CELJE, 22. JANUARJA 1981 - ŠTEVILKA 3 - LETO XXXV - CENA 8 DINl GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ŽELEZNICE PHANJ BLAGA NA TIRIH 2,6% manj blaga na tirih kot pradlani Blago je lansko leto obšlo železnico, bolj se je klanjalo cestnemu prometu. Na naših železnicah je bilo v lanskem letu opravljeno prevozov za 77,8 milijonov ton, kar je za okoli dve toni manj kot lani ali 2,6 odstotka. Najbolj se je povečal prevoz lesa, najmanj pa umetnih gnojil, gradbene- ga materiala, koruze in pre- moga. Manj je bilo v cister- nah tudi nafte. Najbolj pa je zaskrbljujoč majhen odsto- tek prevoza rud (manjši je za 11%), barvne metalurgije in še nekaterih drugih tovorov. ; V začetku lanskega leta je kazalo nekoliko drugače, to- da veselje nad prenehanjem upadanja števila prevozov na železnici je bilo kratko- trajno. Vedno bolj prihaja do spoznanja, da družbeni do- govor o politiki prometa v Jugoslaviji - da se tovori z dragih cest prenesejo na ce- nejšo železnico - ne izvaja ta- ko, kot bi se moral. Cesta je ponovno zmagala. Do te zmage je ni oviral niti zakon o omejitvi prevozov kamio- nov v tistih organizacijah, ki jim prevozništvo ni osnovna dejavnost, saj so večino voz- nih parkov preregistrirali v temeljne organizacije pro- meta. Točneje: vzniknilo je 700 avtotransportnih organi- zacij - od tega je 350 preregi- striranih in prav toliko no- voustanovljenih. Istočasno je ostala železni- ca zastarela, počasna. Druž- benopolitične skupnosti ne izpolnjujejo svojih obvezno- sti do železnic, pa tudi želez- ničarji sami ne naredijo do- volj, da bi bilo bolje. Kako je sodelovanje med posamezni- mi ZTP slabo, govori poda- tek, da na mnogih postajah čakajo vagoni ker ni lokomo- tiv, na drugih pa vozijo loko- motive brez vagonov in ča- kajo nanje. Nesporno je tudi to, da so naši tiri zastareli in niso usposobljeni za večje hitrosti. Tudi pomanjkanje zadostnega števila vagonov je več kot na dlani. Seveda pa se ob tem postavlja vpra- šanja, če so obstoječe zmog- ljivosti racionalno izkorišče- ne in če obstaja polno opra- vičilo za izmikanje zagotav- ljanja prevozov na železnici. Zato so tudi mnogi premo- govniki že obšli železnico. Za večji red na železnici se bodo morali najprej zavzeti železničarji sami. To neod- ložljivo akcijo morajo spremljati stališča zveznih družbenih svetov pri reševa- nju pogojev gospodarjenja na železnici. Vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, bi bi- lo občuten prispevek k ure- janju odnosov med železni- čarskimi organizacijami in industrijo. V času vse večje energet- ske suše, bi veljalo s tem po- hiteti. D. LAZAREVIČ (Tanjug) VELENJSKI RUDARJI DOBRO ZAČEU 18.250 ton prentoga na dan Velenjski rudarji, ki so v zadnjih mesecih lanskega le- ta izbojevali eno svojih naj- težjih delovnih bitk v vsej zgodovini obstoja, so tudi v Novo leto 81 uspešno starta- 11. Po krajšem, samo dvo^ dnevnem počitku, so se po- novno podali v jamo ter za- čeli novo bitko pri izkopava- nju pftmoga. Tako so do po- nedeljka, 19. januarja nako' pali 235 tisoč 300 ton premo- ga ali poprečno 18.250 na dan. S tem so dosegli 97 od- stotkov osnovnega načrta in 95,4 odstotka delovnega na- črta. Letošnji največji izkop so zabaležili v ponedeljek, 12. januarja, ko so nakopali 20.100 ton premoga. Sicer pa morajo v januarju nakopati za izpolnitev osnovnega na-^ črta 413.930 ton premoga, za izpolnitev delovnega plana pa 436.440 ton. Po uvodnih dosežkih lahko pričakuje- mo, da bomo že prvi mesec v novem letu velenjski rudarji uspešni. Zaenkrat še ni zna- no, koliko bodo morali nako- pati premoga do konca letoš- njega leta, prav gotovo pa ta številka ne bo dosti večja, kot je bila lanska. Ce so re- snično uspeli odpraviti na- pake in pomanjkljivosti, ki so jih pestile sredi lanskega leta potem lahko pričakuje- mo, da bodo velenjski rudar- ji letos nekoliko lažje dosegli delovni plan in ne bo potreb- no takšno hudo garanje ob koncu leta, kot je to bil pri- mer lani. T. VRABL DRUŽBENO KMETIJSTVO mma......C.— Slavonski vxrojni contor s 700 tolicami v tem srednjeročnem obdobju bo treba v občini Žalec okrepiti družbe- ni sektor kmetijstva. Pri tem bo ime- la pomembno vlogo SOZD Hmezad. Ta bo morala zagotoviti tesnejše do- hodkovno, razvojno in organizacij- sko povezanost. Kakšne so pravza- prav možnosti razvoja družbenega sektorja kmetijstva v okvirji sestav- ljene organizacije? Družbeni sektor mora postati nosi- lec prevzemanja z deagrarizacijo spro- ščene zemlje v žalski občini. Te bo namreč vedno več. saj ne gre pozabiti nakupov zemlje, melioracij, arondacij in izvajanj programov preživninskega varstva kmetov. Pri zadnjem mislimo na prevzemanje kmetij ostarelih kme- tov. Ob tem bo treba dosledno proučiti status kmeta. Veliko je namreč posa- meznikov, ki imajo precejšnje površi- ne zemljišč, jih pa slabše obdelujejo. Na nivoju občine bodo morali, piše v resoluciji, o neposrednih nalogah pri razvoju agroživilstva v tem srednjeroč- nem obdobju, do konca leta 1985 pri- dobiti 500 hektarov zemlje. Operativne programe pridobivanja novih površin bodo morali sprejeti v vseh temeljnih organizacijah SOZD Hmezad. Tudi za- radi tega naj bi izdelali podroben po- pis zemljišč v obrobnih in hribovitih predelih. Gre za okrog 400 hektarov zemlje, ki je sedaj nihče ne obdeluje. V družbenern sektorju kmetijstva bo treba dati poudarek dohodkovno do- nosni proizvodnji. To pomeni, da bo treba hmeljske površine povečati za okrog 250 hektarov, sadovnjake za 50... Povečali naj bi tudi proizvodnjo koruze in žitaric. Proizvodnja mleka mora imeti po- sebno mesto v družbenem sektorju kmetijstva. Zmogljivosti sedanjih farm bodo povečali. Dobra osnova za povečanje števila krav molznic pa bo intenzivnejše izkoriščanje površin za večjo proizvodnjo krme. O visoko pro- duktivni čredi ni moč govoriti brez večje stopnje izrabe genetskega poten- ciala. V družbenem sektorju kmetij- stva naj bi letno proizvedli okrog osem milijonov litrov mleka. V občini 2alec razmišljajo tudi o ustanoviti sloven- skega vzrejnega središča, z letno zmogljivostjo 700 plemenskih telic. Da bi bila preskrba s svinjskim mesom boljša, načrtujejo gradnjo farme za pi- tanje bekonov z letno zmogljivostjo 30.000 prašičev. Tudi na večjo proiz- vodnjo rib ne pozabljajo. S tem v zvezi načrtujejo povečanje ribnika na Lavi, ureditvi zaobalne depresije v Vrbju ter o jezeru Zovnek. Od sedanjih 35 ton rib letno, naj bi se številka povzpela na 200 ton rib. Poleg reje govedi proučujejo v obči- ni tudi možnost za vzrejo ovac v hribo- vitejših predelih, za katero trdijo, da bi bila lahko dohodkovno izredno zani- miva proizvodnja. Možnosti je vseka- kor precej, čas pa bo seveda pokazal, koliko so jih uspeli uresničiti. ..^^__________JANEZ VEDENIK Sredstva za njdožbe v kmetijstvu bodo v tem le- tu v konjiški občini usmerjena zlasti za uspo- sabljanje kmetijskih zem- ljišč s hidromehorizacijo. Zajeti nameravajo 130 hetkarjev zemlje, ki jo bo- do potem namenili za proizvodnjo poljščin, po- trebnih za živinorejo. Pomembnejše naložbe pa so predvidene pri kmetih kooperantih za gradnjo in urejanje sa- dovnjakov in vinogradov, ureditev servisa za kme- tijske stroje, ureditev skladišča in vinske kleti ter neikup zemljišč. MBP NALOŽBE V IZ9UŠmVAMJE NA SVETINI TELEFON? Za krajevno skupnost Svetina nad Celjem, ki sodi med oddaljenejše, je predvsem z vidika vloge v obrambnem sistemu. SLO in družbene samoza- ščite pomembno zgraditi ustrezno telefonsko nape- ljavo. Tak interes je čutiti tudi s strani občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, krajevne skup- nosti in nekaterih delov- nih organizacij, kot so na- primer: Izletnik, Železar- na, Gozdno gospodarstvo in Merx. Napeljava tele- fonskega omrežja bi izboljšala medsebojno so- delovanje in veliko dopri- nesla tudi ljudem, ki živi- jo v tej krajevni skupno- sti. V začetni fazi naj bi vzpostavili 12 telefonskih zvez, pri čemer bi bilo na vsako ir^ozno vključiti le po enega naročnika Pre- dračunska vTednost za povezavo preko RR siste- ma je po cenah iz leta 1980 ocenjena na 2,339,035.00 din distribu- cijsko omrežje pa na vre- dnost 811.685,25 din, kar znaša skupaj 3,150.720,25 din. Upoštevati je potrebno, da bo ob teh vlaganjih za dokončno vključitev na- ročnikov na Svetini po- trebno še zgraditi razvo- dno omrežje, kar bo seve- da predstavljalo še nekaj dodatnih sredstev. Načel- no je že dogovorjeno skupno financiranje vseh zainteresiranih subjektov in v tem dogovoru je pre- dviden delež samouprav- ne interesne skupnosti za ptt promet Celje v višini 900.000,00 din. _MP/ JAVNA TRIBUNA MLADIH Ponedeljkova javna tribuna mladih je sicer pokazala, da jej bila takšna oblika delovnega srečanja mladih, potrebna, saj i je problem, neorganiziranega preživljanja prostega časa med 1 celjsko mladino že dlje časa prisoten. Na žalost pa se skupini • mladincev, organizatorjev javne tribune ta poskus ni posre-1 čil, saj je bil njen značaj in potek vse prej kot delaven. O tem i govori reportažni zapis na 7. strani. >_ MPF81 SKRB NAS VSEH Prve prijavo tudi iz tujino Letošnje leto je za Celje spet festivalsko. Koncem maja se bodo proti Naro- dnemu domu spet zgrinjale množice mladih pevcev in pevk iz vse Jugoslavije in mnogih evropskih držav, da bi se pomerili med seboj in prikazali zadnje dosežke mladinskega zborovskega petja. Organizatorji Mladinskega pevskega festivala 81 imajo že precej dela. Prizadevajo si pridobiti zbore iz vseh jugo- slovanskih republik in po- krajin. Mnogi med njimi so se že prijavili, za mnoge pa upajo, da se še bodo, saj je rok za dokončne prijave 1. februar. Izdali so prvo števil- ko biltena, v kateri glasbene pedagoge in ostale ljubitelje mladinskega zborovskega petja seznanjajo z aktualni- mi zanimivostmi letošnjega festivala, ki bo štirinajsti po vrsti in v celoti posvečen 40- letnici vstaje jugoslovanskih narodov. Veliko pozornost bo po- trebno predvsem posvetiti že večji angažiranosti vseh celjskih kulturnih dejavni- kov, organizacij združenega dela in vseh Celjanov. Le ta- ko bo ta naša največja me- dnarodna kulturna manife- stacija izzvenela kot praznik mladine in vseh. ki najdejo lepoto v mladinskem prepe- vanju. Vrhunec prireditve bo tudi letos nastop množičnega 2500-članskega zbora v Mest- nem parku. Za ta nastop so organizatorji izbrali spored pesmi, ki ga že vadi 36 mla- dinskih zborov iz raznih kra- jev Slovenije. Posebej zani- miva bo pri tem nastopu tudi instrumentalna spremljava, za katero bo poskrbel trenut- no najvidnejši celjski zabav- ni ansambel »Venus«. Prihajajo pa že prijave iz tujine, saj se je že doslej pri- javilo več zborov, kot jih je mogoče sprejeti. Zagotovo bodo nastopili mladinski zbori iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Grčije, Italije, Mad- žarske, Poljske in Zvezne re- publike Nemčije, pričakova- ti pa je še prijave iz Norva- ške. Tunisa, Kube in Romu- nije. Prav tako se kot pred- stavniki drugih evropskih pevskih festivalov in pev- skih združenj že najavljajo gostje iz Nizozemske, Šved- ske, Madžarske, Belgije in Cehoslovaške. To pa tudi po- meni, da si je Mladinski pev- ski festival v Celju utrl ugled v mnogih evropskih pevskih središčih. E.G. ZVEZNO PRIZNANJE GOLOVCU Jugoslovanski odbor za mednarodno leto otroka (1979) pri Organizaciji zdru- ženih narodov je podelil ko- lektivu zavoda športno re- kreacijskega centra Golovec v Celju priznanje s plaketo za uspehe, ki jih je dosegel v organizaciji sejma Vse za otroka. Gre torej za pomembno zvezno in hkrati mednaro- dno priznanje za delo, ki ga je kolektiv Golovca opravil pri organiziranju sejmov Vse za otroka, ki so se razvili iz razstave otroških igrač v ve- liko in ugledno mednarodno prireditev. To je tudi prizna- nje za delo v okviru splošne družbene skrbi za otroka. Golovec je opravil na tem področju veliko, zato je izre- dno priznanje ne le zahvala za opravljeno delo. marveč tudi spodbuda in obveznost za nadaljnje razvijanje sejma Vse za otroka. M. B02IC 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar 19^ BILA JE SKUPŠČINA INDOK CENTRA Včerajšnja skupščina Indok centra v Celju je sprejela poročilo o doslej opravljenem delu in reali- zaciji finančnega načrta, delegati pa so sprejeli tu- di načrt dela za letošnje leto in finančni načrt. Po- trdili so tudi veljavnost samoupravnega sporazu- ma o temeljih srednjeroč- nega plana informacijske dejavnosti v celjski obči- ni za obdobje 1981-1985. Dejstvo je, da je Indok center s svojimi načrti in doslej opravljenim delom pokazal največ na celj- skem območju in je tudi njegovo stanje odraz gle- danja celjske družbeno- politične skupnosti do obveščanja sploh. Zato je včerajšnja skupščina In- dok centra zelo pomemb- na, saj so bili sprejeti bi- stveni sklepi za nadaljnje delo centra, ki se bo mo- ralo široko odraziti na po- dročju obveščanja, izo- braževanja kadrov in zbi- ranja dokumentacijskega gradiva. Pomembno je poudariti tudi dejstvo, da bo Indok center tudi v tem srednjeročnem ob- dobju posvečal veliko po- zornost nadaljnji samou- pravni organiziranosti. NOV MERSKI SISTEM POPUSTILA KONJSKA MOČ »SI« sistem in njegove novosti Ce smo po lepi preživeli silvestrski noči naslednji dan prižgali radio, smo pri vremenski napovedi lahko slišali tudi, da na Kredarici piha veter s hitrostjo 13 me- trov na sekundo. Takrat so nekateri mislili, da je na delu radijski škrat, drugi pa, ki so po zabavah nagnjeni k mač- ku, da je tej nenavadni napo- vedi kriv ta. Do tedaj smo bili namreč vajeni pri vre- menskih napovedih slišati, da piha veter na Kredarici s hitrostjo na primer 45 kilo- metrov na uro, ali pa, da piha burja v Portorožu na primer 60 km na uro itd. Ta na prvi pogled zelo ču- dna sprememba v napovedo- vanju hitrosti vetra pri vre- menski napovedi ni bila po- sledica niti radijskega škra- ta, še manj pa mačka, mar- več nas je ta opozorila, da se je 31. decembra 1980 ob 24-ih izteklo štiriinpol letno pri- pravljalno obdobje za uved- bo novega merskega sistema oziroma »SI« sistema, kot se ta kratko imenuje. To pri- pravljalno obdobje je bilo sredi leta 1975 določeno z za- konom in usklajeno z me- dnarodnimi konvencijami s tega področja. Pred začetkom veljavnosti novega merskega sistema so bile v uporabi tele štiri glav- ne merske enote: meter za dolžino, sekunda za čas, kilo- gram za težino, amper za električni tok. Te štiri glavne merske enote so iz Georgo- vega merskega sistema, ki ga je sestavil »Mednarodni urad za mere in uteži«. Ta organi- zacija je bila ustanovljena le- ta 1875, takratna kraljevina Srbija pa je k njej pristopila leta 1879 (in ima sedež v Se- vru blizu Pariza). Ista organi- zacija pa je sestavila tudi nov »SI« sistem, ki ga je do da- nes ratificiralo že okoli 150 držav. In kaj nam ta sistem prinaša novega? Novosti je precej. Toda, ker je velika večina le teh uporabna predvsem za znan- stvenike, si tokrat oglejmo le najbolj zanimive med njimi. Najprej je tu enota za silo, ki je po novem Newton (N), nato sledi Pascal (Pa) kot enota za tlak, Jul pa je po novem sistemu enota za delo oziroma toploto. Enota za moč pa Watt (W) itd. Izrecno prepovedane: Kilopond (Kp), ki je bil enota za silo, atmosfera je bila enota za tlak, kalorija je bila enota za toploto in konjska moč eno- ta za moč. Ker bo novi sistem živel še nekaj časa bolj na papirju, oziroma bo z njim tako kot jo s sistemom novih dinarjev, ki se počasi uveljavlja s po- močjo starih, si oglejmo kot zanimivost še tole: Vsi poznamo fička, stoeri- ko in Lado, saj so to avtomo- bili, ki jih je največ na naših cestah. Vemo tudi, da znaša moč motorja fička 28 konj- skih moči, pri stoenki ja moč motorja 54 konjskih moči, Lada pa ima motor s 64 konj- skimi močmi. Ker pa je konj- ska moč, kot enota izražanja moči motorjev po »SI« siste- mu prepovedana in je name- sto nje predpisan kilowat, ki znaša tričetrt konjske moči. Tako znaša po novem moč zgoraj navedenih treh mo- torjev 21 kW, 40,5kW oziro- ma 48 kW, kolikor znaša po novem moč motorja Lade. MATJA2 GALJOT KOMUNISTI O RAZVOJU OBČINE Na vseh ravneh potekajo obširne razprave o družbe- noekonomski politiki in ra- zvoju občine Celje. Tako so tudi komunisti na petkovi seji občinskega komiteja raz- pravljali o tej življenjski temi in se izrekli za dosledno izva- janje zapisanih načrtov. Še enkrat so izpostavili po- membnost krepitve samo- upravnega sistema, izvajanja določil zakona o združenem delu in utrjevanje in nadalj- nje razvijanje delegatskega sistema. Brez tega nalog ne bomo mogli uresničiti. DOHODEK: SAMO ZDRUŽENI PROTI ODTUJEVANJU v okviru priprav za kon- gres samoupravljalcev je ena od tem tudi odtujevanje in poraba odtujenega do- hodka, ker se ocenjuje, daje to eden osnovnih vzrokov težav v samoupravnem ra- zvoju, vir potrošniške men- talitete in ekonomske ne- stabilnosti. Na odtujenem dohodku se navadno konstituirajo cen- tri odtujene ekonomske in politične moči, samouprav- ljanje pa je sam6 formalno. Ob vprašanju, ali imamo ali nimamo odtujeni dohodek, se dejansko bojuje bitka za samoupravljanje. Te bitke ne morejo dobiti posamezne OZD, pa če so še tako veli- ke, to lahko dosežemo samo z združevanjem in povezo- vanjem združenega dela kot celote, samoupravno plani- ranje pa je temelj tega po- vezovanja in združevanja. Ko se zdaj v Makedoniji pogovarjajo o teh vpraša- njih, so med drugim ugoto- vili, da so v nekaterih obči- nah podelili takoimenova- ne trinajste plače, zlasti v organih občinske uprave, samoupravnih interesnih skupnostih, bankah in ne- katerih drugih negospodar- skih ustanovah. Na hitro so izdelali sezname, na hitro so odločali in še hitreje šli po denar v banko, da so lah- ko trinajsto plačo izplačali pred morebitno politično akcijo ali neugodno reakci- jo v javnosti. Banka je pred dnevi objavila podatek, da znaša dohodek s katerim razpolagajo tisti, ki ga niso ustvarili, gre za dospele in neplačane anuitete, 5 in pol milijard dinarjev. Dolžniki so najpogosteje dobro stoje- če delovne organizacije, ki vračajo kredite šele po od- ločitvi sodišča. (BORBA) DA BI NAS DOBRO ZASTOPALI! Seja vseh treh zborov neke občinske skupščine. Prišli so delegati iz krajevnih skupnosti, iz združenega dela in seveda delegati družbenopolitičnega zbora. Kakšnih dvesto delegatov je bilo na seji, na kateri so sklepali o bolj ali manj pomembnih stvareh. Bili so to delegati z bolj ali manj svojimi mnenji. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so zastopali mnenje delegatske baze. Vsi pa so seveda bili odsotni z dela. Prva točka: sprememba odloka. Referent nekega oddelka razlaga in pojasnjuje, delegati ga zvedavo gle- dajo in ob koncu dvigujejo roke. Druga točka: ustanovitev nove SIS. Delegati med sabo, med tem ko nekdo razlaga pomembnost te bo- doče SIS, če je sploh potrebna, ob koncu pa se le zavedajo svoje delegatske zavesti in potreb delegatske baze in ob glasovanju vsi vzdignejo roke. Tretja točka: Sedem delegatov rešuje križanke, 39 delegatov dela s svinčnikom čire čare po nekajkilo- gramskem materialu, dvanajst delegatov posluša ne- koga z občine, trije so zakinkali... Potem je bilo še kakšnih šest točk in na vrsti je bil težko pričakovan odmor za malico. Pojedli so sendviče, spili vsak svoj sok, pokadili cigareto in že je bilo nadaljevanje seje s še devetimi točkami dnevnega reda. Preden so se spustili vanje, je bilo na vrsti poročilo o udeležbi in razumljivo, vsi trije zbori so bili sklepčni. Toda glej ga zlomka. V dvorani je bilo po odmoru prav gotovo osemdeset delegatov manj. Skupščina v dru- gem polčasu sploh ni bila sklepčna, bistveno pa je, da je bila v prvem polčasu... i Okrog trinajste ure je bila seja skupščine končana. V\ mestu srečam Jožeta in pobaram ga, zakaj ga ni bilo na \ seji po malici. Pa mi pojasni, da je pač izkoristil prilož- i nost ter šel na kataster urejat neke stvari. Drugače bi j bilo treba vzeti en dan dopusta. j V gostilni Pri sodčku srečam štiri tovariše in prav toliko tovarišic. Dve sta bili iz družbenopolitičnega zbora. Kar precej ga je že imela druščina pod kapo in razložijo mi, da je zadnje čase tako malo trenutkov, ko bi se lahko človek že dopoldne malce sprostil. Na avtoservisu srečam Francla. Pojasni mi, da je izkoristil čas, ki mu je bil sicer zaupan za udeležbo na seji, za popravilo avta. Samo neka malenkost je bila, za to pa se ne izplača tratiti dopusta. Kje je bilo preostalih sedemdeset delegatov, dopol- dne še nisem vedel. Šele popoldne sem se spomnil. Ob deseti uri je namreč bil na televiziji prenos slaloma in kot veliki domoljubi, ponosni na svojo domovino, so stiskali pesti za naše: Križaja, Strela, Franka in Ku- ralta. Držali so pesti, da bi nas dobro zastopali. Škoda le, da na izide vsi ti delegati niso mogli bistveneje vplivati... JANEZ VEDENIK JOŽICA ŽELOVNIK Čeprav živi in dela pod klanci Soča in Donačke gore, čeprav že štiriin- dvajset let razdaja svoje znanje in ljubezen do ku- štravih glav iz Stojnega sela, Strmca in številnih zaselkov, že ob prvem srečanju in ob prvih izgo- vorjenih besedah izda svoje geografsko poreklo in to je Ljubljana. Po končanem šolanju, kmalu po vojni, je dobila dekret, da mora v Zemun, poučevat v zavod za sle- pe. Pa ni odpotovsda v to slovito mesto ob Savi. Ta- ko se je pač obrnilo, da je dobila štajerski konec, točneje - celjski okraj in v tem okraju Pilštanj. Še danes se rada spomni sli- kovitega trga na hribu, čeprav so bila tista leta polna težav, slabih pro- metnih zvez, elektrike ni bilo, pa še kai... S Pilštanja jo je vodila pot na Rok pri Dobovcu, od tam pa v Stojno selo, kjer je še danes. Delo v šoli, partiji - saj je bila že leta 1948 kandidatka za sprejem. Danes je vodja podružnične šole Stojno selo, ki sodi sicer pod Ro- gatec. Kakšno je delo in življe- nje učiteljice v takem kra- ju? Polno, čeprav ne vse- lej poplačano. Ne z denar- jem, ali morda kako dru- gače. Preprosto: takim ljudem ne znamo vedno izreči v pravem trenutku in na pravem mestu čisto preprosto besedico zah- vale. Nič arugega. Njeno življenje je šola in šolarji, ki kapljajo v hi- šo učenosti iz številnih zaselkov. Staršev nima več, tudi ne bratov in se- stra, ostala je v Stojnem selu, da bi s svojim zna- njem omogočila mnogim drugim lepšo pot v svet. Takšna in nič drugačna ni Jožica Zelovnik, Florjan- čanka, pa čeprav iz Ljub- ljane. DRAGO MEDVED OBRAZI PLESI BRATSTVA IN ENOTNOSTI Pred dnevi se je obiskovalcem v Preboldu in Žalcu predstavila skupina narodnih pesi^j in plesov iz pobratene občine Kruševac. Na obeh prireditvah sta bili dvorani nabito polni 1'^. plesalci iz Kruševca so poželi velik aplavz. Predstavili so se s pesmimi in plesi jugoslovaf^ skih narodov in narodnosti. Poseben nastop pa so pripravili tudi za celjske vojake Narodnem domu. Takšnih gostovanj bi moralo biti še več! , Foto: EDI MASNF 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 OELJE LE NAJNUJNEJŠE NALOŽBE Sicer pa skrben nadzor nad investicijami 2e na prihodnjem, oziroma prvem letošnjem zasedanju, bo delegatska skupščina celjske občine odločala o sprejemu resolucije o družbenoeko- nomski politiki in razvoju občine v :em letu. Gre za pomemben doku- Tient. ki je zrcalo srednjeročnega druž- benega plana, za dokument, ki naka- zuje letošnja pota na gospodarskem in iružbenem področju v občini. Resolucija predvideva, da se bo v gospodarstvu občine družbeni proiz- /od povečal za 3,5 do 4%, industrijska proizvodnja za 3, realni izvoz za 8, uvoz ia 3 do 4. zaposlenost za 1,5 in produk- :ivnost za 2 do 2,5%. Sredstva za skupne potrebe bodo ra- sen za invalidsko pokojninsko zavaro- /anje ter za starostno zavarovanje cmetov rasla za 10% počasneje od rasti dohodka, sredstva za splošne potrebe pa celo za 15% počasneje od dohodka. Na investicijskem področju za druž- bene dejavnosti so na seznamu le ob- jekti iz programa drugega občinskega samoprispevka (torej nadaljevanje teh del), zatem modernizacija bolnišnice in gradnja druge faze Tehniškega šol- skega centra. Seveda se bo nadaljevala gradnja stanovanj. Naložbe na gospodarskem področju bodo deležne ponovne ocene, še pose- bej, ker je na dlani, da bo zlasti banč- nih sredstev za te namene manj. Zato ni naključje, če tudi resolucija opozar- ja najprej na dokončanje že začetih del. Tako gre v Libeli za prostore za finomehaniko in elektroniko, v štorski železarni za jeklovlek, v Aeru za prvo fazo nove grafike, v ETOLU za sadno predelavo, v Cinkarni za gradnjo to- varne za proizvodnjo žveplene kisline ter v Žični za program varjenih mrež. Ob tem pa bodo morali kolektivi pri- praviti načrte za preusmeritev proiz- vodnje v zastarelih obratih, seveda v skladu s sprejetim dolgoročnim načr- tom razvoja. Med prioritetnimi naložbami bodo tudi tiste, ki bodo zagotavljale poveča- no proizvodnjo hrane in zato boljšo ter enakomernejšo preskrbo prebivalcev. V ta okvir sodijo tudi naložbe, ki bodo pospeševale izvoz. Seveda pa takšna usmerjenost nala- ga tudi izvršnemu svetu, da bo skupaj z investitorji, bankami in drugimi bu- dno spremljal vsa investicijska dogaja- nja in sproti ocenjeval ter usmerjal to dejavnost. M. B02IČ ŽALEC: 640 DRUŽBENIH STANOVANJ v tem srednjeročnem obdobju načrtujejo v občini Žalec izgradnjo 640 družbenih stanovanj. Toliko torej kot v preteklem obdobju. Ob tem pa bo treba poleg že znanih usmeritev upoštevati tudi načelo bolj usklajene in kontinuirane gradnje stanovanj in stanovanjskih sosesk. Hkrati bodo morali graditi komunalno infra- strukturo, saj gre navsezadnje za celovit urbani prostor in za smotrnejšo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Ob vsem tem seveda ne gre pozabljati pravočasno končanih priprav stavbnih zemljišč, izboljšanja tehno- logije gradnje ter velikosti stanovanj. V tem in v na- slednjih letih bodo tudi v žalski občini močneje vklju- čevali sredstva občanov kot sovlagateljev za družbeno usmerjeno gradnjo. Stanovanjsko gradnjo bodo morali dosledneje uskladiti z urbanističnimi dokumenti in prostorskim planom. Med vsemi organizacijami, ki so- delujejo pri načrtovanju in gradnji bo treba hitreje razvijati dohodkovne odnose. Z uveljavitvijo ekonom- skih stanarin bodo spremenili tudi odnos do vzdrževa- nja stanovanjskih hiš in samih stanovanj. Ker v občini načrtujejo enako število družbenih sta- novanj kot v minulih petih letih, bo razmerje družbene gradnje v odnosu do zasebne 45% proti 55%. Gre le za manjše izboljšanje razmerja v korist družbene gradnje kot v preteklem obdobju. JANEZ VEDENIK SLOVENSKE KONJICE VSEENO RAZVOJ Upoštevanje omejenih možnosti Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejav- losti pri načrtovanju razvoja r tem letu upoštevajo mate- ialne možnosti konjiške ob- ilne. Sredstva za zadovolje- vanje skupnih potreb, ki se jblikujejo v odnosih svobo- ine menjave dela. bodo rasla '.a 10 odstotkov počasneje od •asti dohodka. Zato družbe- le dejavnosti ne bodo širile jvojih programov preko ob- «ga, določenega s samou- jravnim sporazumom o te- tieljih planov, prav tako ne )odo širile obsega pravic, rudi pri možnih omejitvah 3ri izvajalcih ne bodo priza- leli doseženega družbenega »tandarda ljudi. Takšna je vsaj njihova opredelitev v ilesoluciji o družbenoeko- lomski politiki in razvoju )bčine v tem letu, ki jo bodo ielegati skupščine občine tmalu sprejemali. Izobraževalna skupnost 30 V okviru obveznega pro- grama zagotavljala osnov- lošolsko izobraževanje za J740 otrok, neobvezen pro- jram celodne\Tiega bivanja 3a za 725 učencev. Načrtuje- o tudi podaljšano bivanje za )6 učencev in izobraževanje / nižji glasbeni šoli 189 učen- :ev, vse ostale oblike so še jdvisne od razpoložljivih sredstev. Pri izvajalcih pa bo jotrebno nekako urediti )sebne dohodke, saj so zad- ija leta precej zaostali, pre- ividenih sredstev za zmanj- šanje razkoraka pa zaenkrat li. Morda bodo premostitev Dredvideli, saj možnost do- Dolnitve resolucije še vedno e. V organizirano dnevno varstvo nameravajo v tem le- u vključiti redno 515 pred- lolskih otrok. Na področju »troškega varstva zagotav- jajo tudi pripravo na vstop v lolo, ki bo vsak drugi dan ali enkrat tedensko za otroke, ki liso redni varovanci v vzgoj- lo-varstvenih organizacijah. Takih otrok je 240. Za 160šti- •i in pet letnih otrok na ob- nočju Loč in Zreč pa bodo pripravili skrajšan vzgojni program, letos pa bodo pri- leli tudi z razvojnim oddel- com, v katerega bodo vklju- čili 4 otroke. Skupno bodo ako vključili v razne oblike "-goje in varstva 44 odstot- kov predšolskih otrok. Po- nembna pa je tudi njihova nvesticijska dejavnost, ki )o usmerjena v priprave za zgradnjo otroškega vrtca v Jlovenskih Konjicah. To je udi ena izmed prednostnih nvesticij v okviru družbenih lejavnosti v občini. Prav je al<-o, saj je ta vrtec že dva- •J-at izpadel iz programov, potrebe po njem pa so vse večje. Druga prednostna naložba pa je dokončanje izgradnje zdravstvenega doma v Slo- venskih Konjicah. Poleg te- ga občinska zdravstvena skupnost združuje tudi sred- stva za modernizacijo bolniš- nice v Celju, sicer pa name- ravajo uporabnikom zago- tavljati najmanj iste pravice do zdravstvenega varstva kot v preteklem letu. O ostalih področjih samo na kratko. Občinska kultur- na skupnost želi v tem sred- njeročnem obdobju na po- dročju knjižničarske dejav- nosti doseči 1*3 knjige na prebivalca, urediti prostore za muzejsko zbirko, pričeti s sanacijskimi deli na Zički kartuziji in sodelovati pri ureditvi Zgodovinskega ar- hiva v Celju, v okviru Zveze kulturnih organizacij pa ra- zvijati vse oblike amaterske kulturne dejavnosti. Tudi Telesnokultuma skupnost namerava povečati število aktivnih udeležencev v športno-rekreativni dejavno- sti in ob tem dokončati grad- njo stadiona v Zrečah. MILENA B. POKLIC REAGAN ŽE V BELI HIŠI Menjava predsednikov v Beli hiši je vedno velik dogodek za vso svetovno javnost. Prihod Ro- nalda Reagana še toliko bolj, saj pomeni določeno prelomnico v ameriškem notranjepolitičnem življenju, upamo pa, da ne tudi v zunanjepolitičnem - v takšnem smislu namreč, kot kaže tale ilu- stracija, sposojena iz nemškega ilustriranega tednika Stern. Novi predsednik, ki je prišel v Belo hišo v torek, namreč obljublja in s tem seveda vsa reublikanska sranka, da bo vrnila Ameriki zno- traj njenih meja blaginjo dobrih starih časov, na zunanjem polju pa bi naj Amerika spet prevzela vodilno vlogo velesile... LAŠKA MLADINA DEVETIČ NA POHOD Na pohod po poteh le- gendarne XIV. divizije gre letos mladina iz laške občine že devetič, v sesta- vi republiške akcije za oživljanje tradicij NOV pa tretjič. Laščani so sicer nezadovoljni, da v okviru republiške akcije ne ob- navljajo več vseh štirih etap do Zgornje Savinj-. ske doline, kot je bilo pred leti, ko so pohod or- ganizirali sami. Poleg mladih iz laške občine bodo prvo etapo prehodili tudi mladi iz šmarske občine ter vojaki iz Maribora, Postojne in Celja. Etapa, ki se začne pri Sedlarjevem na Sotli in konča v Dolini Gračni- ce, bo trajala tri dni in vključuje tudi nočni po-, hod čez strmine Bohorja. Spotoma bodo imeli izo- braževanje v vojaških ve- ščinah, politično delo in delo v interesnih dejav- nostih. Pohod bodo začeli 6. in končali 9. februarja v kul- turnem domu v Marija- gradcu, kjer bo svečani sprejem mladih med pro- stovoljce teritorialnih enot. EC ŽALEC POZORNOST MLADIM Dominik Verbič o delu Zveze Občinska zveza prijateljev mladine v Žalcu je v zadnjih letih postala bolj delavna kot kdaj prej. Predsednik Občin- ske zveze Štefan Simončič, sekretar Dominik Verbič in ostali predsedniki svetov in komisij vodijo občinsko zve- zo zelo dobro. O nalogah in delu nam je sekretar Domi- nik Verbič takole pripove- doval: »Naša zveza je družbena organizacija, ki deluje na po- dročju organizirane družbe- ne vzgoje in skrbi za otroke ter pomoč družinam. Zdru- žuje starše in druge zaintere- sirane občane v društvih pri- jateljev mladine po krajev- nih skupnostih z namenom razreševati vprašanja sociali- stične vzgoje, varstva in or- ganizacije prostega časa. Zveza prijateljev mladine je mentor Pionirske organiza- cije kot najmlajše politične in patriotične organizacije otrok od 7. do 14. leta ter vo- di, vzpodbuja in usmerja vzgojo dela s pionirji. Naša Občinska zveza zdru- žuje in usmerja 19 krajevnih društev prijateljev mladine, sodeluje z družbeno politič- nimi organizacijami, pospe- Dominik Verbič šuje družbeno vzgojo in var- stvo, letovanje in počitniško obliko dela, družinsko vzgo- jo in delo s starši. Da bi bilo sodelovanje dobro ima OZDPM Žalec pet svetov (za delo s pionirji, za predšolsko vzgojo in varstvo otrok, za delo s starši, za letovanje in rekreacijo otrok, za literatu- ro) in pet komisij (za kadre, za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za bralno značko, hranilništvo in šah). Vse komisije dobro delajo. Tako imamo v občini kar 4127 varčevalcev po osnov- nih šolah ali 99 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. Zbrana sredstva pa so znaša- la 993 tisoč dinarjev. Po- membno je tudi delo pri ra- zvijanju tradicij NOV, kot je kurirčkova pošta, pohodi po poteh aktivistov in borcev NOV in drugo. To so naše vsakoletne akcije. O progra- mu dela za letošnje leto pa je na kratko povedal takole: »Dela je dovolj, poleg stalnih vsakoletnih akcij, utrjevanja bratstva in enotnosti, tova- rištva in ohranjevanja tradi- cij NOV bomo imeli v letoš- njem letu v naši občini repu- bliško srečanje pionirjev no- vinarjev, republiško sreča- nje pionirjev grafikov in raz- stavo grafik ter republiško prvenstvo pionirjev v namiz- nem tenisu.« T. TAVčAR POGLED V SVET PIŠE: JOŽE ŠIRCELJ v Iranu zajeti ameriški državljani - na koncu jih je bilo 52 - so dobro leto dni dodobra zaposlovali pozornost svetovne javnosti. Razlogov za to je bilo na pre- tek. Navedimo samo nekatere. Bržkone prvič v zgodovini se je zgodilo, da je vlada sora2merno majhne in sorazmer- no šibke države držala tako dolgo za zapahi in rešetkami toliko državljanov ene od svetovnih velesil, še več ene od obeh supersil. Pri tem Washington ni mogel ali ni hotel talcev rešiti s silo. Pravzaprav, Carterjeva vlada je to lani 25. aprila poskusila, a je desant s koman- dosi po nekaj urah morala odpovedati, zakaj peščeni vihar v iranski puščavi in tehnični spodrsljtiji so bili prebudi. Tako je ostala pot pogajanj. Ne nepo- srednih, zakaj vladi nimata diplomat- skih odnosov, marveč prek posrednika, alžirske vlade, katere diplomati so opra- vili dolgotrajno, večkrat zamudno, vse- skozi pa kočljivo delo. Tako je bil v za- četku tedna v Alžiru sklenjen sporazum o izročitvi talcev v zameno za vrsto kon- cesij Washingtona. Naštejmo na kratko, za kaj gre. Za 52 talcev so oziroma bodo odmrznili kakih devet milijard dolarjev iranskega premoženja, obenem pa za- mrznili imetje bivšega in že pokojnega iranskega šaha. Razen tega so ZDA od- pravile gospodarski bojkot Irana in slo- vesno izjavile, da se ne bodo.ne neposre- i dno ne posredno, ne politično ne vojaško vmešavale v notranje zadeve te dežele. Kršenje mednarodnega prava - zajet je talcev - je tako doživelo svoj razplet za zeleno mizo. Samo po sebi to pomeni, da utegne biti odstranjena ena izmed sve- tovnih kriz, ki pretresajo sodobni svet. Utegne biti - če ne bo prišlo do novih zapletov. Kar zadeva Iran sam, finale zadeve s talci pomeni, da na političnem prizori- šču ni več živega političnega kapitala. ki so ga skušale pridobiti zase glavne struje v vodstvu Homeinijeve islamske revolucije pri medsebojnih obračunih. S tem pa kajpak ni rečeno, da bodo konča- li spore med iranskimi politiki, ki se razvnemajo še naprej, čeprav je dežela že četrti mesec v vojni z Irakom - po svoje pa ravno zavoljo tega. Senčna stran dogovora o izpustitvi talcev - »kupčije stoletja«, kot jo imenu- jejo nekateri - pa je predvsem v tem, da bo izkupiček te kupčije porabljen pred- vsem za nakup iranski vojski nujno po- trebnih rezervnih delov, streliva, orožja , in druge vojaške opreme. Iraško-iranska^ vojna je, kot sodijo mnogi kolikor toliko \ nepristranski opazovalci, v nekakšni' pat poziciji. Z drugimi besedami: nobe- na od vojskujočih se strani ne zmore, odločilnega udarca, ki bi prevesil ra- zmerje sil na to ali na ono stran. ' Tudi - iz Teherana tako poudarjana - ofenziva na začetku leta ni prinesla pri- da sadov na bojišču. Zdi se celo, da jo je predsednik in vrhovni poveljnik iran- ske vojske Bani Sadr začel, moral začeti zaradi političnega pritiska svojih poli- tičnih nasprotnikov, ki so najprej - tudi prek imama Homeinija - na vsa usta. zahtevali ofenzivo, ko pa so jo sprožili, so začeli (vsaj posredno) dolžiti Bani Sa- dra, da po nepotrebnem žrtvuje islam- ske borce, »čuvarje revolucije". Po drugi strani ni prav nobenih, vsaj malce otipljivih znamenj, da bi se iraška in iranska vlada bili voljni sploh poga- jati. Stališči obeh vlad so si še naprej povsem vsaksebi in povsem navzkriž. Tako torej za zdaj - vzlic mirovnim misijam neuvrščenih. Združenih naro- dov in organizacije islamskih držav - še nič ne kaže, da bi se poleglo grmenje topov, da bi se polegla vojna vihra. , 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar I9t KONEC DOLGOLETNE DILEME? RUDNIK LAŠKO OSTANE Najprej samostojnost, potem povezovanje! Najprej opravičilo bral- cem, ki bodo gotovo menili, da se norčujemo iz njih, ker smo v zadnjih letih kdo ve kolikokrat napovedovali že kar natančne datume, ko bo rudnik Laško dokončno pre- nehal delati. Nekaj teh datu- mov je že mimo, nekateri, zlasti tisti, ki so postavljeni v bližnjo prihodnost, pa so po najnovejših dogodkih, pred- vsem pa odločitvi rudarske- ga kolektiva, vzeti iz »obto- ka« informacij. Pred desetletjem razširje- na (kabinetska) ocena o ne- rentabilnosti in izčrpanosti manjših rudnikov je v pekle- či luči sodobnih kriznih ra- zmer v svetovni energetski bilanci zbledela tembolj, ker je nekajkrat poskočila cena nafte, nekoč tako cenenega goriva. Danes ni aktualno sa- mo to, da naj bi se ohranila in povečala proizvodnja v obstoječih, vendar na ukini- tev obsojenih rudnikov, marveč tudi to, da bi kazalo že zaprte rudnike ponovno aktivirati. To so nove okoli- ščine ki dajejo tudi laškemu rudniku prespektivo za na- daljni obstoj. Ta pa v tem ko- lektivu ni prisoten samo v razpravah, marveč se kon- kretno uresničuje z odpira- njem novega prečnega rova k zalogam, ki so zaneslivo znane, medtem ko bodo na- daljne naložbe usmerjene v raziskave in odpiranje zalog. Te obetajo rudarsko proiz- vodnjo še daleč čez srednje- ročno obdobje, najbrž tudi za deset in več let naprej. Seveda so za nadaljni ob- stoj rudnika Laško po- membni tudi drugi dejavni- ki, predvsem družbeni, ki so že ves čas soodločali o usodi rudarjenja v Laškem. Najbrž se bo komu zdelo čudno, to- da nespodbitno je, da so ra- zmere »nad zemljo« za to usodo skoraj pomembnejše, kot rudno bogastvo pod njo. Ni namreč vseeno, kako je rudniški kolektiv panožno uvrščen in organiziran. Ker je rudnik le TOZD delovne organizacije TIM Laško, ni bil deležen enakih ugodno- sti, kot rudarsko elektroe- nergetski kombinati. Ne gre samo za pogoje nadaljnega razvoja in potrebnih sred- stev za naložbe, marveč tudi za ugodnosti pri utrjevanju socialne varnosti rudarjev. Na kratko povedano. Več ugodnosti bi bilo, če bi bili pridruženi kateremu izmed kombinatov, oziroma če bi bili samostojna delovna or- ganizacija z možnostjo včla- nitve v Interesno skupnost za elektrogospodarstvo. To jim je zdaj v okviru TIM, kljub temu da 40 odstotkov premoga dajejo elektrogo- spodarstvu, onemogočeno. Različne variante povezo- vanja laškega rudnika so v minulih mesecih močno an- gažirale kolektiv. Ni manjka- lo tudi konkretnih razgovo- rov, zlasti z REK Zasavje, vendar so bili rudarji v La- škem zaskrbljeni nad nadalj- nim obstojem rudnika in ru- darjenja v domačem kraju, zlasti zdaj, ko premog, ki ga izkopljejo ni več zanemarljiv »adut«. Ko je pred časom an- keta pokazala precej različna stališča (četrtina je bila za status quo, četrtina za samo- stojnost, četrtina za priklju- čitev k Zasavju, četrtina pa neopredeljena), sta začasno dobili težo prvi četrtini. Ru- dnik ostane zaenkrat samo- stojni TOZD s perspektivo za daljši obstoj, istočasno pa so se odločili za osamosvoji- tev kot delovna organizacija, ki naj bi se kasneje odločila za najustreznejšo obliko in smer združevanja. Novica je brez dvoma do- brodošla tudi za potrošnike, predvsem za široko potroš- njo, kajti laški premog je bil in ostane iskano blago na tr- žišču. JUREKRAŠOVEC Še ga bomo kopali... Srečno! KOZJE: ZDAJ POURNICA STEKLA Z odobritvijo dolgoročnega investicijskega posojila kolektivu rogaških steklsirjev v znesku 19,5 milijona dinarjev za izgradnjo brusilnice kristalnega stekla in kislinske polirnice v Kozjem, je kolektiv Ljubljanske banke Splošne banke Celje prižgal zeleno luč za na- ložbo, ki pomeni dosti več, kot govori samo ime. Gre namreč za novo naložbo na Kozjanskem, za nadaljeva- nje in razširitev dela v kozjanski steklarni, ki pomeni za ta predel pravo življenjsko moč, ki vabi mlade, da ostajajo doma, da si tu ustvarijo družine in se tu tudi drugače udejstvujejo. Celotna naložba bo veljala okoli sedemdeset milijo- nov dinarjev. Njen najvažnejši del bo kislinska polir- nica, ki pomeni ne samo finalizacijo dela, marveč tudi veliko pocenitev. Zakaj? Doslej so namreč brušene kristalne izdelke prevažali iz Kozjega v Rogaško Sla- tino. Slo je torej za transport, ki tudi sicer pomeni dodaten strošek in ki vselej prinaša še druge nevšečno- sti. Pri steklu tudi lom. Poslej bodo brušene izdelke polirali kar v Kozjega in od tam bodo šli tudi v izvoz, saj gredo izdelki iz Koz- jega že zdaj v pretežni večini na tuja tržišča. Polirnica pomeni torej korak naprej v proizvodnem procesu enote steklarne »Boris Kidrič« v Kozjem. Drugi del investicijskih sredstev bo namenjen v po- večanje zmogljivosti že obstoječe brusilnice. Namestili bodo novih petindvajset brusilnih strojev, kar tudi pomeni, da bodo število zaposlenih povečali za petde- set. Kaj to pomeni za Kozjansko, ni treba posebej poudarjati. To je spet nov delovni in življenjski utrip. Po vsej verjetnosti pa bodo ob tem rešili tudi vpraša- nje skladiščenja in skladiščnih prostorov. S tem povečanjem proizvodnih zmogljivosti v te- meljni organizaciji Dekor v Kozjem pa bodo morali v delovni organizaciji misliti še na druge naloge. Slej ko prej se bo pojavilo stanovanjsko vprašanje zaposlenih. Na to so v steklarni pripravljeni in najbrž ni daleč čas, ko bodo zasadili lopato tudi za gradnjo ustreznega stanovanjskega bloka za mlade delavce v središču Kozjanskega. M. BOZIC ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ IVAN ŽAGAR ČRNA MAČKA OR MORJU Pomoč tudi pri obnovi kopališča »čeprav so nas lani pesti- le prenekatere težave in je izgledalo, da jih ne bo ko- nec, je leto vendarle minilo kot blisk,« pravi glavni di- rektor tekstilne tovarne Prebold Ivan Žagar. Ob tem ne gre prezreti uspehov te- ga 1300 članskega delovne- ga kolektiva v letu 1980. Ve- lik uspeh je bil že ta, da jim je uspelo kljub težavam ne- moteno obratovati. »Zahvaliti za to se moramo tudi letnemu gospodarske- mu načrtu, ki je zares bil sta- bilizacijski. V bistvu takšen, kot vsi dosedanji. Lani nam je prvič uspelo ustvariti več kot milijardo dinarjev do- hodka in prvič smo se z Ivan Žagar osebnimi dohodki prebili i raven, ki nam pripada,« p poveduje Ivan Žagar. - Tekstilna tovarna se ri tudi na druga področ To je prav gotovo vel uspeh. I.Žagar: »Nanj smo sev da ponosni, saj smo usp< premagati ,zaplotniško' n selnost, da se nima smis prebijati izven tovarnišk ograj. Ne mislim le na obra v šmarski občini, pač pa tu na Biograd na moru, kj smo prevzeli in sanirali pi dilnico s 100 zaposlenii Povedati pa moram, da so le priprave za prevzem ti psihološko zahtevne. Zahl vale so širše poglede in ne spoznanja o gospodarske življenju današnjega dne.« - So pa bili še druf uspehi? 1 I.Žagar: »Uspešno smosf' vključili v mednarodno drui žino proizvajalcev medvlojl ATACOL v Švici. Pogoj zatd je bila seveda kakovost. Vs| proizvodnja medvlog je pifl dana že v naprej. Svetov« kakovost nam zagotavlja ti di ustrezni dohodek. Omeni ■ ti moram tudi proizvodnji' ognjevarnih tkanin Preflan; in Neplam. Letos pa boni(- morali še več pozornosti na • menjati tiskanim tkaninarj in sistemu boutique. ' - Tudi letos vas čaka pnj cej nalog. Katere so najb# pomembne? I. Žagar: »Tako tehnoloj ško kot tudi v naši zave« bomo morali integrirati of predilnici. Preboldsko ini Biogradu na moru. 01 obrata v šmarski občini I radi organizirali v temelji organizacijo. Prednostni p« ložaj bo morala dobiti pri n< oplemenitilnica in posodoli ti bomo morali tkalnico,' kateri so tudi stroji, stari v« kot sedemdeset let. Vzdr* valne obrate moramo oprt miti z ustrezno sodobno f hniko, prizadevati si borf morali za racionalno porat) vseh vrst energije... S Pf dročja samoupravnih ^ medčloveških odnosov precej nalog, ki zajemajo vi od izobraževanja do ustreS delitve po delu.« - Tekstilna tovarna je 1» ločljivo povezana z življ" njem v kraju: I.Žagar: »Vedno smo prizadevali za to, da bi I čim bolj prisotni v sart upravnem in družbenoppali so tudi v SLG Celje Skoraj ga ni več mladega človeka, ne le na našem ob- močju, pač pa tudi v vsej Sloveniji, ki se zanima za moderno glasbo, pa ne bi poznal skupine Kladivo, konj in voda. Ta skupina je pred meseci napravila tudi nekaj posnetkov za Radio Celje in prav je, da jo pred- stavimo še bralcem Novega tednika. Leta 1979 je skupina nasto- pila na ročk festivalu v Novi Gorici, na festivalu Gaudea- mus v Zagrebu pa so v kon- kurenci 36 skupin iz vse Ju- goslavije uspeli priti v finale. kjer so zasedli odlično četrto mesto. Precej je bilo seveda tudi samostojnih koncertov. Skupaj z jazz ročk skupino Polikarp so nastopili tudi v SLG Celje, spremljali so An- dreja Šifrerja ter v sodelova- nju z OO ZSMS Žalec pripra- vili prvi slovenski Festival akustične glasbe. V arhivu Radia Celje imajo sedem skladb, prejeli pa so še vabi- lo produkcije RTV Ljubljana za snemanje male plošče. Vsekakor vzpodbudni začet- ki, ki ne bi smeli uspavati. Tega pa ne želijo niti sami člani skupine, ki jo sestavlja- jo Damjana Golavšek (vo- kal, kitara). Srečko Lavbič (vokal, kitara, oboa) in Dani Bedrač (vokal, kitara, kazu). Kladivo, konj in voda izvaja- jo svojo lastno glasbo. Da bi pridobili čim več svojih po- slušalcev, se bodo usmerili v koncertno dejavnost. Dani Bedrač pravi, da je osnova glasbi izpovedna aJi družbe- no angažirana poezija. Glas- ba je pravzaprav le podlaga sporočilu, ki ga vsebuje be- sedilo, vendar je kljub temu neobhodno potrebna, saj je z njo mogoče pričarati čustve- ne odtenke, poudarke po- membnejših delov bese- dil... Besedilo in glasba tvo- rita celoto, ki skuša ustvariti čim bolj neposreden stik s poslušalcem. Tu ima seveda pomembno vlogo jsevka Damjana s specifičnim gla- som. Srečko je pomemben kot avtor glasbe in aranžma- jev. Delo v skupini je enako- vredno razdeljeno med vse tri člane. Kladivo, konj in voda pra- vijo, da širših množic poslu- šalstva sicer ne pričakujejo, saj je glasba namenjena zbranemu poslušanju, inti- mnejšemu vzdušju v manj- ših dvoranah in je v precejš- nji meri pogojena s sloven- skim kulturnim izročilom. V njej je čutiti vplive sloven- ske romantike in nadreah- zma. JANEZ VEDENIK VELENJE PORAZNA UDELE2BA na petkovem kulturnem večeru Kulturni center Ivan Na- potnik v Velenju že leta uspešno organizira kulturne prireditve, znane pod ime- nom »petkov kultiuni ve- čer«, v prostorih knjižnice in galerijskega kotička. Pred leti je bilo nekaj takih kul- turnih večerov tudi v Šošta- nju, organiziranih tako, da so izvajalci najprej nastopili v Šoštanju, zvečer pa še v Ve- lenju. Zakaj so te kulturne večere po prevzemu doma kulture od prosvetnega društva Svoboda Šoštanj ukinili mi ni znano, ker tega nihče ni pojasnil. Škoda pa je vendarle, saj smo se na te večere, pa čeprav so bili že ob 17. ali 18. uri, navadili. To- da kar je enkrat ukinjeno, se le s težavo popravi. Toliko za uvodne misli. Na petkov kulturni večer, ki ga je 16. januarja ob 19. uri pripravil literarni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje, so vabili pla- kati in »obvestilo v tedniku Naš čas. Pa vendar se je kljub tej običajni propagan- di na literarnem večeru zbra- lo le 10 poslušalcev, pred- vsem mlajših prijateljev na- stopajočih. Predstavili so se: Boris Kumer, vrtnar iz Šo- štanja, Dušan Brešak, kemik iz Velenja, Ivan Šoln, kova- ški mojster v pokoju iz Šo- štanja, in kot gostja Zdenka Gajser, študentka iz Maribo- ra. Vsi štirje so nastopili s svojimi umotvori, mojster Šoln pa je svoje pesmi tudi zapel ob spremljavi kitare in orglic. Ni moj namen pisati o pKjeziji nastopajočih, moram p>a poudariti, da so vsi trije mladi svoje pesmi že imeli objavljene v različnih repu- bliških in pokrajinskih revi- jah in časopisih. Ivema Solna pa smo slišali celo na radiu Velenje, člani kinokluba Go- renje iz Velenja pa so ga po- sneli tudi na film, ki so ga že dvakrat javno predvajali s simboličnim naslovom Iskra pod pej)elom. Torej ni moč pisati o neznanih avtorjih, ki morda še ne zaslužijo pozcd nosti velenjskih poslušalce! Raje se vprašam čemu tal^ osnos do domačih avtorjev, čeprav vemo, da je ob nast|| panju tujih izvajalcev knji^ niča vedno polna. Ali v Vele nju, ki šteje okrog 20.000 pre; bivalcev ni več kot 10 ljudi dovzetnih za to zvrst kultu- re? Zakaj ni bilo kulturnikov iz vrst Zveze kulturnih orga nizacij in tistih, ki se ukvar jajo z literaturo ter Kulturne ga centra razen tovariša Zs volovška, Žule in Šmajsa, I je nastopajoče tudi pozdrav in predstavil. Vse skupaj pa je zagreni še mučna situacija, ko eden poslušzdcev na kon< vprašal gostjo kako se počU ob tako majhni udeležbi' literarnem večeru. Res, ' kako se je počutila in kaj * o tem kulturnem večeru 1» ko povedala v Mariboru? ^ V.li št. 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 JANEZ KNEZ V LIKOVNEM SALONU DIM KOT Cimk Oživljeno ornamentalno slikarstvo Po minulih sedemnajstih letih, odkar se je celjska jav- nost prvič soočila s sh- karskimi deli Janeza Kneza, imamo tokrah priložnost vi- deti Knezova likovna snova- nja zadnjih letfi Janez Knez pripada sred- nji generaciji likovnih umet- nikov, to je generaciji, ki je preživljala največ pretresov in mnogovrstnih likovnih smernic v našem prostoru. Soočala se je s tradicionalno na eni in novo abstrakcijo na drugi strani. Tako kot ostali predstavniki srednje genera- cije, ki so skušali slediti no- vim tokovom pri nas in v svetu, si ustvarjali lastno identiteto, se je tudi Knez, čeprav v zatišnem rudar- skem revirju, odmaknjen od vihravih in polemičnih ljub- ljanskih dogajanj, vključeval v tokove sodobne slovenske umetnosti. Stilno bi njegove slike tež- ko označili, čeprav so v njih jasno vidni elementi barvite- ga fauvizma, razgibanega ak- cijskega slikarstva, pop-arti- stičnih teženj in ne nazadnje psihodeličnega slikarstva. Sicer nam to naštevanje ta- koimenovanih svetovnih umetniških gibanj v Knezo- vem slikarstvu kaj malo po- meni, saj lahko govorimo sa- mo o določenih elementih, ne pa o neposrednih vplivih ali direktnih prisvajanjih. Slike Janeza Kneza imajo povsem svojstveno intimno doživetje, individualno ra- zmišljanje in podoživljanje slikarske pripovednosti. Celotno konstrukcijo in organizacijo slike doseže Knez z najjasnejšimi barvni- mi toni, pri čemer doseže vsaka barva maksimalno in- tenzivnost, hkrati pa je urav- notežena z ostalimi barvami (rdeča, modra, vijoličasta) celotne slike. S to oboje- stransko intenziteto barve ubija jakost posameznih barv m izzove lirsko transpo- zicijo barvne forme, na drugi strani pa vzpostavlja ravno- težje med ekspresivnimi in dekorativnimi elementi s poudarkom kaligrafiji. Ce- lotna slika je polna vsebin- skih oblik, je pripovedna. Janez Knez-Detalj iz Poliptiha št. 3, olje, platno 1978 vsak delček poslikanega platna je že lahko slika zase. Glavnega prizora ni, je raz- drobljen med številna z ara- beskami in geometričnimi vzorci razdeljena polja. Pri- sotna je zavestna deformaci- ja figur, naivna, ali še bolj točno rečeno otroška risba, ki se vrača elementarnemu stanju duha. Groteskni obra- zi so izziv podoživljanja sta- nja zavesti, izziv človekovih emocij in zamisli o nedo- stopnih predelih človeške psihe. Prostor dogajanja je nedoločen, amorfen, ustvar- jajo ga kontrasti barv, pre- pletajoče se linije, ki delijo prizor do prizora, in katerih sekundaren pomen prihaja včasih celo v enakovreden položaj figurativnih prizo- rov. Slikarstvo Janeza Kneza doživlja ornamentalno sli- karstvo, ki je skozi desetletja pri nas zamrlo, daje pouda- rek pripovednosti in grotes- kni figurativnosti. Njegovo slikarstvo je miselno, preo- kupirano s človeško zavest- jo, je avtentično sporočilo umetnika, ki išče še neizko- riščene možnosti v likovnem ustvarjanju. ALENKA DOMJAIi.. ZBOROVALI SO GASILCI TEHARIJ VEČ MNADIH Junija SO^Iotnlca v petek, 16. januarja so se na rednem letnem občnem zboru zbrali teharski gasilci. da bi pregledali opravljeno delo in sprejeli program za v naprej. Odzvali so se res v polnem številu. Funkcionarji gasilskega društva so podali svoja poro- čila za minulo obdobje in delno tudi za vseh 6 desetle- tij nazaj. Delovni in priza- devni so teharski gasilci, saj so veliko naredili za obvaro- vanje družbene in privatne lastnine. Tudi zgodovina društva je pestra in zanimi- va. 60-letnico obstoja bodo obeležili na proslavi v mese- cu juniju. Ta slovesnost bo združena s proslavo ob 40- letnici vstaje slovenskega naroda. Tedaj bodo gasilci dobili tudi nov avtomobil. V minulem letu je društvo lepo uredilo svoj dom, kljub temu, da so se člani srečevali z mnogimi težavami. Prido- bili so eno motorno brizgal- ko in avto, k čemer je pripo- mogla interesna skupnost za požarno varnost Celje in se- veda člani sami. Tudi za letošnje leto so si zadali veliko nalog. Med dru- gim bodo delno obnovili fa- sado doma, nabavili bodo še eno brizgalno in nekaj druge potrebne gasilske opreme. Predvsem pa bodo skušali k svojemu delu pritegniti čim- več mladih. In še nečesa ne gre prezreti: da so prizadevni člani gasilskega društva Te- harje v minulem letu opravi- li preko 1200 prostovoljnih delovnih ur in da je v njih veliko volje in pripravljeno- sti za delo v letošnjem letu. AV JEZIKOVNO RAZSODIŠČE NEJASNO SPOROČILO v Emonini samopostrežni trgovini v Cigaletovi je bil novembra 1980 takle napis: »Prosimo za čimprejšnje vračilo kavcirane steklene emba- laže s čimer boste doprinesli k nemoteni zalo- ženosti stekleničnih proizvodov.« Napis v tej in najbrž še kateri od trgovm lepo kaže, kako so se po pisarnah navzeli zapletenega izražanja, J^i ga dan na dan berejo v časopisju, celo v uradnih M^' P°s^"^3io po radiu in televiziji. Morali bi se sicer spotakniti ob posamezne šibkosti, kot je na primer doprinesti k čemu, vendar je ves '^^P^^J^ako zgrešen, da je le sam svoj »spomenik«, saj ni ra 1 za obiskovalce trgovine. Kako naj namreč ti pmK°i kaj pomeni »vračilo kavcirane steklene emnaiaže« ali »založenost stekleničnih proizvodov«? in sporočilo doseže svoj namen le, če je pregledno +,,J^^"°' da ga kupec lahko mimogrede prebere in se tUdI ravna po njem. c-r^^f?^''^^ so najbrž hoteli povedati: (S?™^LENICE S PLAČANO VARSCINO VRA- V 7 i^ITRO, PA BOMO LAHKO VES CAS IMELI Tud t ^ USTEKLENIČENO BLAGO! vseen if^ droben napis je naša izkaznica, zato ni kakn .1^° sestavljen. Vodilni odgovarjajo ne le za Pglfs^.o^aga, temveč tudi za brezhibnost besedil, nove in vabi vse posameznike, društva, usta- tuia nt 9^^^^^^SLcije, ki jim skrb za slovenski jezik ni žani'..^f"'^^r.^**'**^« pobude za boljše jezikovno izra- sSic- ^^^^ na naslov: dišče rtv^c ^^**^cnščino v javnosti. Jezikovno razso- skega 7 Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen- ^ober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 35 LET NOVEGA TEDNIKA PREGLED NAŠIH PETINTRIDESET LET 2. junija, nepoln mesec po osvoboditvi je leta 1945 izšla prva številka časopisa, ki se je imenoval »nova pot«. Izbrano je bilo ime, ki je bilo podobno predvoj- nemu - Novi dobi. Hkrati je časnik ozna- čeval pot v novo družbo, izbojevano z osvobodilnim bojem in ljudsko revoluci- jo. Časnik je urejevala Lidija Potrč-Du- nja, mlada partizanka, ki je že med vojno urejevala ciklustiran štajerski časopis »Novi čas«. v letu 1945 je izšlo 21 številk. Časnik je bil po obsegu skromen, brez fotografij, kajti vsega je za dobro tehnič- no ureditev primanjkovalo. Obnova porušene domovine je bila prva naloga povojnega časa, zato je celj- ski časnik leta 1946 bil preimenovan v »na delo«. Pod tem imenom je izšlo 26 številk, potem pa so mu spet spremenili ime. Od zapovedujočega gesla »Na de- lo«, so mu dali bolj demokratično, danes bi rekli samoupravno ime. Časnik je po- stal »NASE delo« in s tem imenom v glavi je v letu 1946 izšlo še 11 številk. Tudi urednik se je v letu 1946 menjal. Dunjo je zamenjal Rado Zakonjšek-Can- kar, priznan partizanski časnikar in pu- blicist, med vojno organizator »Cankar- jeve tehnike« v Savinjski dolini. Leta 1947 celjski časnik ni izhajal. To dejstvo je jabolko spora, ali naj se leto, ko časnika ni bilo, šteje ali ne? Marca 1948 je izšel »celjski te- dnik«. To ime se je tako zakoreninilo, da ga tudi danes naši starejši bralci in naročniki še vedno uporabljajo. Časopis je urejeval Lojze Jure, po rodu Gorenjec, i ki je v Celje prišel kot mladinski aktivist, ki je časnik urejal še vse do leta 1950. To: leto je »Celjski tednik« štirikrat menjal urednika. 15 številk je uredil Lojze Jure, i tri številke Jure Krašovec, 18 številk To-, ne Maslo in 16 številk Branko Gombač. Slednji je »vskočil« zaradi odhoda Tone-; ta Masla na trimesečne orožne vaje, ki jih: poznamo še pod drugim imenom »Trža- ška kriza«. Naklada se je v letih 1950 in i 1951 dvignila na okoli 7000 izvodov. 1 Leta 1953 je okrajni odbor OF preime- noval »Celjski tednik« v »Savinjski vest- nik«. Pobudniki za to odločitev so mu hoteli dati značaj regionalnega časnika, kar pa ni bilo najbolj posrečeno, saj je tako izločeval vzhodni del okraja (Konji- ce, Šentjur, Šmarje). Leto 1954 je bilo zelo težavno. Pomanjkanje papirja je ča- snik pogostoma skrčilo na en sam list, torej na dve strani. Svojo desetletnico je časnik ponovno dočakal s svojim starim imenom »celj- ski tednik«. To leto je bil časnik pro- glašen za najboljši lokalni časopis v Slo- veniji. Desetletnico je obeležila tudi po- sebna razstava o časniku, partizanskem tisku, ki je bila v sedanjem Likovnem salonu. »Celjski tednik« je izhajal pod tem imenom neprekinjeno 13 let. Po jubilejni desetletnici ga je še 13 let urejeval Tone Maslo, ki je bil skupaj If let urednik, in ki dosedaj nosi zastavo v dolžini uredni- Prva številka Nove poti, ki je izšla 2. junija 1945 leta. Na prvi strani tudi pi- še, da je Tito obiskal Celje 1. junija 1945. škega staža pri povojnem celjskem ča- sniku. Naklada se je hitro povečevala. Leta 1962 je imel že 9000 izvodov, v letu 1962 že 13.000 in v letu 1964 17.000 izvo- dov. Leta 1964 je Tone Maslo prepustil kr- milo glavnega urednika Rudiju Lešniku, odgovorni urednik pa je bil Jure Krašo- vec. Vsa leta je letno izšlo po 50 do 54 šte- vilk. Polagoma se je začel krepiti tudi kolektiv, ki je prva leta imel po dva v uredništvu in po dva upravi. Takrat se je za slabo leto razširil tudi na Posavje. (Nadaljevanje sledi) PORAVNALNI SVETI REŠITVE BREZ SODNIKA V enem letu so obravnavali 177 primerov v celjskih krajevnih skupnostih v zadnjih letih ugotavljamo vse večji vpliv poravnalnih svetov. Zakaj so pravzaprav nastali in ka- ko delujejo? Razbremenitev rednih so- dišč z reševanjem manjših sporov in potreba po izven- sodnem poravnavanju spo- rov med ljudmi je privedla že v letu 1959 do ustanavlja- nja poravnalnih svetov. Nji- hovo delo pa je zaživelo šele v zadnjih letih. Nastajali so ob strokovni pomoči Temelj- nega sodišča v Celju in v so- delovanju z OK SZDL Celje. Organizirana je posebna skupina pravnikov, ki poma- gajo s svojimi nasveti posa- meznim poravnalnim sve- tom. V celjski občini deluje 25 poravnalnih svetov, usta- novljeni so v vseh krajevnih skupnostih. Večina svetov deluje v prostorih krajevnih skupnosti, zato so materialni pogoji za delo takšni, kakrš- ni so sicer za družbenopoli- tično delo. Najboljše mate- rialne možnosti za delo ima- jo v krajevnih skupnostih Dolgo polje, Frankolovo in Gaberje. V letu 1979 je v svetih so- delovalo 161 članov, največ članov pa šteje poravnalni svet v Škof ji vasi in sicer 12. Spore med ljudmi tako po- ravnavajo ljudje, ki formalno niso vključeni v kolesje na- šega sodstva. V svete izbira- jo predvsem ljudi, ki imajo neko določeno izobrazbo in strokovnost ter zaupanje pri ljudeh. V letu 1979 so poravnalni sveti obravnavali skupno 177 zadev, kar je 37 več kot prejšnje leto. Najbolj so bili aktivni v krajevni skupnosti Gaberje, kjer so obravnavali 27 primerov, nobene porav- nave pa ni bilo v krajevni skupnosti Dečkovo naselje. Kakšne primere obravna- vajo poravnalni sveti? Naj- večkrat razpravljajo glede razžaljene časti. Od 177 pri- merov je bilo takšnih kar 53. uspešno rešenih pa 25, kar je manj kot polovica. Naju- spešnejši so bili v krajevni skupnosti Frankolovo, kjer so vseh 7 primerov, kolikor so jih obravnavali, tudi uspešno rešili. Pogosto so še poravnave s področja lažjih telesnih poškodb, motenje posesti, stanovanjske zadeve in motenje miru. Poravnalni sveti se pri svo- jem delu srečujejo s številni- mi težavami. V večini krajev- nih skupnosti družbenopoli- tične organizacije ne sprem- ljajo dela poravnalnih sve- tov. Tudi same krajevne skupnosti delajo pomanjklji- vo. Ocena dela je pokazala, da kar 5 krajevnih skupnosti (Aljažev hrib, Medlog, Ostrožno in Savinja) ne po- sreduje zapisnikov prizade- tim strankam v poravnavi. Kljub vsem težavam pa vendar pomenijo poravnalni sveti pomemben člen v strukturi dejavnikov samo- upravne preobrazbe sodstva pri nas. IRENA JELEN 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 3 - 22. januar 198^ PRAZNIK ŠOFERJEV BODO ZGRADILI GARAŽO? Avtošola ZŠAM Žalec najboljša v regiji v soboto zvečer je bila v Šempetru redna letna kon- ferenca Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec, ki so jo združili tudi s prazno- vanjem jugoslovanskega Dneva šoferjev. Predsednik ŽŠAM Žalec Ivo Serdoner je zbranim govoril o uspe- hih dela v lanskem letu ter o letošnjih načrtih. Ivo Šerdoner je uvodoma povedal, da ene najbistve- nejših nalog, ki so si jih zada- li za lansko leto, niso uresni- čili. Gre namreč za gradnjo tehnične baze in garaž pri av- topoligonu ob Savinji. Naj- prej so nastale težave zaradi dolgotrajnega zbiranja grad- bene dokumentacije, potem je izšel zakon o prepovedi kreditiranja negospodarskih naložb. Poleg tega so se med tem cene gradbenih del tako povečale, da ZŠAM ni bilo sposobno niti za gradnjo prve faze tehnične baze. Res pa je, da jim je po dolgem času lani vendarle uspelo do- biti gradbeno dovoljenje. Za letos proučujejo možnost gradnje poslovne stavbe z garažami. Pomembno in uspešno je bilo delo delovne skupnosti avtošole. Po uspehih in ka- kovosti poučevanja je zased- la najboljši uspeh v celjski regiji. Šola je lani organizira- la 19 tečajev, je povedal vo- dja Janko Mazzoni, ki jih je obiskovalo 430 kandidatov. Za praktični pouk se je prija- vilo še 105 kandidatov od drugod. Šoferski izpit je opravilo 400 kandidatov. Povprečno je vsak kandidat vozil 35 ur. Po številu oprav- ljenih vozniških izpitov in tudi v odstotkih je to najbolj- ši uspeh na našem območju. Izvršni odbor ZŠAM je do- segel pomembne uspehe tu- di na področju povečanja članstva, saj so na novo spre- jeh 75 članov in jih je sedaj že 665. Letošnje delo bo usmerje- no v uresničitev lani neizpol- njenih nalog. Skušali bodo pridobiti več novih članov, si prizadevali za boljše poslo- vanje, sodelovali v akcijah za preventivo in večjo varnost na naših cestah ter za stro- kovno izobraževanje član- stva. V kulturnem programu, ki so ga pripravili prizadevni žalski šoferji in avtomehani- ki, so sodelovali člani OO ZSMS Šempeter, moški pevski zbor ZŠAM Žalec, ki ga vodi Stanko Novak, Vese- li hmeljarji, Tone Kač in Jo- žica Ocvirk. Ob koncu so najbolj prizadevnim članom podelili tudi priznanja za uspešno delo. JANEZ VEDENIK DRAGAN BOJINOVIČ SLOVENIJA DRUGI DOM V Sip je prišel iz Glamoča v Bosni Osemindvajset let bo kmalu dopolnil. Ne vem natančno, če je pred štirimi leti sploh vedel, kje je Šempeter v Savinjski dohni. Šempeter je danes njegov dom. V njega se je ujel in vrastel kot da se je tu rodil. Morda se je prav v Šempetru pričelo novo rojstvo mladeniča iz Glamoča v Bosni. V Sip je prišel pred štirimi leti. V tej tovarni kmetijskih strojev se je zaposlil najprej kot prodajni referent, danes pa je po zaslugi prizadevnosti, vztrajnosti in po- štenega ter zavestnega dela na- predoval. Skrbi namreč za razi- skavo jugoslovanskega tržišča. »V Bosni sem končal gimnazi- jo, potem pa sem odšel v JLA. V Bileči. sem bil v šoli za rezervne oficirje. Doma je bilo precej otrok. Dva brata sta študirala in sam sem videl, da starša ne bi zmogla še mojega študija. Vedel sem, da bo treba nekaj ukreniti, ko odslužim vojaški rok. Okrog Glamoča ni industrije, da bi se lahko po prihodu od vojakov za- poslil in vse bolj sem razmišljal o Sloveniji. Pot me je pripeljala v SIP v Šempeter, kjer so me izredno lepo sprejeli.« - Verjetno je bil začetek težak. Jezik, druge navade, drugačen način življenja... »Lagal bi, če bi rekel, da je bilo lahko. Še enkrat poudar- jam, da so me sodelavci v Sipu lepo sprejeli in to mi je dajalo pogum. Slovensko sem se kma- lu naučil, vpisal sem se v višjo pravno šolo v Maribor ter kma- lu spoznal precej prijateljev. Še danes pa trdim, da je edino pri- memo zdravilo pred vsem delo.« - Mnogi delavci iz drugih re- publik tožijo, da imajo kup težav. Za njihovo kulturno in zabavno življenje je slabo poskrbljeno, te- žave so s stanovanji in težko si je ustvariti družino. Kaj Vi mislite o tem? »Prepričan sem, da je vse odvisno od vsakega posamezni- ka. Sam sem se takoj vključil v delo šempetrske OO ZSMS. Udejstvovati sem se začel na športnem področju... V delo osnovne organizacije sem želel vključiti še druge mlade iz dru- gih republik, pa ni bilo pravega odziva. Je pač tako, da je bolj enostavno tarnati kot pa ukre- niti kaj.« - Kako pa je z dekleti, z ustvarjanjem družine? »Tistemu, ki je neprilagod- ljiv, je prav gotovo težko. Sam sem se poleti poročil z domačin- ko. Vzgojiteljica je in prav v teh dneh pričakujeva otroka. Po za- slugi Sipa imava v novih blokih v Šempetru tudi stanovanje.« - Vam je kdaj žal, da ste prišli v Slovenijo? »V začetku mi prav gotovo ni bilo lahko. Danes pa vem, da se je tu pričelo moje novo življe- nje. O tem, da bi se vrnil v Bo- sno, ne razmišljam. Rad pa se- veda grem domov na obisk. Si- cer pa vsi živimo v Jugoslaviji, kajne? Mi v Šempetru in oni v Glamoču.« JANEZ VEDENIK Ml MED SEBOJ VABILO K SODELOVANJU - nova rubrika ima predvsem namen, da v njej sodelujete bralci. Postav- ljajte vprašanja iz vsakodnevne samoupravne prakse. Za začetek smo izbrali stanovanjsko proble- matiko, ki je zelo aktualna. Naša rubrika je dopolnje- vanje oddaje, ki je na sporedu Radia Celje vsak drugi četrtek. Mi med seboj pa bo v Novem tedniku vsak drugi četrtek - tedaj, ko ni radijske oddaje. Pogumno k pisanju! Merila za delitev stanovanj in stanovanjsidh Icreditov morajo sprejeti delavci z referendumom. Kljub temu, da je bil za- kon o združenem delu sprejet ob koncu leta 1976, se še vedno, ne tako redko pojavljajo proble- mi v zvezi s sprejema- njem samoupravnih splošnih aktov na po- dročju razreševanja sta- novanjske problematike. V skladu s 37. členom za- kona o stanovanjskih ra- zmerjih so stanodajalci, to pa so vse organizacije združenega dela in skup- nosti, ki imajo razpolagal- no pravico, dolžne spreje- ti samoupravne splošne akte o oddajanju stano- vanj, v katerih se morajo določiti med drugim tudi merila za prednostni red, po katerem se oddajajo stanovanja, upoštevajoč pri tem stanovanjske po- trebe, število družinskih članov, ter drugo socialno in premoženjsko stanje pričakovalcev stanovanj. Še vedno pa opažamo na podlagi pobud pri družbenem pravobranil- cu samoupravljanja in pred sodiščem združene- ga dela, da v nekaterih or- ganizacijah združenega dela in skupnostih, sa- moupravnih aktov o os- novah in merilih za reše- vanje stanovanjskih vpra- šanj, niso sprejeli delavci na referendumu, kot to določa zakon o združe- nem delu. Po sprejetju zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem de- lu v letu 1975 so namreč delavci sprejemali sa- moupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem de- lu na zboru in s podpiso- vanjem izjav. Ta sporazum je bil spre- jet, ko ga je podpisalo več kot dve tretjini delavcev, potem ko je bil z večino glasov sprejet na zboru delavcev. Tak postopek za sprejem je bil tudi pre- dviden po zveznem zako- nu o medsebojnih ra- zmerjih delavcev. V tem sporazumu pa so delavci pooblastili delavski svet TOZD, da sprejme pravil- nik o reševanju stano- vanjskih vprašanj. Ko smo v organizacijah združenega dela usklaje- vali naše samoupravne splošne akte z zakonom o združenem delu, smo si- cer nekatere samouprav- ne splošne akte sprejeli skladno s 463. členom ZZD na referendumu, kljub temu pa še imamo primere, da nekatere teh aktov nismo sprejeli tako, kot bi morali biti. Noben samoupravni splošni akt (samoupravni sporazumi ali drug akt) ne more poo- blastiti delavskega sveta, da osnove in merila spre- jema sam in ne delavci na referendumu. Delavski svet lahko sprejme določ- be o postopku, ki zadeva- jo delo samoupravnih or- ganov, pooblaščenih, da v skladu s pravilnikom od- ločajo, kateri delavec ima prednost pri dodeljeva- nju stanovanj, nikakor pa ne more biti prepuščeno delavskemu svetu ali celo kateremu drugemu orga- nu, da določa osnove in merila. Tudi Sodišče združene- ga dela SRS je v odločbi poudarilo, da delavci ne morejo prenesti odloča- nja na delavski svet, ka- dar gre za vprašanja, ki so taksativno našteta v 463. členu zakona o zdru- ženem delu. Še vedno tudi ugotav- ljamo, da v posameznih TOZD sploh nimajo pra- vilnika o reševanju stano- vanjskih vprašanj, tem- več so tak akt sprejeli de- lavci na nivoju delovne organizacije. Ker so samoupravni splošni akti o reševanju stanovanjskih vprašanj sprejeti po delavskem svetu TOZD, se šteje, da ni veljavno sprejet in ga zato TOZD ne sme upo- rabljati, vse dokler ne bo opravljen referendum, na katerem se bodo delavci o njem izrekli. Prav tako se šteje, da TOZD nima veljavnega akta, če je sprejet takšen samoupravni splošni akt, ki enotno ureja področje stanovanjskih vprašanj v DO. Temeljne organizaci- je združenega dela v okvi- ru DO pa sprejmejo z re- ferendumom o skupnih osnovah in merilih za de- litev sredstev skupne po- rabe namenjene za reše- vanje stanovanjskih vpra- šanj. Ob takšnih ugotovitvah moramo predvsem dose- či, da bodo organi samou- pravljanja v TOZD sindi- kalne organizacije, organi samoupravne delavske kontrole pa tudi delavci v vseh TOZD preverili, ka- ko so sprejeti samouprav- ni splošni akti s področja skupne porabe, pred- vsem pa za reševanje sta- novanjskih vprašanj. POKLIC PRODAJALCA NI VSAK ZA TRGOVINO Prijazna beseda trgovca ljudem veliko pomeni Najbrž ni dneva, da ne bi stopili v trgovino. Naj bo tr- govina takšna ali drugačna, povsod stojijo za prodajalno mizo ljudje. Velikokrat se pritožujemo, kako neprijcizni so trgovci, da jim kupca sploh ni mar in tako naprej. Seveda to ne ve- lja za vse trgovce, zlasti pa ne za Milico Wagner, prodajal- ko na oddelku moškega peri- la Tkanine v Celju. V petek, ko smo jo obiska- li, je imela polne roke dela. Začela se je namreč vsako- letna razprodaja in ljudi, ki so hoteli kupiti kakšno stvar ceneje, ni bilo malo. Kljub temu je Milica vsakega kup- ca sprejela z nasmehom, sve- tovala to in ono, na vpraša- nja pa kljub pomanjkanju časa ni odgovarjala samo z da ali ne. Prvič je stopila za proda- jalno mizo pred 28 leti v Ra- dečah pri Zidanem mostu. Potem, ko je že nekaj časa delala v trgovini, je dobila delovno mesto v pisarni Splošnega podjetja v Rade- čah. Vendar samo za šest mesecev. >>Pa ne da bi bilo kaj narobe, samo v pisarni le sediš, delo tam ne pomeni razvedrila. V trgovini je vsa- ka stranka drugačna, delo pa veliko bolj zanimivo in živa- hno,« pravi Milica. Zato se je po prihodu v Celje rajši odlo- čila za trgovino. In kako ji uspeva, da je vedno nasme- jana in prijazna? »Svoje osebne in družinske težave, ki pridejo, pustim pred vho- dom. Ce delaš z veseljem, to ni težko." Tako nam je pove- dala Milica, ob tem pa se sprašujemo, kako da mno- gim trgovcem, zlasti mlajšim to ne uspeva. Seveda se tudi Milica Wagner Milica razjezi, vendar tega stranka ne sme opaziti »Mnogim učencem je trgovi- na danes samo odskočna de- ska, vsi želijo potem dru- gam. V trgovino prihajajo tu- di tisti, ki drugje niso uspeli; ker mislijo, da je v trgovini lahko vsak. Pravi trgovec jf v trgovini zaradi ljudi,« nani je povedala. Kar precej let že stoji ^ prodajalno mizo, v tem času so se razmere prav gotovo spremenile. »Danes je del" težavnejše, ker je kupec za- htevnejši. Tudi obnašajo različno.« S poklicem, ki si ga izbrala, je povsem zadovolj- na, le to si želi, da bi delovni doba bila nekoliko krajša. ^ pa si želimo, da bi takšnih' prodajalcev, kot je Milici Wagner, bilo čim več. IRENA JELENI ŠE DO TELEFONA V KONJICAH v krajevni skupnosti Slovenske Konjice so že lani pričeli zbirati prijave krajanov, ki žele telefon- ske priključke. Ker se krajani še vedno prijav- ljajo, so sklenili, da bodo njihove prijave sprejema- li še do 15. februarja na sedežu krajevne skupno- sti pri strokovnem tajni- ku Marjanu Stramšaku. Se to: prispevati je po- trebno 15.000 dinarjev za priključitev na primarno omrežje, za priključitev na sekundarno omrežje (že zgrajeno) pa v blokih 3000 dinarjev, v indivi- dualnih stavbah pa od 6000 do 7000 dinarjev. MBP CELJSKI RIBIČI ZA ENOTNA NAČELA Novi člani naj ne bi bili pripravniki Pred dnevi so se na zboru se- stali delegati Ribiške družine Celje in razpravljali o osnutku Pravilnika o enotnem izvajanju športnega in turističnega ribo- lova v vodah ribiških organiza- cij v SRS in o osnutku Pravilni- ka o organizaciji in programu izobraževanja članov ribiških organizacij. Razpravo je vodil predsednik KD Celje Franc Vitanc, delegati pa so aktivno sodelovali s pri- pombami in predlogi. Ugotovili so, da sta pravilnika v nekaterih določilih preveč kon- kretna in zapirata možnost, da ga posamezne ribiške družine prila- godijo potrebam za svoje delo. Zavod za ribištvo v Ljubljani pa naj se istoveti z ribiškimi druži- nami, kot društvo v pogledu izvajanja ribolova, ne pa da je izločen iz nalog, pravic in dolžno- sti, ki jih imajo ribiške družine. Delegati so se opredelili za na- slednja načela: - za obvezno dogovarjanje v Zvezi ribiških družin za enotne cene dnevnih, turističnih in ino- zemskih ribolovnih dovolilnic, - za načelo enojnega članstva v ribiških družinah, ki se mora razširiti tudi na tiste ribiče ki so člani ribiških družin v Sloveniji in sosednji Hrvaški, - za zaščito trofejnih rib, ki naj bi postale last RD Celje, ne pa posameznika, - točno bo potrebno določiti kaj so komercialne vode, kamor se vlaga »za pod trnek«, - dopustiti možnost ukrepanja v ribiški družini zoper ribiče, ki se zanimajo le za uspešen ribolov in s tem za osebno korist, ne pa tudi za primarne naloge v ribiški družini. Na zboru so še razpravljali o novo sprejetih članih, ki naj bi, kakor predvideva osnutek pra- vilnika, bili eno do dve leti pri- pravniki, kakor tudi o amater- skih čuvajih in vodji elektroribo- lova. Zbora sta se udeležila tudi predsednik RD Voglajna - Store Boris Malec in tajnik RD Laško Božidar Slimšek. F. BOGADI št. 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN V ZBIRALNICI MLEKA V BREZOVI (Odgovor na članek objav- ljen v prvi številki Novi te- dnik, dne 8. 1. 1981.) Na pismo kooperantke tov. Arčanove posredujem sledeči odgovor: KZ Celje ima v svojih zbiralnicah med drugimi tudi v Brezovi orga- niziran prevzem mleka in določen čas prevzema. Dne 18. 12. 1980 ko sem jemal vzorce mleka v Brezo- vi, jih je v času zbiranja od 7.30 do 8 ure zjutraj prineslo mleko le 5 kooperantov od skupno 15 kolikor jih ima sklenjenih pogodb. Med te- mi zamudniki je bila tudi tov. Arčanova. Da pa ni za- mudila le ta dan naj še po- vem, da je tudi dne 27. 11. 1980-mesec nazaj bila med zamudniki. V tem primeru gre le za dve zamudi, pa še tista v času jemanja vzorcev. Kako pa je v dnevih, ko se vzorci ne jemljejo pa vesta to. Arčanova in zbiralka sa- mi najbolje. Da z časom zbi- ranja mleka nekaj ni vredu potrjuje zbiremje tudi v ve- černih urah, ko dne 4. 12. 1980 v času od 19 do 19.30 ure ni mleka prinesel nihče prav tako pa ponovno ne tov. Arčanova. Torej je z motoijem tov. Arčanove res nekaj narobe. Menim, da ca. 1 kilometer poti ne bi smel biti izgovor za zamudo če tudi bi tov. Ar- čanova peš prinesla mleko v zbiralnico. Res je, zbiralnico sem za- klenil. To bi morala redno napraviti tudi zbiralka mle- ka sama, ne pa da se prev- zem mleka opravlja izven določenega časa. Sicer so pa kooperantje sami določili čas prevzema. Potem se ga morajo tudi držati. Posebno še, ker gre tu za promet z živili je vstop v zbiralnico prepovedan po času zbira- nja, torej zbiranje brez nad- zorstva je prepovedano. V bazen se lahko zlije marsi- kaj, le kdo bo odgovarjal za slabo kvaliteto. Tisti proizva- jalci, ki redno prinašajo mle- ko si lahko opravičeno jezijo nad zamudnike, navsezadnje je povprečna tolšča že itak pod povprečjem. Da, red je potrebno uvesti. Tov. Arčanova in ostali za- mudniki bodo pač morali upoštevati čas v katerem se oddaja mleko in jemljejo vzorci. Da je dodatna vožnja, ki je bila opravljena za to, da se je lahko naslednji dan zbiralo mleko in ga je tudi kamion odpeljal, bila opravljena, šla na moj račun in ne na račun kooperantov ali zadruge. In še odgovor za ceno telet. Kooperantu Arčanu je bila posredovana povprečna ce- na teleta za zakol, ki pa glede na kvaliteto in pasmo varira. Na odkupnem mestu lastni- ka ni bilo zraven, naš odku- Povalec je teleta tokrat tudi prvič videl. Tele je bilo oce- njeno po kvaliteti, ki ustreza ceniku. Za KZ Celje MIRO CMER Uredništvo: Hvala za odgo- vor, upamo, da bo tovariši- ca Arčanova zadovoljna z njim. SREČANJE UPOKOJENCEV LIBELE Kolektiv delovne organi- zacije Libete v Celju že vrsto let pripravlja ob izteku stare- ga leta srečanje s svojimi nekdanjimi sodelavci, zdajš- njimi upokojenci. In tako se nas je na zadnje povabilo zbralo v tovarni okoli devetdeset upokojen- cev tega kolektiva. Ob priho- du sta nas pozdravila glavni direktor Jože Bobnar in di- rektor temeljne organizacije za proizvodnjo tehtnic Stane Jelenko. Poleg njiju so bili še drugi sodelavci. In potem beseda o delu in uspehih dela. Videli smo tu- di novo skladišče materiala, ki je opremljeno z najsodob- nejšimi tehtnicami lastne proizvodnje. Ponos je nova hala za razrez materialov itd. Razveselili smo se tudi za- četka gradnje novih prosto- rov za potrebe TOZD IFA in elektronskega oddelka. Upokojenci smo bili veseli teh razultatov, tudi sporoči- la, da je kolektiv dosegel plan za 1980. leto navzlic te- žavam, ki so ga spremljale. Za konec pa je bilo še pri- jetno tovariško srečanje. Tu- di darila niso izostala. Zato se upokojenci zahva- ljujemo delovnemu kolekti- vu Libele za pozornost in mu želimo še veliko novih uspe- hov v tem letu. JANKO KRASOVEC UREDNIŠTVO: Prijetni spomini radi ostanejo. Tako tudi ta. KDAJ NAJ KLIČEMO 94? Naj vam takoj na začetku zapišem, zakaj sem se odlo- čil za to pismo in zakaj sem mu dal tak naslov. Ta telefonska številka je znana skoraj slehernemu ob- čanu, zlasti pa se nanjo spo- mni tedaj, ko je v stiski in potrebuje hitro pomoč reše- valne postaje. Zgodilo se je 1. januarja le- tos okoli 10.15 ure. K meni je pritekel ne najbližji sosed, oziroma sorodnik in me pro- sil naj po telefonu pokličem rešilni avto. Povedal je, da se je brat prevrnil s traktorjem in da potrebuje hitro pomoč. Seveda - klic v stiski na tele- fonsko številko 94. Na celj- ski reševalni postaji se je oglasila dežurna uslužbenka, ki je potem, ko sem ji dal osnovne podatke odvrnila, da naj kličem reševalno po- stajo Šmarje pri Jelšah. Šmarsko pač zato, ker je po- nesrečeni občan šmarške ob- čine in ker se jo nesreča pri- petila na šmarskem terenu. Kljub dvakretnemu tele- fonskemu pozivu in prošnji pa tudi ostrim besedam, to- varišica na celjski reševalni postaji ni hotela sprejeti na- ročila in je vztrajala, da kli- čem avto iz šmarske postaje. No, tedaj sem se spomnil, da skoraj vsak dan vidim tu- di na našem šmarskem ob- močju rešilne avtomobile iz celjske postaje. Prav tako mi je znano, da reševalna posta- ja Šmarje nima takšnega voznega parka, kot ga ima celjska. Pa tudi to vem, da je iz Šmarja do Vinskega vrha prav tako 25 km kot iz Celja. Vem tudi to, da obstaja mož- nost, če se pelješ iz Šmarja na Vinski vrh, da lahko kar trikrat obstaneš pred želez- niškimi zapornicami in torej izgubiš na času, medtem, ko sta na poti iz Celja do Vin- skega vrha le dva takšna pre- hoda. In tako sodim, da lah- ko pripelje avto iz Celja na Vinski vrh (kraj nesreče) prej kot iz Šmarja. Tako sem klical zdravstve- no postajo Šmarje, ki sem jo dobil šele preko postaje Mih- ce v Šmarju in uredil prevoz komaj 22 let starega ponesre- čenega Marjana Drobinca. Zal, pa je bila zdajšnja po- moč že prepozna, saj je bil ponesrečeni, ob prihodu re- šilca, okoli 12. ure. že mrtev. Pristojne v reševalni po- staji Celje bi rad vprašal, za- kaj mora biti v takšnih pri- merih prisotna občinska meja? Rad bi še povedal, da je številka 94 vidna na vsakem telefonskem aparatu, v koli- kor je človek že ne pozna, medtem, ko telefonske šte- vilke občinskih zdravstve- nih domov ali reševalnih po- staj ljudje ne poznamo. V teh primerih je pač treba poiska- ti telefonski imenik, ki ga v majhnih javnih govorilnicah po navadi sploh ni. In tako se človek, zaradi nesreče še zmeden, ne znajde prav. F. C. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Avtor je želel, da ga podpišemo le z inicialka- mi. Tej želji smo ustregli. Seveda pa je odprl vpraša- nje, ki si zasluži odgovor. Zato prosimo celjsko reše- valno postajo, da pojasni, kako je s tem in kako s pri- merom, ki je v pismu nave- den. Hvala za odgovor. ŠE »PO POLŽEVO IN NAPAČNO« OKS - Enoti za upravlja- nje in urejanje stavbnih zem- ljišč Celje se zahvaljujem za izčrpen odgovor o napačnem izplačilu 78.276,80 din in po- teku zadeve. S tem prispev- kom pa bi rad še enkrat osvetlil ta primer. Osebno sem bil vedno za razčiščevanje zadev po mirni poti, brez sodišča. To sem dokazal že 1972. leta, ko je že skoraj prišlo do izplačila od- škodnine za nacionalizirano zemljišče Kosu in Ulamcu. Ko sem takrat zvedel, da bo odškodnina plačana, sem ta- koj in z vso dokumentacijo odšel na premožensjko-prav- ni oddelek občine. Že tedaj je tovarišica, potem ko je po- klicala Kosa in Ulamca, deja- la, da je iz dokumentacije ra- zvidno, da pripada odško- dnina meni. In tako sem tudi dobil odškodnino za dve par- celi in to po odločbi 464- 81/71-2/Ro od 21. 3. 1972. Ista odložba tudi navaja, da mi bo odškodnina za parcelo 247/1 izplačana pozneje, to je takrat, ko bo očina to zemljo rabila. Gotovo je, da bi bilo mogo- če rešiti zadevo tudi tokrat brez sodišča. (Nato navaja številke aktov in pot, ki jo je ubiralin doživljal, seveda za to, da je dokazoval svojo pra- vico; pripomba uredništva). Od komisije za vloge in pritožbe pri Ljudski skup- ščini SRS sem 26. decembra 1979. dobil odgovor: »Iz vse proložene dokumentacije, katero ste nam poslalim je razvidno, da pripada odško- dnina za 'sporno parcelo vam.« Julija 1979. sem vložil po pravnem zastopniku tožbo. Dne 6. maja 1980 pa sem sod- bo, da sva z ženo v pravdi v celoti propadla in da sva dolžna plačati 8.228 din prav- dnih stroškov. Svojih pa sva imela za 7.000 din. Višje sodišče je to sodbo razveljavilo. Zadevo je v raz- sojo spet prejelo Temeljno sodišče. Kot je navedeno v odgovoru, objavljenem v Novem tedniku 8. januarja letos, sva z ženo zahtevala za plačilo odškodnine za kva- dratni meter novo ceno in to 6405 din. Občinska komu- nalna skupnost - Enota je te- mu ugovarjala in hotela, da bi izplačala po stari ceni, če bi bilo le mogoče. Dne 6. januarja letos sva prejela od pravnega zastop- nika dopis, s katerim naju obvešča, da sva na sodišču v celoti uspela in da dobiva odškodnino plačano po novi ceni. Tako dobiva 108.069,22 din. Ker pa je med marcem 1979 in februarjem 1981 pre- teklo 22 mesecev, ni nihče ne more oporekati, da je inflaci- ja v tem času dosegla stop- njo 60% in če k osnovnemu znasku prištejem teh 60%, dobim znesek 125,242,80 din in ne 108.069,22 din, kolikor bova odškodnine dobila. To- rej sva oškodovana, oziroma kaznovana le midva. EDO LORGER Celje, Breg 24 UREDNIŠTVO: S tem končujemo primer »Po pol- ževo in napačno.« Menimo, da smo o njem dosti pisali in zadevo v celoti pojasnili. Če pa še naprej ostaja spor gledli inflacijske stopnje in zato višine odškodnine, naj o tem odločajo pristojne službe. PRIMER, KI ME JEZI! »Kdor hoče varčevati, se mora pri Triglav zavaroval- nici zavarovati.« Sam bes me je pripravil, da sem napisala naslednje vrstice. Že iz časa, ko sem obisko- vala osnovno šolo pa vse tja do poklicne, sem bila redno zavarovana. Na srečo se mi ni nič hudega pni>etilo, da bi morala tudi zavarovalnica kaj izplačati. Odločila sem se, da se za- varujem, tudi kot delavka. To je bilo 10. februarja 1977. le- ta, ko sem prevzela polico za življenjsko zavarovanje z vsoto mesečne premije 108 din. Do konca tistega leta je in- kasant redno mesečno priha- jal k meni v službo in seveda redne zneske, ki sem jih bila dolžna plačevati. Tudi od za- četka 1978. leta dalje, ko je inkasant zbolel in je njegovo obveznost sprejela njegova sodelovka, je bilo vse v redu. Obiskovala me je v službi pa tudi doma. Da, to je trajalo tri ali štiri mesece. Zatem sem tovarišici dejala, da že- lim spremeniti bivališče in tudi priimek in da naj to spremembo uvede v zavaro- valniške dokumente. Od ta- krat naprej je ni bilo več. In ker po treh mesecih ni bilo nikogar blizu, da bi mu pla- čala mesečne premije, sem šla na zavarovalno skupnost vprašat, kaj se je zgodilo. Po- vedali so mi. da je inkasant- ka že dlje časa v bolniškem staležu in da bodo poslali drugega. Zopet sta pretekla dva meseca, toda iz zavaro- valnice nikogar, ki bi pobral denar. Vnovič sem šla na skupnost in poravnala ob- veznosti za pet mesecev sku- paj, oziroma za nazaj. Tovari- šica na skupnosti mi je rekla, da bodo znova redno hodili pobivar denar. Toda, spet nič. Zdaj sem šla že tretjič na skupnost, da bi videla, kaj se spet zgodilo. Toda, čakalo me je neprijetno preseneče- nje, ki me je močno priza- delo. Tovarišica, ki mi je pred kratkim obljubila, da bo vse v redu, mi je zdaj dejala, da so me stornirali. Dokler sem bila še mirnih živcev, sem vprašala, kako in na kakšen način je to mogoče? Le eno možno varijanto imate, mi je odvrnila in dodala, da se naj znova zavarujem in razliko takoj plačam. Ko pa sem jo vprašala, če mi lahko že vplačani moj denar vrnejo, je odgovorila, da to ni mogoče, ker še nisem zavarovana pol- na tri leta. Tako sem se obrisala pod nosom, kot temu pravimo, za 2268 dinarjev. To imam za plačilo, ker sem hodila na za- varovalno skupnost in sama plačevala ter jih prosila, naj vendar uredijo pobiranje de- narja na domu ali v službi. Kaj zdaj? GRETA BEKOVIC. Trg V. kongresa 4, Celje UREDNIŠTVO: Kaj zdaj, je tudi naše vprašanje, sicer pa prosimo pristojne službo Zavarovalne skupnosti Tri- glav, da pojasni zadevo in ta primer. Že v naprej hvala za odgovor in sodelovanje. UMETNIK JE Moj šivankar, En šiv levo, drug pa desno, Še en mal' s škarjami po strani. Kak čudežno napravi Obleko za može in žene. Fresko, tvidi al'belanke. Ravno pravšnje so česanke, A za probo nikdar ne pozabi. Naše hibe mojstrsko odstrani. Celo, če ne polepša. Celjani, znanci iz drugih krajev. Enkratno oceno vsi bi dali: Lepo oblači nas poleti, Jeseni, spomladi in v zimi. Elegantno, po modni rimi. Brez zamere, če ste zamerili pa odmerite! Napisal: sosedov ata LHEDNIŠTVO: Za popestritev pisem tudi takšnale pesmica pride prav. SLOVENIJALES LIK »SAVINJA« CEUE o. sol. o., Mariborska 116, Celje Komisiji za delovna razmerja Delovne skupnosti za komercialno, tehnološko in razvojno-investicijska dela in TOZD za energetiko in vzdrževanje objavljata oglas za opravljanje prostih del in nalog: 1. Opravljanje administrativnih del v delovni skupnosti 2. Vzdrževanje elektro naprav in priprav Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: - srednješolska-izobrazba ustrezne smeri - eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Pod 2.: - Poklicna šola elektro smeri - eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah - poskusno delo v trajanju 90 dni Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom, pošljejo v petnajstih dneh po objavi oglasa na naslov: DO LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili naj- kasneje v 30-ih dneh po končanem zbiranju ponudb. OP RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOti OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST REČIci ...... l#i JE ZAN^, Razgibano delo in življenje - Veliki so na nalogami je popolna osemletka na prven IZ ŠOLSKE KRONIKE Rečica je dobila ime po potoku Rečici, ki teče po Zavdamah in se pri Spodnji Rečici izliva v Savinjo. Cerkev stoji na zvišenem prostoru sre- di trga in je obrnjena proti vzhodu, po- svečena je sv.Kancijanu. V njej je 1173. leta zboroval oglejski očak Udalrik z veliko do- stojanstveniki. Izročilo pravi, da je župna cerkev pogorela 13. aprila 1799. leta in sta se od nje ohranila samo zvonik in ena kape- lica. Potem so zgradili novo, ki jo je posvetil lavantinski knezoškof Leopold II. Maksimi- Ijan, grof Firmijan in to 19. junija 1804. leta. Prvi župnik je bil Matija (1247. leta). Rečica ob Savinji je rimska naselbina, kar dokazuje najden nagrobni kamen-spome- nik, ki je vzidan na Hlačmanovi hiši v Sp. Rečici št. 12. Ljubljanska škofija je imela na tem območju dva gradova: Rudenek in Vr- bovec. Rudenek je bil pozneje združen z uradom Slom pri Ponikvi, ki je bil do druge svetovne vojne last celjskega odvetnika dr. Karlovška. Rečica se omenja že leta 1247. Takrat je tu že menda stala hiša oglejskega očaka Bretolda, ki je v tem letu podelil Žičkemu samostanu nekatere desetinske pravice. Tu je imel ljubljanski škof Ivan Tavčar (1580-1597) svojo hišo. On je menda pripo- mogel, da je kraj dobil tržne pravice. Sodno oblast, razen stvari, ki zadevajo smrt, je trgu Rečica podelil ljubljanski škof Janez. Rečička ravnina je bila naseljena že v dobi Rimljanov. Ko so to ravnino zasedli Slovenci, so takoj začeli z obdelovanjem polj, ki so jih urejevali že Rimljani. Prebival- ci tega kraja pa niso bili svobodni, ampak jih je vodil njihov knez, ki je stanoval na Rečici. Rečički gospod je prvotno stanoval med svojimi podložniki, v 9. stoletju pa si je zgradil grad Vrbovec (danes Nazarje, opomba uredništva), pozneje pa Gradišče pod Menino, ter ga imenoval novi grad. Da pa je lahko ločil oba gradova, je bil Vrbovec Spodnji grad, Gradišče pa (Sornji grad, od katerega so se razvaline videle še 1822. leta. Rečička šola je bila bržkone najstarejša šola v celi gornji Savinjski dolini. Po nekih virih je bila ustanovljena že za časa Marije Terezije, vendar natančnejših podatkov ni. Prvi pouk je bil v Štampflovi hiši štev. 46. Najstarejši spis, ki se nanaša na šolo, je z dne 15. januarja 1798. leta in je bil naslov- ljen na učitelja Janežiča na Rečici od go- sposke v Vrbovcu. V njem zahtevajo davek od hiše za šolske namene. Iz drugega dopisa iz leta 1790 se sklepa, da je bila šola tudi v Dettonijevi hiši, v Turnškovi (Vajd), potem pav Močeradniko- vi in Tavčarjevi hiši. V Dettonijevi hiši, ki je bila lesena, so poučevali do leta 1866. Leta 1834 so ustanovili zlato knjigo, iz katere je razvidno, kdo vse je na šoli pouče- val. Leta 1877 je bila šola razširjena v dvora- zrednico, leta 1885 postane trirazrednica. Nameščen je bil Ivan Kramar, ki je umrl kot upokojeni šolski upravitelj na Vranskem 1928. leta. - j Leta 1880 so prizidali prvo nadstropje,' leta 1898 pa je postala rečička šola štirira- zredna, 1929. leta petrazredna (nova učna soba), leta 1931 šestrazredna in 1937 sede-j mrazredna pod upraviteljstvom Zorka Kot- \ nika. j Šolska kronika je bila prvič pisana v slo-' venskem jeziku za šolsko leto 1917/18. Ko je odšel 1919. leta Ivan Klemenčič v pokoj, je postal ravnatelj šole Branko Žem- ljic, ki pa je bil 1925. leta premeščen v Celje. Prvega avgusta 1928. leta postane upravi- telj Zorko Kotnik, ki ostane tu do 1. avgusta 1932. leta. Sledil mu je Franjo Kolar, od 6. oktobra 1936. do 6. aprila 1941. pa je bil ponovno upravitelj Zorko Kotnik. Skušajmo jih razumeti in dati prav. Še danes, ali zlasti danes, po desetih letih, od- kar so na Rečici ob Savinji ukinili popolno osnovno šo- lo in pričeli učence višjih ra- zredov voziti na centralno šolo v Mozirje, domačini ob medsebojnih srečanjih, na sestankih, sejah konferenc krajevnih družbenopolitič- nih organizacij, v okviru kra- jevne skupnosti... skratka povsod opozarjajo, da mora Rečica znova dobiti popolno osnovno šolo. To ni modni klic, to je v bistvu klic v sili, v spoznanju, da jim lahko le popolna osemletka znova prinese življenjsko moč in zagotovi nadaljnji razvoj kra- ja in krajevne skupnosti. ŠOLA JIM POMENI VSE Leto dni pred ukinitvijo popolne osnovne šole je ime- la rečička osnovna šola, sku- paj z enoto na Gorici, 297 učencev. Potem so najmlajši hodili še naprej v šolo doma, učenci višjih razredov pa v Mozirje. Pa se ni spremenilo samo to. Postopoma je zače- lo upadati število otrok. Mla- de družine so začele zapu- ščati Rečico. Odhajale so tja, kjer je bila tudi popolna ose- mletka. Zdaj obiskuje po- družnično šolo na Rečici v razrednih od prvega do pete- ga okoli 120 otrok, nekaj manj pa se jih vsak dan vozi v šolo v Mozirju. Slednja je tudi zaradi tega postala pre- tesna, delo v njej pa otežko- čeno. Otroci, zlasti učenci višjih razredov, so zaradi voženj v šolo in domov, prikrajšani za marsikaj. Tudi za živahnejšo zunanješolsko dejavnost, tu- di za športno aktivnost in po- dobno. Razen tega izgubljajo stik s svojim krajem. Na Rečici zagotavljajo, da bi s popolno osnovno šolo dobili več, kot bi lahko oce- nili na prvi pogled. Mlade družine bi ostajale doma, z ureditvijo novega šolskega kompleksa s telovadnico, bi dobili vse pogoje za redno in živahnejšo športno in re- kreacijsko dejavnost, tudi za druge oblike družbene aktiv- nosti. Tudi predvideni novi zazidalni okoliši privabljajo, tako kot je tisti ob vhodu na Rečico, na desni strani, ne- pričakovano postal naenkrat povsem zaseden. Nove hiše, novi ljudje in tudi več ljudi! ODLOČITEV ZARADI ŠOLE ŠE TA MESEC Krajani zahtevajo odgovor na vprašanje, ki je staro že več let. Želijo vedeti, kaj bo s šolo! Ta odgovor so upravi- čeni zahtevati. Dobiti pa ga morajo kmalu, kajti naveli- čani so že čakanja. Kot vse kaže, ga bodo resnici kmalu dobili. Tudii zlasti po zagotovilu izvršr ga'sveta občinske skupščir Se ta mesec! Radi pa bi tu zvedeli za mnenje posebi občinske komisije, ki je o< njevala njihovo zahtevo potrebo. Baje je svoje de dobro opravila in pripravi več predlogov. Strokovni mnenje Zavoda za šolstvo V drugem razredu domače osnovne šole enote v Celju, je lahko 1( mnenje, odločitev pa mon pasti doma. Se posebej, ke se v zadnjem času znova čuti povečanje števila rojstev ker bo imela Rečica s svoji okolico že v kratkem okol 400 šoloobveznih otrok, ke se bo tudi število prebival cev v tem srednjeročnem ob dobju povečalo za nekaj sto In šola naj bo tam, kjer » otroci! To je njihova logikJ Utemeljena. In ko so na izvršnem svet občinske skupščine Moziiji razpravljali o tej zahtevi ii ocenjevali, odkod denar i To je samo del osnovne šole, o kateri je zadnji čas veliko besed... Ob vstopu na Rečico, na desni strani, je zrasla nova stanovanjska soseska OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SG CTStNKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OP RINKE DO SOT SAVINJI SNOVNA ŠOLA WUENJSKI VIR [ tem srednjeročnem obdobju - Med stu ložbo, za šolo s telova- , so nekateri menili, da orda problem kazalo re- ji v okviru tretjega ob- lega samoprispevka. ,vzlic temu, da se jih za- ' zavlačevanja šolskega lema tu in tam loteva volja, niso klonili na področjih. No, spo- Bj v občinskem merilu apravili le na referendu- ja drugi samoprispevek, ovali so proti. Samo za- nerešenega domačega lega vprašanja. p^VNI VSEPOVSOD ito pa se lahko ponašajo nogimi deli, ki so zgled eške solidarnosti. Pono- so na modernizirano ce- Rečica-Dol-Suha (3 km), iosni za cesto ZG. Pobre- Homec, na cesto Rečica- dkrižnik. Tudi začetek dnje mrliške veže je re- at skupnega dela in zdru- anja sredstev. Osnovna U-ska dela so opravili kra- isami, ki so poleg tega ob ^mnini za grobove zbrali li milijon dinarjev. To je tda premalo. Potrebovali lo še okoli trikrat toliko, glede na razmeroma viso- ^soto, zagotavljajo, da bo B mrliška vežica nared letošnjega dneva mrtvih, le samo to, urejena bo tu- »kolica. »dovoljivo in skupaj s mivom podjetja za PTT •net so znova uredili re- » dostavo v dvanajst od »ajstih naseljih, kolikor je v krajevni skupnosti, la Zg. Pobrežu bodo kma- iJobili tudi trgovino. Pro- so odstopili gasilci, femil in uredil pa ga bo lektiv trgovskega podjetja finja v Mozirju. L^^^^ci,.na Rečici gradijo. nov dom, člani prosvetnega društva so svoj dom sicer ob- novili, toda čakajo jih še no- va dela, tudi pridobitev no- vih prostorov. V Grušovljah so delno in za nekaj družin zagotovili pitno vodo. Toda, problem ostaja še vedno odprt, za ce- lotno naselje. To je le nekaj del v zad- njem in tem času. Le nekaj, ki govorijo o visoki zavesti krajanov, o solidarnosti in spoznanju, da je moč le v skupnem reševanju nalog. Pri tem pa niso osamljeni. Vsa ta dela seveda podpirajo krajevna skupnost, tudi de- narno, krajevne družbeno- politične organizacije, med katerimi ima Socialistična zveza kot frontna organizaci- ja v resnici vodilno vlogo in ne nazadnje organizacije združenega dela. Na njiho- vem območju je Elkroj, pa tudi drugi kolektivi, kot GLIN, zadruga Savinja, ne stojijo ob strani. NAČRTI ZA OBDOBJE 1981-1985 V krajevni skupnosti, ki ima 2220 prebivalcev, 637 go- spodinjstev in več kot 700 krajanov, ki hodijo vsak dan na delo, so sprejeli tudi obse- žen program del za novo srednjeročno obdobje. Na prvo mesto postavljajo nuj- no blokovno gradnjo in prav tako postavitev večnamen- skega objekta, zlasti za delo krajevne skupnosti in kra- jevnih družbenopolitičnih organizacij, društev itd. Po tem programu naj bi vsako leto dobili tudi po deset no- vih individualnih stanovanj- skih hiš. Zaradi obrtne cone, ki se bo razvila na Spodnji Rečici bo treba regulirati Sa- vinjo in zemljišče komunal- no urediti. Prav lepi so tudi načrti, ki jih imajo na tem območju nekatere organiza- cije združenega dela. Vsa- ko leto nameravajo asfaltira- ti po 1 km krajevnih cest. zgraditi deset avtobusnih ča- kalnic, še posebej asfaltirati in razširiti cesto Rečica-Ra- nek, tudi sanacijo plazov v Poljanah. Tu je potem razširitev tele- fonskega omrežja, zagotovi- tev pitne vode za krajane v Šentjanžu in Grušovljah, zgraditev rezervoarja za Re- čico, regulacija hudourni- škega potoka Rečico, do- končno ureditev pokopali- šča z mrliško vežo (to že le- tos). Krajani tudi nestrpno čakajo na ureditev trgovine, na njeno povečavo, na prido- bitev prostorov za zdravstve- no varstvo. Tudi kmečki tu-" rizem, tudi boljši gostinski lokal, več storitvenih obrt- nih delavnic in še in še so v načrtu. Seveda pred vsemi temi nalogami pa popolna osnovna šola! Bodo zmogli vse to in še kaj drugega? IN ŠE EN POGLED NAZAJ Rečica ni samo sedanjost in prihodnost, je tudi bližnja preteklost. Tik pred vdorom okupatorja v našo deželo, je imela osemrazredna osnov- na šola 260 otrok. Narodnoo- svobodilno^ gibanje je hitro naraščalo. Že jeseni 1941. so se tudi v okolici Rečice po- javljali prvi partizani. Borba na Creti, oktobra 1941, je močno odjeknila tudi med prebivalci Rečice, ki so se vse bolj vključevali v naro- dnoosvobodilno gibanje. Med prvimi domačimi parti- zani sta bila Franc Mlinar iz Šentjanža in Franc Skok z Brdega. Oba so pozneje zaje- li Nemci in ustrelili kot talca. Prvi partizanski napad na Rečico je bil 6. oktobra 1943. leta. Bitka je trajala od šestih zvečer do polnoči. Borci Slandrove brigade so uničili orožniško postajo, ki je bila v župnišču. Padlo je šest nem- ških vojakov. Sesti oktober je tudi praznik krajevne skupnosti. Okupator je kot talce ustrelil šest ljudi, 9 jih je umrlo v koncentracijskih taboriščih, sredi trga pa je spomenik 64 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja z Re- čice in okolice. Na pokopali- šču je tudi grobišče osmih partizanov. Nemci so Rečico zapustili aprila 1945. leta, družine okupatorjevih priseljencev pa so odšle že dosti prej, av- gusta 1944. leta, ko so parti- zani osvobodili Gornjo Sa- vinjsko dolino. Po prebiranju šolsfte kronike, in pomenkih z domačini zapisal in foto- grafiral MILAN BOŽiC Nekaj življenja prinese tudi avtobus na Rečici, ki vodi od središča trga do prosvetnega doma... TONE HRIBERNIK, pred- sednik skupščine Krajevne skupnosti: Z delom skupšči- ne in zavzetostjo delegatov v njej sem zadovoljen. To je or- gan, na katerem sprejemamo najpomembnejše odločitve. Dosti pobud dobivamo tudi od krajanov. Vse temeljito ocenjujemo. To je naša na- loga. JOŽE CELINŠEK, predse- dnik krajevne konference SZDL: Ni naključje, če se v zadnjem času, zadnjih letih, na sejah in zborih krajevnih družbenopolitičnih organi- zacij, tudi krajevne skupno- sti, najčešče srečujemo z za- htevo, da naj dobi Rečica po- novno popolno osemletko. Dipl. inž. ANTON TIR- ŠEK, predsednik sveta skupščine Krajevne skupno- sti: V zadnjih šestintridese-' tih letih smo dobili na Rečici le en blok s štirimi stanova- nji. To je premalo. Zato opo- zarjamo ne le na nujno druž- beno, marveč tudi na zaseb- no gradnjo stanovanj. Dipl. pravnik SLAVKO ROZENSTEIN, član sveta skupščine Krajevne skupno- sti: Če bi dobili na Rečici po- novno popolno osnovno šo- lo, bi se več kot sto otrok šolalo doma. S tem pa bi jim dah tudi vse možnosti za izvenšolske aktivnosti, za ži- vahnejšo športno in kultur- no delo. ANICA NOVAK, vodja po- družnične šole: Ko smo v šolskem letu 1970/71 izgubili popolno osemletko, se je precej mladih, tudi družin, izselilo. Kraj jim ni bil več zanimiv. Zato ni naključje, če vidimo krajani v popolni osnovni šoli svojo življenj- sko moč in vidike. MILKA PRISLAN, varu- ška v otroškem vrtcu: Pro- stori otroškega vrtca so pre- tesni, zato je delo otežkoče- no. Zdaj so vsi otroci skupaj, ne glede na starost, od tretje- ga do sedmega leta. Če bi imeli več prostora, bi jih lah- ko imeli v vrtcu več kot sa- mo enaindvajset. FRANC NADVEŽNIK, taj- nik Krajevne skupnosti: Na- ša krajevna skupnost sodi med največje v mozirski ob- čini. Ima nekaj več kot 2200 ljudi. Značilen pa je poda- tek, da prevladujejo starejši krajani. Okoli 700 jih združu- je delo, kar je tudi veliko, največ jih hodi v Nazarje. ANDREJ WEISS, predse- dnik prosvetnega društva: Smo del izredno razgibanega življenja v krajevni skupno- sti, le eno od mnogih delav- nih društev. Sicer pa razvija- mo svojo aktivnost pred- vsem v dramski in pevski sekciji. Zdaj imamo v načrtu popolno obnovo doma. O RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SO" 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar 1981 SIP ZA KMETIJSTVO ZA 1,37 MILIJARDE STROJEV Letos tudi vrsta novih proizvodov v Šempeterski tovarni kmetijskih strojev SIP naj bi letos proizvedli kar za 1,37 milijarde dinarjev kmetijskih strojev. Za okrog 200 milijonov dinar- jev kmetijskih strojev naj bi izvozili. Eden najpo- membnejših gospodarskih ciljev naše države v tem srednjeročnem obdobju je povečanje proizvodnje hra- ne. Več hrane bomo seveda lahko pridelali tudi s so- dobnejšo opremo in prav tu ima SIP pomembno vlogo. O tem smo se pogovarjali z vodjo domače prodaje v SIP Cvetom Lorgerjem. C. Lorger: »V paleti strojev za domače tržišče so zastopa- ni vsi kmetijski stroji, ki slu- žijo za spravilo krme in koru- ze. Gre za komplet linij, ki so doma že precej znane. Pov- praševanje doma je zelo vi- soko, tako da trenutno ne uspevamo pokrivati vseh po- treb. Lani smo uspeli tudi z novimi izdelki. Naš koruzni kombajn je dal v Vojvodini izredne rezultate. Ker smo Cveto Lorger stroje dobavili v roku, smo dali tudi velik prispevek pri spravilu koruze. Koruza je namreč lani dosegla kasnej- šo vegetacijo. Če ne bi bilo Sipovih koruznih kombaj- nov, bi ne obrali toliko koru- ze kot so je vendarle. Odlič- ne razultate je dosegel tudi drobilni mlin MT 51. Ta me- lje celo vlažne koruzne stor- že, ki so primerni za siliranje. Veliko je še povpraševanje po rotacijskih kosilnicah in silažnih kombajnih. Vsi novi stroji so razultat lastnega ra- zvoja raziskovalnega dela. Ne gre za nikakršen odkup licenc. Vseeno se dobro uve- ljavljajo na domačih in tujih tržiščih.« - Primerjajte predvideno letošnjo proizvodnjo z lan- skoletno. C. Lorger: »Proizvodnja bo večja približno za trideset odstotkov. Ne mislim na vpliv cen, pač pa izključno na fizični obseg proizvodnje. Povedati pa vendarle želim,' da so cene lani še zaostajale za absurdnim povečanjem cen črne metalurgije in sploh repromateriala. Smo v položaju, ko moramo združe- vati tako dinarska kot tudi devizna sredstva za razširi- tev proizvodnje v železar- nah. Kljub temu nam naše železarne ne uspevajo do- bavljati količin pogodbeno dogovorjenega repromate- riala. To seveda povzroča ve- like motnje v proizvodnji. Vseeno pa je naš cilj pred- vsem ta, da pokrijemo zahte- ve končnih koristnikov. Gle- damo kompletnost linij, in zato proizvajamo tudi stroje, ki sicer prinašajo izgubo. Kljub vsemu bomo letos proizvodnjo še razširili na nekatere izdelke, ki jih do- mače in tuje tržišče ne poz- na. Mislim na vrtavkasti zgrabljalnik, ter posebno izvedbo pihalnika, ki bo imel vgrajeno pripravo za rezanje krme, novo izvedbo trosilca, silažnega kombajna in drugo.« - Je v povečano proizvod- njo že vključeno obratovanje nove tovarne? C. Lorger: V povečanje proizvodnje je zajeto obrato- vanje nove tovarne. Določe- ne stroje, ki smo jih že uvozi- li že tudi izkoriščamo. Načr- tujemo, da bomo tovarno uradno odprli maja letos.« JANEZ VEDENIK HMEZAD ENOTEN NASTOP NA TUJEM TRGU Kako so se dogovorili hmeljarji Do konca lanskega novembra je bil prost izvoz za hmelj. Za izvoz v decem- bru pa je bilo potrebno izvozno dovo- ljenje, zato ker je bila lanska svetovna proizvodnja hmelja slabša. Normalno rodnost so imeli samo hmeljarji v Ju- goslaviji in ZDA. O tem so govorili 16. januarja tudi na seji skupščine Poslov- ne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ki je bila v Žalcu. Seje so se udeležili delegati delovnih organizacij s področ- ja proizvodnje, prodaje hmelja in slo- venskih pivovarn. Največ so govorili o delu komisije posrednikov v sporu z nekaterimi članicami in o stališčih za nadaljnji potek reševanja sporov. Na seji so sprejeli tudi aneks k samo- upravnemu sporazumu fonda rizika za hmelj. Predvsem zaradi režimskih sprememb v izvozu hmelja. Manjši in manj kvaliteten svetovni pridelek, ter majhne zaloge v pivovar- n£ih so izredno dvignile cene prostih količin hmelja na tujem trgu. Zaradi visoke konjunkture v tujini so nekate- re članice izskočile iz sporazuma pa- slovne skupnosti za hmeljarstvo in prodale delno ali pa v celoti hmelj mi- mo izvoznika poslovne skupnosti. Za- radi tega so dosegle boljšo izvozno ce- no kot ostali proizvajalci v okviru po- slovne skupnosti. Na seji je bila dosežena poravnava med članicami, s tem, da se je del do- hodka, ki so ga članice dosegle mimo poslovne skupnosti, porazdelil na vse članice poslovne skupnosti. Poudarili so, da se s tem ne da izogniti škodi, ki so jo te članice povzročile celotni po- slovni skupnosti, kajti hmelj je bil izvožen brez izvornih dokumentov, nepravilno pakiran in nepredelan. Na seji so poudarili, da naj bi bile izvoznice hmelja tiste članice poslov- ne skupnosti, ki imajo dolgoletno tra- dicijo. Zato so članice Poslovne skup- nosti soglasno imenovale delovno or- ganizacijo Hmezad export-import za glavnega izvoznika slovenskega hme- lja. Sledilo je poročilo o odkupu in pro- daji hmelja v preteklem letu. Zaradi konjukturne prodaje hmelja v svetu, so domači proizvajalci hmelj, zadrže- vali v skladiščih, ker so upali, da bodo dosegli višje cene kot so bile v pogod- bah. Zato, ker so proizvajalci hmelj oddali prepozno, so v Hmezadu izgu- bili dva meseca. Zato so cene hmelja občutno padle. Če bi proizvajalci pra- vočasno oddali hmelj, bi bili prej znani viški hmelja in bi bile dosežene višje povprečne cene hmelja. Kljub vsem prerekanjem so se člani- ce dogovorile o enotnosti. Potrdili so, da si slovenski hmeljarji le v enotni poslovni skupnosti in enotni politiki lahko obetajo boljše čase. MARJANA MATIJEC SPREHOD PO TRŽNICI SKUPEK MOŽNOSTI IN ŽEUA Kruh, zaslužen na tržnici je trd Ko se sprehajamo po tržni- ci ponavadi gledamo na stoj- nice le zato, ker nas zanimajo pridelki, ki jih prodajajo bra- njevke, kot drugo pa nas za- nimajo cene. Nikoli pa ne pomislimo na tiste, ki cele dneve stojijo za stojnicami na tržnici in poskušajo pro- dati vse kar so pridelali do- ma. Prav nič prijetno ni cele dneve stati na tržnici, ogovo- riti vsako stranko naj kupi to in ono, posebno ne zdaj pozi- mi, ko nas v slabo voljo spravlja še neusmiljen mraz. Z namenom, da bi izvedeli kako se branjevke počutijo, smo se pred dnevi odpravili na celjsko tržnico. Pomudili smo se pri branjevkah, ki že dolga leta zalagajo celjske gospodinje z dobro doma pripravljeno hrano. JOŽEFA GOLOB, Šmarje pri Jalšah, prodajalka buč- nic: Že dvajset let na celjsko tržnico vozim bučnice. Pri- hajam dvakrat na teden, po- leti pa še večkrat. Prodaja buAiic mi pomeni dragocen zaslužek. Doma imamo manjšo kmetijo, kjer ni mož- nosti da bi jo specializirali. Zato je treba zaslužek iskati povsod kjer je mogoče. Pozi- mi prodajam samo bučnice, prodaja je v tem času zelo slaba in včasih odidem do- mov brez denarja in veliko prtljage. Poleti nosim na trž- nico tudi fižol, solato, skrat- ka, vse vrste zelenjave, ki jo pridelam doma. TILKA JUG, Zvodno pri Sečamiku, zeliščarka: Pole- ti sama nabiram zelišča v okolici Svetine. Seveda, da- nes vsak dinar pride prav, vendar mi nabiranje zelišč pomeni tudi zadovoljstvo, saj izredno rada hodim po gozdovih in travnikih. Ker na tržnico hodim že dolga le- ta imam veliko rednih strank. Pri meni lahko naro- čijo zelišča, ki jih rabijo za zdravljenje. Tudi za nasvet me večkrat prosijo. Povedati moram, da so stranke zelo prijazne zato jim rada ustre- žem. Pred leti so mi ponudili organiziran odkup zelišč pri Krki, odklonila sem samo za- to, ker imam raje živ-žav na tržnici.« KRISTINA BELOČENIC, Podbreznica, prodajalka skute: »Na celjsko tržnico prihajam dvakrat na teden z velikimi lonci skute. Seveda je to zelo težko, posebno vož- nja z vlakom in prenašanje na tržnico. Pridelovanje sku- te nam je glavni zaslužek. Želim si samo, da bi bila v našem kraju zbiralnica mle- ka, veliko lažje bi bilo od- dajati mleko kot pa pridelo- vati skuto. Na tržnici proda- jam že več ko dvajset let.« MARIJA DRAME, Zibika, prodajalka mlečnih izdel- kov: »Ob četrtkih in nede- ljah hodim prodajat skuto in smetano na celjsko tržnico. Vse, skuto, smetano in ma- slo, pripravim doma. Lahko bi dajala mleko v zbiralnico, ker pa imam doma prašiče se mi pridelava skute in drugih pridelkov bolj izplača. Mož je starejši, zato sama skrbim za preživljanje družine, zato mi zaslužek na tržnici pome- ni mnogo. Na tržnici proda- jam že trideset let in večina celjskih gospodinj me pozna.« NEŽIKA ČUK, Šentjur, prodajalka zelenjave: »V teh časih pride vsak dinar prav, zato velikokrat vozim zelenjavo na tržnico. V pri- merjavi z drugimi, sem pra- va začetnica, ker na tržnici še ne prodajam dolgo. Največ prihajam jeseni in spomladi, takrat imam dosti časa pa tu- di cene so visoke. Poleti se bolj izplača delati na naši kmetiji ki je velika. Zaslužek mi pomeni dodatni hono- rar.« Iz izjav celjskih branjevk smo izvedeli, da je njihov kruh kar trd. Namenoma smo se ustavili samo pri ti- stih, ki prodajajo svoje, do- ma pridelane pridelke. Tiste, ki prekupčujejo smo izpusti- li. Tudi, če bi jih spraševali o njihovem delu bi verjetno samo modro molčali. MARJANA MATIJEC Jožefa Golob Tilka Jug Kristina Beločenic Marija Drame Sežika Čuk KOMENTAR Kmetijstvo je bilo vrsto let pri nas v vlogi Pepelke v naši ekonomski politiki, v zadnjem času pa se že vrača nazaj v krog izbrancev. V mnogih primerih še bolj nečelni in ambiciozni programi proizvodnje in izvoza hrane še nimajo povsem trdnega mesta v praksi. Po- datki kažejo, da je bilo v lanskem letu okoli 300 hektar- jev obdelovalnih površin pod steklom in 5000 hektar- jev pod plastičnimi strehami - in s teh površin je bilo dano na trg 30 tisoč ton razne zelenjave. V silose in shrambe smo spravili 5,1 milijona ton pšenice, kar je zadostovalo za potrebe mlinarsko pekarske industrije. Če je verjeti podatkom, so se minulo jesen pridelki koruze približali 9 milijonom ton v vrednosti 2 mili- jarde dolarjev. Iz mlekarn je do konca lanskega leta priteklo milijon šeststotisoč litrov mleka, a živinorejci in klavnice so dali tržišču preko milijon ton raznih vrst mesa. V 21 tovarnah sladkorja so do konca decembra predelali 5 in pol milijona ton sladkorne pese in pride- lali 740 tisoč ton belega kristala, kar zadostuje za do- mače potrebe. Tudi vinogradi so kljub muhastemu vremenu bogato obrodili. Na 250 tisoč hektarih vinske trte smo obrali za 140 tisoč vagonov namiznega in vinskega grozdja, a v sode smo vlili 7 milijonov hekto- litrov novega vina. Izza te slike jedre in zdrave agroindustrije se skriva podoba slabokrvne Pepelke, ki boleha zaradi draginje, DO KDAJ V VLOGI občasnega pomanjkanja in uvoza, ki po nepotrebnem obremenjuje že tako slabo plačilno bilanco. Zdravljenje kmetijstva bo treba začeti z investicij- skimi injekcijami v primarni proizvodnji. Že več let pestijo proizvodnjo hrane izgube, kar je rezultat nizke produktivnosti zastarele tehnologije, slabega poslova- nja. Prisotni so seveda tudi slabi pogoji kreditiranja, pa tudi sicer neustrezna politika naložb v proizvodnjo hrane. O tem govorijo tudi podatki o minulem srednje- ročnem obdobju: za izvajanje zelenega plana bi morali vložiti v investicije 64 milijard dinarjev (cene iz leta 1976) ali 11,4 odstotka v odnosu na skupne investicije v industrijo. Toda ob zaključku minulega leta je bilo vloženih v kmetijstvo le 42 milijard dinarjev, če pa upoštevamo še restrikcije v letošnjem letu, je povsem' jasno da zeleni plan ne bo realiziran. Morda se sliši utopično - toda jugoslovansko kmetij- stvo bi lahko ob pokrivanju domačih potreb proiz- vedlo še 18 milijonov ton pšenice in 25 milijonov ton koruze za izvoz! To je ob lanski sedmi okrogli mizi dežel v razvoju v času Zagrebškega velesejma izjavil agronom dr. Milorad Stanojevič. To so morda besede bodočnosti, toda treba je iti po poti, ki vodi do izvoza hrane v vrednosti 2 milijardi dolarjev letno. Zdaj je vrednost našega izvoza okoli 700 rnilijonov dolarjev, medtem ko nanese uvoz za potrebe agroindustrije okoli milijardo dolarjev. V celotnem svetovnem izvozu, ki je okoli 120 milijard dolarjev letno sodeluje Jugoslavija s simboličnim 0,6 odstotka. To so drobtine svetovne pogače. Vse bolj je jasno, da je hrana naša največja izvozna priložnost, seveda z organizirano pro- izvodnjo za tuji trg in ne samo siromašno prodajanje občasnih viškov. Jugoslavija je že vključena v medna- rodno delitev dela v krogu AIK, toda v glavnem kot kupec in jo torej še čakajo bitke za nov položaj na svetovni tržnici. Izvoz ni samo vzpodbuda za kmetovalce in stabiliza- tor plačilne bilance dežele, ampak tudi naš dolg v mednarodni bitki za hrano. ..... JSE^AARSENIČ žt 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 OBMOČJE PRVIČ NAD MILIJON Večje povezovanje nuja, ne moda Četudi podatki še nisodo- l^ončni, saj manjkajo še de- cembrski, lahko že zdaj z go- tovostjo zapišemo, da je celj- sko turistično območje zabe- ležilo lani in prvič v zgodovi- ni več kot milijon nočitev go- stov. To pa je številka, ki to območje uvršča med razvita turistična. In če se ob tem dejstvu zavemo, da podatek ni najvišji, da bi lahko še niarsikaj dosegli, potem je očitno, da ima turizem na šir- šem celjskem območju svoje pravo mesto in tudi vidike za nadaljnji razvoj. Ne samo na- ravne, tudi druge, seveda, če bodo podrte občinske meje, če bo zlasti v tej izredno po- naembni gospodarski dejav- nosti prevladovalo večje po- vezovanje, združevanje, so- delovanje in še kaj. Kako potrebna je širša družbena pomoč za reševa- nje turističnih vprašanj do- kazujejo prav Golte, ki bi v tem času ne mogle prav zaži- veti, niti opozarjati na nujen razvoj, na dograditev centra pod Medvedjakom, če ne bi to pobudo podpirale tudi ob- čine celjskega območja, zla- i5ti pa celjska, velenjska, žal- ska in mozirska. Vse štiri naj bi letos združile deset milijo- nov nepovratnih sredstev, od tega največja celjska 43,5, velenjska 3, žalska 2,5 in mo- zirska 1 milijon, da bi lahko kolektiv Rdeče dvorane za- čel akcijo za dograditev cen- tra. Podobne akcije, združeva- nja sredstev med organizaci- jami združenega dela, se lo- tevajo tudi v mozirski občini za nadaljnji razvoj turizma. Sicer pa ne gre samo za takšna združevanja, marveč tudi za organizacijska, za skupne nastope na doma- čem in tujem trgu, za skupno in zato močnejšo propagan- dno in informacijsko službo, za pomoč v kadrih, za delitev dela, specializacijo in še za marsikaj drugega, pa tudi za to, da dobimo enkrat za vse- lej močnega nosilca turistič- ne dejavnosti na celotnem regijskem območju. Prav za- to bi bilo prav, da tudi pove- zovanje v Poslovni skupno- sti za turizem Celje dobi po- poln regijski pečat! Začasne številke o noči- tvah lani kažejo, da je bilo skupaj okoli 1,001.706 noči- tev, oziroma za 4 -odstotke več kot v 1979. letu. K temu uspehu so zlasti pripomogli domači gosti, ki so imeli 870.450 nočitev ali za 5% več kot v letu dni prej, medtem ko število nočitev tujih go- stov pada iz leta v leto. Lani so imeli tujci 131.250 nočitev ali za 2% manj kot v 1979. letos. Ce upoštevamo samo dej- stvo, da sta lani izpadla hotel Evropa in hotel Turška mač- ka, potem lahko pričakuje- mo letos boljši rezultat. Se- veda pa bo nanj vplivala tudi ponudba, cene, aktivnost' sprejemnega turizma in še kaj. Tudi ponovna otvoritev Golt in načrti, ki zajemajo sa- mo Gornjo Savinjsko dolino vlivajo veliko optimizma. Vi- diki in to lepši, so tu, njihova uresničitev pa bo v veliki meri odvisna od družinskih proračunov. M. BOŽIC NAJVEČ NOČITEV V ZDRA VILIŠČIH K pomembnemu uspehu: več kot milijon nočitev na celjskem območju v 1980. letu, so predvsem pripomogla zdravilišča, ki so zabeležila več kot polovico skupnega rezultata. Tu seveda prednjači Rogaška Slatina, toda pri vsem tem ne gre pozabiti rezultatov drugih zdravilišč in ne nazadnje njihovih krajev. To še predvsem velja za Dobrno, kjer tudi zasebni oddajalci sob, v okviru domačega turističnega društva, dosegajo lepe uspehe. Skupen uspeh na celjskem območju je torej rezultat dela zdravilišč, gostinskih in turističnih delovnih organizacij, turističnih društev itd. Na posnetku: Hotel Dobrna v zimskem času. CELJE GOLOVEC LETOS 102 PRIREDITVI Večkrat tudi po dve prireditvi na dan Kolektiv zavoda športno rekreacijskega centra Golo- vec je pripravil predlog načr- ta prireditev v letošnjem letu in ga dal v javno razpravo^ zlasti pa želi vedeti za mne- nje o organiziranju tako ime- novanih političnih manife- stacij, to je predvsem prire- ditev za pomembne prazni- ke, kot so osmi marec, dan Osvobodilne fronte, praznik dela, dan borca, dan republi- ke itd. V tem gre za nov ko- rak, zato je prav, da dobi šir- še stališče. Najbrž pa v tej zvezi ne bo dilem. Ne bo šlo in ne gre da ali ne za takšne prireditve, marveč bo skrb bržčas bolj obrnjena v kako- vost in vsebinsko značilnost. Toda, vsak od teh dni ima svojo vsebino, zato tudi vse- bina prireditve ne more biti pretežko vprašanje. Plan letošnjih prireditev na Golovcu potrjuje, da se bo zvrstilo nič manj kot ne- kaj več kot sto prireditev, na- tanko 102 večji, ki bodo zase- dale dvorano kar 519 dni. To pa tudi pomeni, da bosta ne- kajkrat na dan tudi dve, celo tri prireditve. Dvorana bo to- rej povsem zasedena! In še en podatek je več kot pomemben. Govori pa o tem, da bo obseg letošnjih prireditev kar za 52% večji do lanskega. Na Golovcu se bo tudi le- tos zvrstilo več sejmov. Prvi bo na vrsti sejem Vse za otro- ka (1. do 6. septembra), za- tem bo od 18. do 27. septem- bra mednarodni sejem obrti in opreme za obrt, sejem zla- tarstva, plemenitih kovin, stekla in keramike, prav ta- ko v mednarodnem merilu, bo od 6. do 13. oktobra. Sle- dili novoletni dnevi Golovca, vmes pa številni komercialni dnevi, vsako soboto avtomo- bilski sejem, prav tako po- sredovanje rabljene opreme in strojev in še in še. Zanimiv je spored najra- zličnejših koncertov, med njimi tudi za delavce iz brat- skih republik, ne nazadnje koncert najboljših estradnih umetnikov itd. Tudi letos bo na Golovcu velika otroška maškarada in potem običajne prireditve za otroke ob koncu leta. Več kot doslej bo družab- nih prireditev in plesov. Na seznamu jih je kar dvanajst. In če k vsemu temu doda- mo še rekreacijo in športna tekmovanja, potem smo za- pisali skoraj vse. To velja tu- di za gostinsko dejavnost Golovca, za disco klub, za modne revije plesno šolo in še kaj. Na vidiku torej velika raz- gibanost, še večja se obeta po izgradnji plavalnega kompleksa in več športnih igrišč. M. BOŽIC SPRETNI ŠOLARJI V teh dneh se mnogi ustavljajo pred izložbenimi okni Tkanine v Stanetovi ulici. In kaj je tako zanimi- vega? Trgovina je šolarjem odstopila del svojih izlož- benih prostorov, kjer so mladi iz vseh osnovnih šol celjskega območja razstavili svoje tehnične izdelke. Predmeti so različni - od lesenega starega mlina na veter, plastičnega čolniča na baterije, svetilke iz blaga, lesorezov in še marsikaj. Šolarji v teh nekaj mesecih pouka torej niso pobirali samo učenosti iz knjig, pisali šolskih in domačih nalog, spoznavali takšne in dru- gačne množice. Razstave in izdelki kažejo, da so med mladimi šolarji priljubljene tudi izvenšolske dejavno- sti, zlasti tehnične. Ob tem pohvala tudi trgovski orga- nizaciji Tkanina, ki je šolarjem omogočila, da lahko vsem pokažejo, kaj znajo in kaj zmorejo. Razstavljeni predmeti bodo na ogled do 30. januarja. L J. JAMARSKE ŠEME ^ Ena najbolj znanih maškarad v Savinjski dolini je vseka- kor jamarska, ki jo vsako leto v januarju prirejajo člani JK Črni galeb iz Prebolda. Gre tudi nasploh za eno prvih tovrst- nih prireditev pri nas. V soboto zvečer bo ta maškarada v kinodvorani v Preboldu, jamarji pa pripravljajo \Tsto prese- nečenj za obiskovalce in seveda za najboljše maske. Za zabavo bo igral ansambel Slovenija. J. V. Komisija za delovna razmerja TOZD SERVISI, LIBELA Celje Industrija tehtnic in finomehanike objavlja prosta dela in naloge MONTIRANJE, POPRAVILO IN ŽIGOSANJE ZAHTEVNEJŠIH TEHTNIC (elektro in elektronski del) - 1 delavec Pogoji: - srednja strokovna izobrazba elektro smeri - šibki tok - 18 mesecev delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok - veselje do dela na terenu in smisel za delo s stran- kami Sprejeti kandidat bo imel 90-dnevno poiskusno delo. Kandidati za ta dela in naloge so lahko tudi pripravni- ki in imajo lahko višjo izobrazbo. Stanovanja ni na razpolago, osebni dohodek pa je določen z ustreznim samoupravnim splošnim aktom. Rok za prijavo je 15. dni po objavi Kandidati naj pošljejo svojo vlogo na naslov LIBELA Celje, Opekarniška2, 63000 Celje, kadrovski oddelek. RIBNIKI NISO DRSALIŠČA To velja za vse, še posebej pa za ribnike na Blagovni pri Šentjurju, ki jih upravlja celjska Ribiška družina. Drsanje na ribnikih na Blagovni je prepovedano. O, tem govorijo tudi posebni napisi. Pa navzlic temu... Ti ribniki so nevarni, ne zato, da bi strašili, marveč v resni- ci imajo veliko pasti, ki bi lahko bile za marsikoga več kot usodne. Čeprav je zdaj led močan in debel, je drsanje na tej za- ledeneli ribniški površini ne- varno. Člani ribiške družine namreč sekajo led in naprav- Ijajo v njem luknje, da bi ta- ko ribam dovajali dovolj ki- sika. Ce bi tega ne delali, bi ribe poginile. In prav te luk- nje so pasti, v katere lahko pade človek, se lahko tudi utopi... Pa tudi sicer ribe v tem ča- su potrebujejo mir, drsanje na ledeni površini ribnika pa jih bega. Torej zaradi rib in zaradi človeka, njegove varnosti, je drsanje na ribnikih prepove- dano, še posebej na Bla- govni. To seveda velja tudi za Šmartinsko jezero in druge takšne in podobne površine! MB SPORAZUM O SKUPNEM PROGRAMU TEMELJNIH IN ZDRUŽENE BANKE ZA SPODBUJANJE MLADINE K VARČEVANJU v začetku februarja bo izvršilni odbor Ljubljan-j ske banke Splošne banke Celje obravnaval pred-' log Sporazuma o skupnem programu temeljnih Irt združene banke za spodbujanje mladine k varče- vanju. Sporazum predstavlja program dela za srednjeročno obdobje 1981-85, opredeljuje vlogo varčevalne dejavnosti na področju mladinskega varčevanja v temeljnih in združeni banki, načela na osnovi katerih je opredeljen širši družbeni in vzgojni pomen navajanja mladine k varčevanju ter organiziranost programa za spodbujanje mladine k varčevanju v temeljnih in združeni banki, način izvajanja in zagotavljanje sredstev, ki so potrebna za izvajanje te dejavnosti. Sporazum zajema tudi program za spodbujanje mladine k varčevanju v Jugoslaviji in tujini. Namen sporazuma je zagotoviti enotnost delo- vanja na področju spodbujanja mladine k varčeva- nju v vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih šolah, na šolah srednjega usmerjenega izobraže- vanja ter šolah z dopolnilnim poukom v materinem jeziku in pri poslovno-organizacijskih delih bank. Temeljne banke združene v Ljubljanski banki Združeni banki in Ljubljanska banka združena banka se s tem sporazumom obvezujemo, da bo- mo na podlagi skupnega programa, po enotnih načelih spodbujali in na enoten način navajali mladino k varčevanju in s tem posredno prispevali k vzgoji za varčevanje nasploh. Načela skupnega programa za spodbujanje mladine k varčevanju bomo uresničevale temeljne banke in združena banka s tem, da omogočamo: - enotno uskladitev akcij, ki izhajajo iz progra- ma za spodbujanje mladine k varčevanju glede vsebine in načina izvajanja. - usposabljanje za samoupravljanje, razvijanje zavesti o družbeni odgovornosti in vključevanje v aktivno družbeno življenje ter samoupravne od- nose, - razvijanje odnosa do dela, sposobnosti in na- vad, oblikovanje smisla za gospodarnost in ustrez- nega odnosa do pridobivanja in potrošnje mate- rialnih dobrin. - kontinuirano vključevanje mladine v varčeval- ni program vse od novorojenčkov, predšolskih in osnovnošolskih, učencev šol srednjega usmerje- nega izobraževanja ter otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini, - sistematično izpolnjevanje akcijskih progra- mov za področje dejavnosti mladinskega varčeva- nja za časovno obdobje srednjeročnih načrtov, - oblikovanje jasnih ciljev v letnih programih informativno-propagandne dejavnosti za tiste ak- cije iz področja mladinskega varčevanja, ki so predvidene z letnimi načrti. Program za spodbujanje mladine k varčevanju je sestavljen na podlagi naslednjih izhodišč: - zajeti vso mladino od novorojenčkov do mla- dega človeka, ko začne združevati svoje delo, - oblikovati enoten sistem spodbujanja k varče- vanju med mladino, - uvesti nove oblike spodbujanja mladine k var- čevanju. Program zajema naslednja področja: - spodbujanje staršev k varčevanju za novoro- jenčka, - spodbujanje predšolskih otrok k varčevanju, spodbujanje mladine k varčevanju na osnovnih šolah, - spodbujanje mladine k varčevanju na šolah srednjega in usmerjenega izobraževanja, - spodbujanje mladine na višjih in visokih šo- lah, - spodbujanje mladine k varčevanju, ki začasno prebiva v tujini, - oddelke za mladinsko varčevanje. Med akcije za spodbujanje mladine k varčevanju uvrščamo: medšolska tekmovanja, dan mladih varčevalcev, posebna priznanja - Musijeve znač- ke, glasilo mladih varčevalcev, objave v jugoslo- vanskih časopisih, sodelovanje z jugoslovanskimi RTV študiji, čestitke staršem novorojenih otrok, splošni prospekt za starše, prospekt o pionirskih hranilnicah, akcija za mlade varčevalce, plakat - poster za srednješolce, oznake za pionirske hra-- nilnice. hranilnike. Vošnjakove plakete in druge oblike spodbujanja, ki jih bodo temeljne banke izvajale po samostojnih programih. Sporazum bo veljal, ko ga bo na osnovi soglasij vseh Izvršilnih odborov temeljnih bank sprejel izvršilni odbor Ljubljanske banke združene banke. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar 1981 MLADI PIŠEJO NAŠA ŠOLA Na nizkem griču, ki se dvi- ga iznad Gorice pri Slivnici stoji naša šola - OS Franja Vrunča Slivnica pri Celju. Sola je obdana z gozdom, ob njej pa sta igrišče in telo- vadnica. Glavni problem na šoli je prostor. Ker se k nam vozijo še učenci iz treh podružnič- nih šol, te so Loka, Prevorje in Vinski vrh, nam prostora vse bolj primanjkuje. Zato imamo pouk v dveh izmenah. Kljub temu pa se mora eden od razredov v dopoldanski izmeni vsako uro seliti iz ra- zreda v razred. Pouk poteka celo v jedilnici, kar je za učence zelo neprijetno, ker nas motijo ropot in vonji. Po- manjkanje prostora čutimo tudi pri krožkih. Novinarski krožek se mora največkrat seliti iz razreda v razred ali pa poteka celo v pionirski hra- nilnici. Poleg novinarskega imamo na šoli še fotografski in likovni krožek in kljub mladih tehnikov. Zelo aktiv- no je tudi naše SŠD, saj dose- ga lepe uspehe. To seveda ne gre brez redne vaje. Zato ima- mo tudi v tem okviru več krožkov. Najpomembnejši pa so seveda rokomet, nogo- met in košarka. Na proslavah pa nas s svo- jim petjem razveseljujeta otroški in mladinski pevski zbor. In še en prostor je na šoli, kamor radi zahajamo. To je naša knjižnica. Na žalost pa nas tudi tu pesti pomanjka- nje prostora, saj je knjižnica majhna in zaradi tega je tudi izbira knjig manjša in težja. Na šoli delujeta pionirska organizacija in ZSMS. Obe skupaj pa tvorita' šolsko skupnost. Člani teh organiza- cij se sestajajo na rednih se- stankih in določajo delo za naprej. Naš veliki up je prizidek, ki ga nameravajo dograditi k stari šoli. Upamo, da bo po- tem več prostora in s tem boljše delovne razmere. BRIGITA ARTICEK, 7. b OS Slivnica pri Celju UPORNIK BREZ RAZLOGA Prepiri s starši, prijatelji, učitelji. Zaradi razmetane so- be, slabih ocen, razbite vaze. Včasih tudi resnejši, globlji prepiri. Človek je pač takšno bitje, da ne more brez hudih jezic ali skremženih obrazov, ker se mi zdi, da ga to nekako osreči. Saj vemo, nekateri so zamerljivi drugi pa ne. Nič slabega ni, če se dva sporeče- ta zaradi napisa na dobro vi- dnem mestu, po možnosti opremljenega s srčki in pri- padajočimi puščicami, ker se ponavadi vse skupaj konča s smehom in zamahom roke. A če so izrečene besede prehu- de, če zadenejo v srce, če za- pustijo sovraštvo, potem so to že resnejše zadeve, ob ka- terih se je treba zamisliti. Sama sem v letih, ko se me jeza hitro loti, da vzkipim po- gosto, brez razloga. Lep pri- mer so naši odnosi z učitelji. Nekateri so si pač vtepli v glavo, da so učitelji njihovi največji sovražniki in jih po krivici optožujejo stvari, ki jih v resnici sploh ni. Mislim, da je sploh moderno biti upornik. Tako si vedno v sre- dišču pozornosti, okolica te občuduje in ti zavida tvoj po- gum. Nikar si ne želite takega poguma. Vsi ti uporniki .za- radi lepšega - niso vredni pre- biti pare. Junak je tisti, ki se zna- upreti okolici, slabim vplivom in še drugim takim rečem. Res je tudi, da so odrasli včasih kar preveč vzkipljivi, da za to nimajo ve- dno pravega vzroka. Veliko- krat je vzrok v njih samih, te viharje pa morajo prenašati na druge. Se to, prepiram se rada. Morda bom nekoč tudi sama takšna. Vi pa kar povzdignite svoj glas, kadar se vam kaj resnično ne zdi prav, pa četu- di boste zaradi tega dobili po grbi. Saj veste kako pravi An- drej »bodi hladen ali vroč«. JELKA KOLAR, 8. c OS I. celjske čete, Celje ŽELIM SI... - da bi imela pujska zopet mladiče - da bi lahko šla k stricu v Alžirijo - da bi bil vsak dan v letu rojstni dan - da bi počitnice trajale de- set mesecev - da bi bilo okolje, kjer sta- nujem, vedno čisto - da bi bil zopet majhen - da bi mi ne bilo treba niko- li več v bolnico ČLANI DOPISNISKEGA KR02KA OS Zreče SMUČAL SEM IN... Bilo je mrzlo in veter je neusmiljeno bril, a jaz sem bil srečen ter vesel tega zim- skega dne. Drugi dan sem do- bil smuči. Čeprav so bile sta- re, so nesle kot blisk. Zunaj je bilo vse pomrznjeno, skušal sem se peljati, a sem kmalu odpel smuči in se vrnil v sobo. Cez dve uri so prišli iz vasi prijatelji in dali predlog, da bi naredili skakalnico. Bil sem navdušen. Bilo nas je deset fantov. Vsak izmed nas je imel svoje smuči. Pri sosedo- vih smo si izposodili deske in vrata ter jih odnesli na hrib. Bilo je težko, a nihče ni obu- pal. Postavili smo deske in nanje nametali sneg. Napisali smo plakate, ki so vabili na tekmovanje v skokih. Fantje so jih raznosili po vaseh. Naslednji dan je bilo tek- movanje. Prišlo je petindvaj- set fantov. Nekateri niso upa- li na skakalnico, drugi pa so komaj čakali, da pokažejo svoje sposobnosti. Prvi je skočil dvanajst me- trov. Bilo je veliko. Na vrsti sem bil jaz. Odrinil sem se in skočil dva metra več kot prvi. Za mano so prišli na vrsto vsi ostali, nato pa druga serija. Drugič sem se pognal z vso močjo, odrinil in pristal pri šestnajstih metrih, toda zlo- mila se mi je smučka in padel sem tako, da nisem vedel, kje sem. Vstal sem. Bil sem bel, kot bi me potegnili iz moke. Kljub nezgodi pa sem bil srečen, saj sem dosegel oseb- ni rekord. MILAN CERNIK, 8. d. OŠ Bratje Dobrotinšek, Vojnik PES RUNO Pri moji stari mami so ime- li psa Astorja, ki so jim ga ustrelili lovci. Ko nam je sta- ra mama pisala, da so jim ga lovci ustrelili, se je oči odlo- čil, da bi priskrbel drugega. Po štirih dneh je povedal, da je našel psa. Še isti dan smo ga peljali k stari mami. Ker ni imel ime- na, sem mu dal ime Runo. To ime se mi je priljubilo iz knji- ge Ovčar Runo. Ko smo se pripeljali k stari mami, smo skoraj otrpnili od začudenja. Pred hlevom je stal velik pes s starim atom. Ko nam je stari ate pojasnil, da ga je dobil od sosedov in da je še mlad, smo bili kar veseli, saj je pes Runo tudi zelo mlad. Igrala se bosta skupaj. BOHO CAKŠ, 5. a OŠ Slavko Šlander, Celje NAŠE RAZREDNE URE Vsak teden imamo razre- dno uro. V nižjih razredih je te ure vodila bolj tovarišica. V četrtem razredu pa jo vodi- mo že sami. Po kosilu se zbe- remo v učilnici. Dnevni red sestavimo že med prostim ča- som. Najprej pogledamo oce- ne, se pogovorimo, v katerem predmetu smo slabši in za- kaj. Nato delimo tudi razre- dne dolžnosti, pripravljamo programe za proslave. Vsak teden pišemo zapisnike, ki jih obesimo potem na steno, da ne pozabimo, kaj moramo narediti. Na začetku vsake ra- zredne ure pa pregledamo sklepe. Tako se pripravljamo že na delo v poznejših organi- zacijah. JASMINA BORNŠEK, 4. r. OŠ Stranice PETKOVO POPOLDNE šola je naš drugi dom. Na- ša naloga, ki pa niti ni tako lahka, je, da hodimo v šolo in se učimo. Zato se vedno ra- zveselimo petka, še bolj pa njegovega popoldneva. Tako- le mineva dan za dnem našim delavcem v tednu, ki se na našo srečo konča s petkom. Ko zjutraj pridem v šolo, po- mislm, kaj vse bom doživela med poukom. Veselim se, da bom že čez pet ur odložila težko breme šolskih skrbi. »Pouk teče kar hitro!« šep- nem sošolki. Nasmehne se mi. Potem se zatopim v šol- sko delo. Kmalu zazvoni. Ta- ko mine prva ura in tako še vse štiri za njo. Ko pa zvonec oznani konec pouka, vsi zdr- vimo iz razreda. Vesela, sem, da sem šolska dela ta teden dobro opravila. Vem, da za vsakim tednom pride nov te- den, toda vsaj za dva dni lah- ko pozabim na šolske skrbi. Ne bo se mi treba učiti za naslednji dan, ne bo treba ta- ko zgodaj vstati! Oh, to je prima! Toda tudi šola ni slaba. Kaj bi bilo, če je ne bi imeli. Kljub učenju, nalogam in zgodnjemu vstajanju je po- temtakem tudi v šoli lepo. KARMEN BREGAR, 7. c OŠ Primoža Trubarja Laško OHRANJAJMO GOZDOVE 2e naši dedje in starši so pogozdovali izsekane gozdo- ve. Namen pogozdovanja je prav gotovo čuvanje družbe- nega naravnega bogastva. Tudi tovariš Tito se je zavze- mal za to delo. To se vidi v njegovem skrbno urejenem okrasnem vrtu, ki ga je kljub delu oskrboval sam in se pri tem tudi razvedril. To priča, kako zelo je tovariš Tito ljubil naravo. Po njegovi smrti je pogozdovcinje zavzelo še več- ji krog državljanov. Tudi učenci OŠ Štore smo prispe- vali k ohranitvi naravnega bogastva. Jesenskega jutra smo se prostovoljci ob 7. uri zbrali pred šolo. Veseli smo bili, da bomo lahko storili nekaj do- brega. Vedeli smo, da je to nekaj velikega in bili smo po- nosni, da nam zaupajo takšno delo. Z avtomobili so nas pre- ^ peljali v Kompole. Kar ustra- šili smo se, ko smo zagledali pobočje, ki smo ga morali po- gozditi. V velikih vrstah je le- žalo izsekano grmovje, le ja- vorji so se bohotili med njimi v jesenskih barvah. Še pred- stavljati si nismo mogli, kdaj bodo naše smrečice zrasle do takšne velikosti, kot so bili ti javorji. Hitro smo se razvrstili v vrste in začeli z delom. Ve- čina nas je pogozdovala že prejšnje leto, zato smo imeli nekaj izkušenj. Tisti pa, ki so to delo opravljali prvič, so se ravnali po gozdarjevih navo- dilih. Delo nam je šlo kar do- bro od rok. Vihteli smo kram- pe, da nam je kar teklo po čelu. Zadevali srno ob skale, se plazili med grmovjem in se jezili. Toda vseeno nam ni zmanjkalo šal in smeha. Pri- šel je čas za malico. Šele se-" daj smo opazili, kako smo bili utrujeni, saj so nam sendviči neverjetno teknili. Ko smo se okrepčali, smo zopet šli na delo. Cez čas smo veselo ugo- tovili, da smo delo končjili. Ko smo odhajali, smo si na- brali kostanja in ker nismo imeli vrečk, smo si jih tlačili kar v žepe ali pa si iz rut dela- li cule. Kljub utrujenosti je prevladovalo veselo vzdušje. Odpeljali so nas nazaj v Što- re, tisti pa, ki so bili bliže do- mu, so šli kar peš proti domu. V mislih smo premlevali do- godke, ki smo jih doživljali ob tako pomembnem delu v naravi. Pogozdovanje je pomemb- no predvsem v času stabiliza- cije, ko se trudimo, da bi bil vsak kos zemlje izkoriščen. Mi pa smo ponosni na svoje uspešno delo in upamo, da bomo še naprej lahko sodelo- vali v tej akciji. JANJA GOLOGRANC, 7. a. OŠ Store Zimsko veselje - CVETKA DVORŠAK OŠ Lesično Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31- 1393/76 in 8-483/78) izdajajo občinske uprave za družbene prihodke občin CELJE, LAŠKO IN ŠENTJUR POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1981. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: ZA LETO 1980 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, kate- rim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pra- vic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premo- ženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1980. Pod nave- deno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z od- dajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek pre- sega 6.000,00 dinarjev (v občini Celje) oz. 3.000,00 dinarjev (v občinah Laško in Šentjur). 5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1980. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1980 presega 20.000,00 dinarjev oziro- ma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohod- kih, prejetih v letu 1980. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1980 presega 294.000,00 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območ- ju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbeneprihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališke, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivali- šče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke, na katere območju leži gozdno zemljišče; - zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke, na katere območju leži gozdno zemljišče; - zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1980 najdalj stalno prebivališče. ZA LETO 1981 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, kate- rim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območ- ju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezenec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivali- šče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine oz. v sprejemni pisarni občine. Pozivamo zavezance, da na- povedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE CELJE, L^ŠKO IN ŠENTJUR §t. 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 IZ TRGA V TRG Visoke gore so v tem času dostopne le nekate- rim, kljub temu pa ni tre- ba ostajati doma. Z avto- busom se odpeljimo do Mozirja (342 m) in jo ma- hnimo na jug po E 6 proti Jadranu. Mimo Gaja pod vznožje Dobrovelj. Po do- bro označeni poti z rume- no rdečimi markacijami, ki se enakomerno dviga ob malem potočku, smo v dveh urah zmerne hoje pri Končniku. Tu se raz- glejmo nad Zadrečko do- lino in na zasnežene vrša- ce. Tam preko Buče bo- mo morali zagaziti kar globoko v celeč. Ljudi na tej samini ni več. Po goz- du je mnogo manj snega. Pot nadaljujemo mimo Predovnika in Paragojni- ka in že smo na Savinjski planinski poti, od koder vodita obe poti do Crete. Smo na razpotju pri De- stovniškem križu. Ce za- vijemo v levo v breg (po sledovih smučin) pride- mo do cerkve sv. Janeza in Pavla. Od tu je eden najlepših razgledov z vr- šine Dobrovelj na Celjsko kotlino. Tu ni žičnic, so pa smučine, ki jih je na- pravila dobroveljška mla- dež. Tudi gneče ni. Gremo mimo Destovni- ka, spomenika štirim bor- cem in Brezovnika, kjer so zborovali lovci, ki ima- jo dom pod Grmado, Grešnika, Strojanška in Hlasteja v dolino. Ustavi- mo se in poglejmo veliko zaledenelo ploščo nove zajezitve pri Žovneku. Na vrsti je še pot v dolino preko Buštobovca v Bra- slovče. Iz 329 metrov nad- morske višine preko Sa- vinje smo se dvignili na 834 metrov in znova spu- stili na 303 metre. Odpra- vili smo okrog 23.000 ko- rakov in zanje porabili pet ur. Lepa zimska tura je to in novo doživetje premalo obiskanih Do- brovelj. Letos bo tam pro- slava 40 letnice prve fron- talne bitke na Štajer- skem. ing. B020 JORDAN POHODI ZA OBUJANJE TRADICIJE NOB Tudi letošnji pohodi, ki jih bodo organizirala pla- ninska društva Meddruš- tvenega odbora Savinj- ska bodo namenjeni obu- janju tradicij NOB. Po- hod po poteh Pohorskega bataljona je že bil. Aprila bo pohod na Dobrovlje, ki ga bo organiziralo PD Polzela v okviru akcije »vsaj dva pohoda po po- teh NOV v Savinjski doli- ni v letU". Sredi maja bo pohod bolnica Celje- -Travnik-PD Ljubno, ju- nija pa pohod po poteh Celjske čete. Savinjčani načrtujejo v dveh letih vsaj pet pohodov. Sicer pa velja med ostalimi na- logami v letošnjem letu omeniti otvoritev planin- ske koče PD Celje v Lo- garski dolini (6. junij 1981) in otvoritev planin- ske koče PD Rogatec na Donački gori (26. septem- ber 1981). Verjetno bodo letos odprli tudi planin- sko kočo na Bukovici. Med jubileji velja letos omeniti 30. letnico obsto- ja PD Šentjur. Proslava bo 20. septembra na Re- sevni. Gorska reševalna služba iz Celja bo prazno- vala 50. letnico. Tradicio- nalni zbor planincev MDO Savinjska bo 11. ok- tobra na Bukovici. FRANCI JEŽOVNIK LEPA NEDEUA POD REŠKO PLANINO Nedeljski zimski pohod krajanov Prebolda v dom pod Reško planino je uspel. Lepa nedelja je na ta pohod privabila več kot 150 Preboldčanov in okoličanov, ki so v domu prejeli tudi posebna priz- nanja za udeležbo na po- hodu. Vsekakor gre za bolj zdrav način rekreaci- je kot za utrujajoče čaka- nje v vrstah pred smučar- skimi vlečnicami. Organi- zator pohoda je bilo PD Prebold. J. V. Janez Podpečan ZŠAM ŽALEC Janko Mazzoni Radivoj Kos i ZA VARNOST KRAJANOV Predavanja so dobro obiskana Komisija za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem prometu pri izvršnem svetu žalske občinske skupščine dosega pri svojem delu veli- ke uspehe. Znano je, da do- bro sodeluje tudi z Združe- njem šoferjev in avtomeha- nikov v Žalcu. Jeseni lan- sko leto so pričeli z akcijo vzgoje krajanov in učencev šol, akcija pa še vedno tra- ja. O tem, kako potekajo predavanja, smo se pogo- varjali s tremi člani žalske- ga ZŠAM. JANKO MAZZONI: »Pre- davanja smo doslej že imeli v šestih krajevnih skupnostih in na nekaterih osnovnih šo- lah. Povedati moram, da je bil odziv izredno velik in da bomo odslej tovrstnemu usposabljanju namenjali še več pozornosti.« RADIVOJ KOS: »Seveda ne gre za klasično, ustno po- dajanje snovi, pač pa smo za predavanja tudi dobro opremljeni. Izredno poučni so vzgojni filmi o obnašanju na cestah. V Preboldu na pri- mer, smo predavanja vklju- čili v sklop izobraževanja o splošnem ljudskem od- poru.« JANEZ PODPECAN: »Na nekaterih šolah smo že izvedli tečaje o cestno pro- metnih predpisih. Učenci so ob koncu v testih pokazali veliko mero znanja. Mislim, da mora dobiti prometna vzgoja v šolah še več veljave. Sicer pa moram povedati to, da bomo do poletja pripravi- li predavanja v vseh KS in vseh šolah v občini. Preda- vanja so brezplačna." JANEZ VEDENIK INŠTITUT ZA HMEUARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Traktor Ferguson 35 - izklicna cena 50.000,00 din Licitacija bo v četrtek, dne 29. 1. 1981 na sedežu IHP in sicer ob 8.00 uri. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije položijo 10% kavcije od izklicne cene. ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 43 Kot zelene žabe so čepeli pred hišnimi vrati ali v malem predalu, ki je bil postavljen med zunanjimi in notranjimi drsnimi vrati in je bil namenjen za čevlje. Čez dan so zaklepali samo vratca v ograji iz lesenih lat. Zvečer, to se pravi proti sončnemu zahodu, pa so zaprli tudi drsna vrata v hiši, in to s tolikšnim treskom, da si mislil, da se bo sesula hiša ali da se pelje mimo voz za prevažanje pohištva, ki ga je bil spravil v tek potres. Prav takšen ropot je zjutraj naznanil, da so škatlo spet odprli. Največje doživetje pa je bilo - vsaj zame - kopanje. Pri Rusinjah smo imeli neke vrste banjo in vročo vodo, ki smo se z njo polivali. Tu me je hišni gospodar po ovinkih vprašal, če se želim kopati (Evropejci veljamo za uma- zance, ki se nikoli ne umivajo), in ko sem pritrdila, mi je rekel, da se lahko kopam v hiši njegove tete na drugi strani notranjega dvorišča in da me bo prišel iskat. Bila sem zadovoljna. Zvečer je prišel gospodar pome. S čevlji v roki sem šla skozi vso hišo, sijih za vrati, ki so vodila na dvorišče, obula, šla potem čez dvorišče, ki je bilo od snega čisto mokro, in stopila v sosednje poslopje, kjer je na odprtem hodniku sedela stara gospa z brisačo okoli ledij in z razkritim gor- njim delom telesa ter si pahljala ovele rumene prsi. Po kopeli ji je bilo vroče. Majhna kopalnica ni bila razsvetljena. V svetlobi, ki je prihajal skozi mlečno steklo v drsnih vratih, sem se za silo orientirala. Počasi sem razločila obrise lesenega čebra in zagledala lestev s tremi ali štirimi stopnicami, ki so vodile do njegovega roba. Vodovodna pipa je bila v kotu nad umivalnim koritom. Najprej sem se po japonskem običaju dobro umila s toplo vodo in milom, nato pa sem poskusila zlesti v čeber, ki se je iz njega visoko dvigala para. Zaman! Rdeča kot kuhan rak sem naglo potegnila iz vode levo nogo in posku- sila potem z desno, a jo spet precej izvlekla in zatem spet poskusila z levo. Pri štiridesetih stopinjah, kolikor je imela voda v čebru, je dobila koža barvo fižola. Nikoli, nikoli ne bom prišla v kipečo vodo v čebru in vendar sem tako hrepenela po toploti, ki sem jo pogrešala, odkar sem odšla iz tropov. Tedaj pa je gospodar Ito z roko na drsnih vratih vprašal: »Vam je prevroča? Naj dolijem malo hladne vode?« To je pomagalo. V hipu sem bila v čebru, rdeča kot rak in brez sape, toda bila sem v njem. Hvaležno sem odklonila njegovo ponudbo in bila vesela, da bi bila, ko bi odprl vrata, zavita vsaj v paro. Od takrat naprej sem se kopala najmanj trikrat na teden. Čeprav sem prišla zadnja v čeber. Po japonskem običaju gredo v kopel najprej vsi moški, potem vse ženske, nazadnje pa tujci, kajti Evropejci so umazani (Japonci se pogosto kopljejo po dvakrat na dan), poleg tega pe še ne prenesejo vroče vode in jo zato treba malo ohladiti. V javnih kopališčih umiva ženske kopališki umivalec. To se jim zdi čisto naravno. Žena mojega gospo- darja (pokazalo se je namreč, da je bližnja sorodnica nje- gova žena) bi ne bila imela nič proti, če bi njen mož tudi meni umil hrbet... S prehrano si nisem belila glave. Na poti domov sem kupila za deset senov kruha in za deset daikonov dolge japonske redkvice in si iz tega pripravila kosilo. Za večerjo sem kupila prepečenec, ki sem ga jedla v postelji, medtem ko sem vrala in pila čaj. Plinska pečica je stala ob vzglavju, tako da sem imela na prostoru dobrega kvadratnega metra kuhinjo, ležišče in knjižnico. Pogosto so me znanci pova- bili na kosilo ali na večerjo in to me je ohranilo pri življe- nju. Vse, kar sem zaslužila na poslaništvu, sem vlagala v jokohamsko banko Specie, preživljala pa sem se s tem, kar sem zaslužila s poučevanjem. Denar za spominke in obleke sem si zaslužila z novinarskim delom pri japonskih časopi- sih. Tu bi še omenila dramo z mojimi srajčnimi hlačami. V Jokohami ni bilo težko dobiti že izdelanega perila za Evro- pejke. Ker pa sem zelo majhna, spredaj kot deska, zadaj kot ploh, so vse že izdelane stvari visele na meni kot vreča, ki sem se v njej čisto izgubila. Nazadnje sem v Tokiu staknila otroške srajčne hlače in po kroju le-teh mi je teta mojega gospodarja naredila potem več kosov. Vsi trije - moj prija- telj Ito je bila za tolmača - smo se vlegli na rogoznico in se temeljito pogovorili o tem, kako jih je treba narediti. Čez nekai dni ie prišel gospoda Ito in mi prinesel hlače. »Koliko oblek pa nosite drugo vrh druge?« me je vprašal, kajti Japonci nosijo glede na temperaturne razmere tri, štiri in tudi več kimonov drugega vrh drugega. Poskušala sem mu pojasniti, kako se pri nas oblačimo. Zvečer me je vprašal, brez grde zahrbtne misli in samo iz čisto znanstve- nega zanimanja, če bi mu pokazala, kako mi srajčne hlače pristajajo. Na žalost njegovi prošnji nisem mogla ustreči. Japonke nosijo okoli pasu rdečo ruto, ki jim sega do kolen. Ruto si tako tesno ovijejo okoli stegen, da ne morejo delati dolgih korakov. Kadar misli ženska narediti samo- mor, si zveze kolena z vrvjo, da bi bila kljub smrtnemu boju njena lega tudi po smrti dostojna. Moški nosijo samo kra- tek ledveni pas, ki ga tudi čez noč ne odložijo. Spijo v kimonu, ki ga nosijo žez dan, in vsak zahteva na rogoznici zase le toliko prostora, kolikor je dolg in širok. V srednje veliki sobi lahko zato leži do šest oseb; otroci spijo pri starših. Japončki imajo v letih, ko se še pomočijo, vložek iz gutaperče, zato ne oddajajo neprijetnih vonjav, a tudi ma- min svileni kimono, ki na njem žive kot parazitki, ni v nevarnosti. PRED FUDŽIJAMO Najljubeznivejša izmed mojih učencev sta bila dva go- spoda. Bila sta velika prijatelja in zavzemala sta visok položaj, pri tem pa sta bila skromna, da sem šele tik pred odhodom iz Japonske izvedela, da je bil eden do njiju imenovan za finančnega ministra. Učila sta se nemščine, brala Fausta in se smejala prisrčno kot otroka. Nekega dne sta vzela s sabo kuharico, jaz pa svoj fotografski aparat pa smo se odpravili v Odawaro, kjer je eden od obeh gospodov imel poletno hišico. Odawara je prastaro mesto z mogočno, z obzidjem obdano trdnjavo, s hišicami in mlini, kakršne sicer vidiš samo v slikanicah (ki jih na Japonskem berejo od zadaj naprej in od zgoraj navzdol.) V soteski, ki smo skoz njo neslednji dan plezali proti Fudžijami, leži znamenito kopališče Miyanoshita, ki ima vroče žveplene kopeli, za njim pa se razprostira tako ime- novana Hudičeva dolina. Sivo pobočje pokriva dimast oblak, kajti na njem so nešteti zelo vroči žvepleni vrelci, sopara, ki se dviga iz njih, pa človeka tako duši, da si mora, ko gre mimo njih, zakriti obraz, sicer bi ga omamila, in bi utegnil pasti v kak izvir; ta je tako vroč, da moreš v njem skuhati jajce, voda pa zavre v njem v nekaj minutah. Tega dne je pihal čez hrib izredno močan veter, in čim višje smo prišli, tem bolj so se sivi oblaki, ki so se vlekli po strmini, in nenavadno bela, kadeča se sopara, redčili. Ko smo se spuščali proti Asahijskemu jezeru, je tulil vihar, da je bambusovo trsje skrivnostno stokalo in pokljalo, bo- rovci pa so škripali tako, kot da bi jih stresale mogočne roke duhov. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar 1981 ZA KRATEK ČAS IN RAZVEDRILO JERUZALEM MESTO TREH RELIGIJ »Mesto miru« je bilo v svo- ji tritisočletni zgodovini se- demintridesetkrat zasedeno, v našem času je bilo sede- mindvajsetkrat tema razgo- vorov v Združenih narodih in v Varnostnem svetu. Sve- to mesto Židov, Muslimanov in kristjanov je postalo spet žarišče bližnjevzhodnega za- pleta, ki ga je izraelski parla- ment koncem lanskega po- letja proglasil za nedeljivo glavno mesto Izraela in je se- dež vlade postavil v nekdanji arabski vzhodni del mesta. Kako živijo tri različne religi- je in ljudstva v tem mestu? Ghattas Jashan, lastnik majhne trgovinice v tem me- stu gleda na razbeljeno ka- menje na ulici in razmišlja: »Judje, Babilonci, Perzijci, Rimljani, Križarji. Vedno so tu vladali drugi.« Njegova družina že 600 let živi tukaj. On sam je že doži- vel Turke, Angleže, Jordan- ce - vse kot gospodarje. Tri- najst let so to Izraelci. Toda mesto je močnejše kot vsi vladarji. Mesto ima svojevrsten ton in tudi v prvi jutranji sivini so prvi mujezini, katerih kli- ci se v razpotegnjenem nape- vu monotono razvlečejo pre- ko rumenkastih zidov. Po- tem zaživijo sinagoge, ki s svojim singsongom obenem tožijo in vriskajo. V to se vri- nejo še cerkveni zvonovi. Ko vzide sonce, začne mesto enotno hvaliti Gospoda, za katerega milost se tu bojuje- jo vsak dan. Jeruzalem - zid tožba, tempeljski grič in Golgota, sveto mesto Židov, muslima- nov in kristjanov. 5000 sina- gog, 60 mošej, 200 cerkva ter samostanov in povsod sveta mesta treh monoteističnih religij. Kjer ]e bog ustvaril Adama iz rdečega prahu, kjer je Abraham hotel žrtvovati si- na Isaaka, kjer je kralj Salo- mon vladal Judom s svojim zakonom, kjer je Jezus pridi- gal in kjer je Mohamed odšel v nebo. Jeruzalem je srednjeveliko mesto v višinskem svetu Pa- lestine, nima ne rudnih bo- gastev, nobenega pristani- šča, industrije je komaj kaj. Ima 370.000 prebivalcev, med njimi je 220.000 Židov, 110.000 Arabcev, preko 20 odstotkov jih prejema social- no podporo. Osemnajst let je bilo z zidom, bodečo žico in minskimi polji razdeljeno med Izrael in Jordanijo. Od leta 1967 je prišlo povsem pod izraelsko nadvlado. ■ Jeruzalem te omami«, meni eden od turističnih vo- dičev, ki morajo končati dve- letno šolo, da lahko razlagajo turistom to mesto. »»Nihče ga ne zna povsem razložiti, toda ne poznam nikogar, ki ne bi kakorkoli zapadel pod nje- gov vpliv.« V židovski četrti živijo strogo verujoči Židje, kate- rim vera popolnoma določa način življenja in oblačenja. Tu ni niti enega televizorja, komaj kakšen radijski spre- jemnik, nobenega disko klu- ba, nobenega kina. Ko pride sabbat (sobota - njihov ver- ski dan), se tudi promet po cestah ne sme odvijati. Pra- voverni Židje odklanjajo vo- jaško službo, le nekaj jih vo- li. Policije ne spuščajo v svo- jo četrt. Otroke od tretjega leta naprej vzgajajo v stro- gem verskem duhu. Muslimanska četrt je rev- na. Izraelci so v mestu od le- ta 1967 sicer precej postorili, otežkoča pa delo globoko ne- zaupanje Arabcev do njih. Arabci sami tožijo, da gredo posli slabo, da so davki ogro- mni in da je pritisk izrale- skih oblasti nevzdržen. Če- prav izraleska vlada zagotav- lja, da so pred zakonom vsi enaki, temu le ni tako. Poli- cija jih pogosteje aretira, raz- nih prekrškov so v glavnem oni krivi. Dejansko so drugo- razredna državljani. Jeruzalem je zibelka kr- ščanstva že skoraj 2000 let. Se pa tu različne krščanske konfesije že blizu osemsto let borijo za svoje mesto na najsvetejšem vseh svetih mest, v cerkvi Svetega gro- ba. Katoliki, armenski pra- voslavni in grški pravoslavni so obdržali večji del cerkve, sirski jakobiti in kopti imajo le majhen kotiček. Ze sulta- nu Saladinu v 12. stol. je spor šel tako na živce, da je skle- nil cerkvene ključe dati mu- slimanom. Se danes zaklepa- jo in odklepajo cerkev Svete- ga groba člani družine Nus- sibeh in Nideh. NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA MODAi ALI ŽE VESTE.. VINOGRAD JUGOSLAVIJA Popeljimo se z ladjico iz Zavle na bližnji otoček Sče- dro, ki se je kot velika galeja vsidral pred južnimi obalami otoka Hvara. Otok je poln vreskovih grmičkov, ilirskih spomenikov in ponekod tudi ruševin rimskih podeželskih hiš. Sčedro ima tudi svojo Jugoslavijo. Tako se imenu- je vinograd, ki so ga na ska- loviti zemlji z velikim potrp- ljenjem uredili bratje Jakasi iz Zavale. Vinograd so izkrči- li takoj po padcu Avstroogr- ske. Srečni, ker sta otoka Hvar in Sčedro pripadla Ju- goslaviji, so svoj novi vino- grad imenovali kar Jugosla- vija. Vinograda ni več, ostalo pa je ime Jugoslavija. ULICA PREDNIKOV V starem Gradu na otoku Hvaru imajo ulico, ki se ime- nuje Ulica Prednikov. Lepo je, če se kdo spomni svojih prednikov. Ulica s tem ime- nom je v čast prebivalcem slikovitega Starega Grada. DALEČ OD MORJA Na pol poti od središča Ba- nja Luke do Gornjega Sehe- ra stoji na robu ceste osam- ljena kamnita grobnica. To je grobnica Halil paše Livča- nina, bivšega admirala tur- ške mornarice. Na grobnici je zapisano, da je umrl leta 1590. Zakaj je ta admiral končal svoje življenje prav v Banja Luki, tako daleč od morja, ni znano. Grobnica je zaščitena kot kulturni spo- menik. LEPOTICA FERHADIJA Najlepši in največji spo- menik iz starih časov Banja Luke je džamija Ferhadija. Sezidali so jo leta 1583. Vzrok, za njen nastanek je prav zanimiv. Dvaindvajse- tega septembra je Ferhad beg Sokolovič napadel voj- sko Herberta von Auersper- ga in zajel grofovega sina Wolfa Emegelharda von Auersperga. Ferhard paša je za odkupnino za Herbertove- ga sina zahteval 30.000 duka- tov. Denar je dobil, in z njim postavil džamijo. Stavba se s svojo arhitekturo in notranjo razdelitvijo prostorov precej razlikuje od podobnih stavb pri nas. Med zadnjim potre- som je bila poškodovana, se- daj je obnovljena in spet je dobila nadih stare lepote. POZIMI BOLJ SLANO Pozimi je Jadransko morje bolj slano kot poleti. Znano je, da je Sredozemsko morje bolj slano od Jadranskega. Ker pa pozimi zaide v Jadran več Sredozemskega morja, je tudi slanost Jadrana večja. GROBNICA FLOTE Med zadnjo vojno je bilo v našem delu jadranskega morja potopljeno več kot 140 vojnih ladij. Največ je bilo italijanskih, angleških, nem- ških ter nekaj grških; med njimi je bilo tudi veliko ladij predvojne jugoslovanske vojne mornarice. ZDRAVILNE RASTLINE TRPOTEC Trpotec je trajna zelika in jo dobimo po vseh travnikih, po grapah, ob poteh in po vlažnih puščah. Je razširjen po vsem svetu od nižin do visokih gora. Nabiramo liste od maja do konca avgusta. Nabrane liste moramo hitro posušiti, ker ne smejo spremeniti .svoje barve. Ce počrnijo, niso upo- rabni. Trpotec vsebuje precej zdravilnih učinkovin in sicer poleg glikozidov, saponinov in grenčin še čreslovine. pre- cej sluzi, ter razne železove, kalcijeve rudninske snovi, kremenčeve kisline itd. Vse te učinkovine delujejo kom- pleksno in zato je trpotec či- slan tudi v lekarni. Zaradi številnih snovi in bogatih vrednosti sluzi, je tr- potec v glavnem odlična zdravilna rastlina zoper vse nadloge dihalnih organov. Zlasti pomaga pri kašlju, bronhialnem katarju in tam, kjer je povečana zasluzenost. Trpotec je sestavni del mno- gih prsnih čajev, čislan pa je tudi kot droga za izdelovanje različnih sirupov proti kaš- lju. Ponekod je priljubljena uporaba svežega trpotčeve- ga soka, ki se uporablja za zdravljenje najrazličnejših katarjev, prebavnih motenj. Kneipp priporoča čaj za či- ščenje krvi. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča trpotčeve liste za zdrav- ljenje svežih ran. Sveže odtr- gane liste malo zmečkamo in jih položimo na rano. Svež sok uspešno odpravlja razne čire na obrazu, ter deluje an- tiseptično. B. JAGODIC AMADEUS POROČA Načrtovalci Plave lagune v Celju niso pomislili na letala in menda je zdaj stavba previsoka. Obstoja možnost, da bo letalo pristalo v kakšni spalnici in obraz občanke dovolj zgovorno kaže njeno zaskrblje- nost... §t. 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU V CELJU Judo klub Ivo Reya je dobil zaupanje osrednje zveze in bo v soboto in nedeljo prireditelj državnega posamizničnega pr- venstva. Tako bodo v športni dvorani Tehni- škega centra zbrani vsi najboljši judoisti Ju- goslavije, med njimi pa tudi najboljši iz Slo- venije in Celja. Član organizacijskega odbora Dušan Tan- ko je povedal, da bodo kvalifikacijske borbe vsak dan dopoldne, popoldne pa finalne borbe. To tekmovanje je sočasno tudi prvo pregledno merjenje moči vseh kandidatov za državno reprezentanco. Priprave se odvi- jajo normalno. Najboljši slovenski tekmo- valci so na pripravah na Pohorju. Ker so Celjani pred dobrimi desetimi dnevi postali republiški prvaki in osvojili tudi dva naslo- va posameznega prvaka nam je o možnostih celjskih tekmovalcev, teh bo sedem, na dr- žavnem prvenstvu Dušan Tanko povedal naslednje: • Sedem hrabrih iz naše ekipe si je pribo- rilo pravico sodelovanja na prvenstvu. To so Štefan Cuk, Jaka Oštir, Roman Založ- nik, Fabil Imanovič, Marjan Fabjan, Zvo- ne Pliberšek in Stanko Anderle. Štefan Cuk je že dalj časa najboljši v super lahki kategoriji. Vsekakor bi se moral uvr- stiti v finale. Jaka Oštir se je vrnil na blazine in je postal izreden borec, zato lahko tudi on kakor Marjan Fabjan in Stanko Anderle po- seže v borbo za mesto v finalu. Siguren sem, da bodo vsaj trije prišli med najboljšo če- tverko, kar bi pomenilo osvojitev medalje. Tu pa so še Roman Založnik, Fabil Imano- vič in Zvone Pliberšek, ki bi ob srečnem žrebu lahko presenetil marsikaterega favori- ta. Sem optimist in zaupam našim tekmo- valcem. << J. KUZMA TRIKRAT V GOSTE Hokejisti na ledu Celja so izkoristili pre- dah v prvenstvu in odigrali na Jesenicah prijateljsko srečanje proti kombinirani eki- pi Kranjske gore. Čeravno so domačini bili okrepljeni s peterko iz prve vrste Jesenic so Celjani po odlični igri zmagali z rezultatom 14:4 (7:3,3:0, 4:1). Strelci za celjsko moštvo so bili Lesjak 4, Bratec 3, Felc 2, Jan, Vrtovšek, Bernjak, Sendelbach in Ograjenšek po enega. S to dobro igro imajo celjski igralci velike možnosti, da uspejo tudi v naslednjih dneh na treh gostovanjih. Včeraj so igrali v Ljub- ljani proti Tivoliju, jutri gredo- v goste Voj- vodini v Novi Sad in v soboto v Beograd k Partizanu. V moštvu so vsi zdravi. Tudi Nace Filipo- vič, ki je nastopil v slovenski reprezentanci na turnirju republik v Sarajevu, je v dobri formi in je v mnogem prispeval k uspehu naše republiške vrste. Vpisal se je tudi med strelce. Prvo srečanje v Celju bodo igralci Celja odigrcili šele 7. februarja in to proti Crveni zvezdi. Medtem pa bodo pripravili tudi spo- minski turnir Janeza Kokalja na katerem bodo sodelovale najboljše ekipe iz Jugosla- vije. J. KUZMA PRI AERO PRIČELI Z VADBO Rokometaši Aera iz Celja so 15. januarja pričeli s pripravami za novo sezono. Vadijo vsak dan dvakrat. 2e prvi treningi so poka- zali, da je igralcev dovolj in le oboleli Dušan Božič se je nekaj dni pozneje priključil soi- gralcem! Treningi bodo trajali še nekaj dni v Celju, kjer vadijo na moči, kondiciji in te- hniki. Prve dni februarja pa bodo celjski igralci odšli na kratke priprave v Poreč. Tam bodo »pilili- tehniko in delali na taktič- nih vajah. Program je dobro zasnovan in igralci so željni vadbe Zavedajo se težavne naloge v drugem delu prvenstva. Trener Slobodan Miškovič je povedal: »Začetek priprav je odličen. Vsi igralci so zdravi. Tudi Dušan Božič se nam je že prik- ljučil. Vadimo dopoldne in popoldne. V ko- likor bodo lahko vse dni vadili dopoldne tudi tisti igralci, ki so v službah, potem bodo priprave v Celju uspele. Po delu v športni dvorani Golovec bomo odšli še na kratke priprave v Poreč.« Vlado Privšek, tehnični sekretar pa je do- dal: »Po pripravah v Poreču gremo v Bjelo- var. Domačini so nas povabili na svoj tradi- cionalni turnir na kratkem bodo sodelovali poleg domačinov še Borac iz Banja Luke, Medveščak iz Zagreba in Borac iz Zagreba. Tam bomo lahko ocenili našo pravo vre- dnost. Ker bo turnir teden dni pred pričet- kom nadaljevanja v II. ligi nam bo zelo kori- stil.« Ob koncu pa še razveseljiva vest. Slavko Ivezič, ki služi vojaški rok je bil te dni operi- ran na poškodovani nogi. Operacija je uspe- la in to izvrstno krilo že okreva. Tako se bo Slavko ob prihodu iz vojske sposoben takoj vključiti v delo za redno tekmovanje. Slav- ku h'eziču želimo čimprejšnje okrevanje. J. KUZMA V NOVO SEZONO Z NOVO ZMAGO v Rušah je bilo v počaistitev 30 letnice obstoja tamkajšnje strelske družine »PRVI POHORSKI BATALJON« tekmovanje z zračno puško, ki so se ga poleg številnih strelskih družin iz raznih krajev Slovenije udeležili tudi celjski strelci. Celjani so zma- gali in s tem ponovno uspešno zakoračili v novo sezono. V ekipi Celja so nastopali: Jo- že Jeram (179), Tone Jager (181), Alenka Jager (182) in Ervin Seršen (183) krogov. Vrstni red ekip: 1. SD »CELJE« 725, itd. Pri članih posamezno se je Ervin Seršen uvrstil na 2. mesto. V skupni konkurenci mladink in mladincev je zanesljivo zmagala Alenka Jager, ki je z rezultatom 182 krogov od 200 možnih dosegla nov celjski rekord za mla- dinke. Celjani so za zmago prejeli lep pokal v trajno last. EKIPNO KONJICE, POSAMEZNO LAVRINC v Rečici pri Laškem je bil prijateljski dvo- boj med strelci Laškega in Slovenskih Ko- njic. Streljali so z zračno pištolo standard. V ekipnem seštevku so zmagali Konjičani, med posamezniki pa domačin Vinko La- vrinc s 544. krogi, sledita Albin Voler 540, Marjan Brezovšek 537 (oba Konjice) itd. T. J. KOLESARJI UREJUJEJO KLUBSKI PROSTOR Ob koncu lanskega leta smo v Celju dobili še en športni klub in sicer KOLESARSKI KLUB CE- LJE, ki ima trenutno 56 registrira- nih članov, prav gotovo pa jih bo kmalu še več, saj smo takorekoč na pragu kolesarske sezone, samo ko- lesarjenje pa postaja vedno bolj popularno. Kljub trenutno takoi- menovani mrtvi kolesarpki sezoni pa člani Kolesarskega kluba Celje ne mirujejo, saj so začeli z urejeva- njem klubskih prostorov, ki jih bo- do v bodoče imeli v Stanetovi 22 a ali nasproti Restavracije Branibor. O tem je kolesarski delavec ACO IBRAIMOV povedal: »Dobili smo prostor, ki ga mora- mo urediti, usposobiti za naše de- lo. Ker nimamo veliko denarja bo- mo to pretežno opravili s prosto- voljnim delom naših članov. Zato prosim vse naše člane, da sodeluje- jo v tej akciji, ki je vsak dan (razen ob sredah) od 16. ure popoldan da- lje. S skupnim delom bomo tako hitreje prišli do svojih klubskih prostorov, kar bo omogočilo tudi naše boljše delo v bodoče. Upariv^ da se bodo naši člani vsaj'nekaj- krat odzvali takšnemu pozivu za sodelovanje v skupni akciji.« T.VRABL. KOŠARKARSKI KOMENTAR PIŠE: ZMAGO SAGADIN BORAC JE IZRAZIT FAVORIT,.. Na tekmo s Slogo iz Kraljeva smo se normalno pri- pravljali. V začetku tedna so se ekipi pridružili tudi Kuljad, M. Sagadin in Medved, ki so preboleli gripo Vendsu" je v petek gripa ponovno udarila in na za nas izjemno pomembni tekmi smo ostali brez ključnih igralcev Hauptmana in Sabolčkega. Ne samo, da smo dan pred tekmo ostidi brez dveh odličnih strelcev, ampak tudi psihično ravnotežje nam je bilo porušeno. Imperativ zmage je predvsem »domačim« igralcem »odsekal« roke in noge, saj so igrali katastrofalno slabo in predvsem brezglavo. Posebno Golcu, igralcu, ki daje največ in ki je zadnje tekme oddigral v odlični formi in nenazadnje igralcu, ki je z dušo in telesom za ta naš klub. Verjetno bi že njegova standardna igra zadoščala, da' bi odpravili poprečno Slogo, ki s komaj 46 odstotnim metom iz igre (72:33) in le 22. skoki ni prikazala poseb-: nih kvalitet. Vendar, tokrat jim je tudi to zadoščalo za zmago, saj smo mi katastrofalno slabo skakali in izgu- bili skok z »nižjim« nasprotnikom, zaradi tega pa so izostali protinapadi, ki so sicer naše najmočnejše \ orožje. V napadu smo kar 23 žog povrnili v roke na- ] sprotniku, namesto da bi jih usmerili proti košu. V pozicijskih napadih smo prav namučili sebe, žogo in publiko, saj nihče (razen Pribanoviča) skoraj ni upal' metati. Zadnjo možnost, da vendarle zmagamo, smo zapravili v 36. minuti, ko smo s šestimi zaporednimi koši rezultat izenačili, prišli celo v »posest« žoge, ven- dar je do takrat solidni Kafedžič z dvema grobima napakama v obrambi in dvema v napadu dokončno potrdil našo nemoč na tej tekmi. Naj ob tem omenim še to, da smo mi v Kraljevu s Slogo vodili že z desetimi točkami razlike, vendar je takrat na sceno »stopilo« 1500 temperamentnih gledalcev in nekaj minut za tem ni bilo niti nas niti obeh sodnikov nikjer več. Mi pa smo v Celju zaostajali za dve do šest točk, igrali v »krču«, pomoči s tribun pa od nikoder, prej kakšna provokacija, ki nas je še bolj »zakrčila« in jasno v čigavo korist je odšla skupaj z dvema točksuna... Rezultat: Libela - Sloga 67:70 (36:36). Najboljši stre- lec Pribanovič 30. Na lestvici smo z desetimi točkami enajsti. Napoved: v 15. kolu I. B ZKL bomo gostovali pri prvouvrščenem Borcu v Čačku. Borac je izrazit favorit, mi odhajamo na pot brez bolnih Hauptmana, Sabolč- kega in Muhe. Igrali bomo lahko povsem sproščeno in vsaj povrnili del porušenega samozaupanja. Sicer pa je do konca lige še osem kol in z roba prepada, kjer se trenutno nahajamo, vodi pot tako navzgor, kot navz- dol. Mi smo odločni, da bomo še bolj strnili svoje vrste in se borili do konca ter izborili obstanek. Vsaka vzpodbuda in pomoč pa sta nam večkrat dobrodošla. NA KRATKO TROJKA MED NAJBOUŠIMI Kegrljaika zveza Jui:osIavije pripravi ob konca vsakega leta lestvico najboljiih kei:Uavk in kegljačev Jn^oslavije. Med naj- boljšo petnajsterico se Je uvrsti- lo kar več celjskih predstavni- kov. Med dekleti je na odličnem tretjem mestu Janja Marine, ki je imela 26 nastopov v zveznem merilu in za državno reprezen- tanco. Dosegla Je poprečen re- zultat 419,37 kegljev. V isti kon- kurenci je LoJ^a Bajde na de- vetem mestu z rezultatom 410,79 kegljev. Med najboljše se je uvrstil tudi Slavko Tomaiič in to na petnajsto mesto z 887,53 kegljev. TURNI SMUK S ŠMOHORJA TVD Partizan Liboje priprav- lja za 31. januar drugi turni smuk s Smohorja v Liboje. Na progi dolgi približno 10 km bodo na- stopili smučarji v sedmih katego- rijah. Turni smuk je kombinacija alpskega smučanja in smučar- skega teka. Je zanimiva smučar-^ ska disciplina, ki je bila zelo pri- ljubljena pred dobrimi dvajseti- mi leti, ko so na Smohorju redno pripravljali tovrstna tekmovanja. To tradicijo pa želijo pri TVD Partizanu Liboje obdržati. Zato torej 31. janujirja vsi na Smohor. Start bo ob 14. uri. PREKO 40 EKIP Na zimskem prvenstvu v ma- lem nogometu, ki se bo pričelo te dni v Športni dvorani Golo- vec, bo sodelovalo več kot 40 ekip. To nam Je povedal vodja tekmovanja Emest Marguč, ki je prejel rekordno število pri- jav. Vse ekipe bodo razpodelje- ne v štiri ali pet Jakostnih sku- pin. Igralni čas bo vsaka sobota in nedelja. Samo tekmovanje bo trajalo ves februar in marec. Vsaka ekipa bo igrala po devet srečanj. J. KUZMA COMET IN ELEKTRA PORAŽENA v 8. kolu moške republiške li- ge sta oba naša predstavnika do- živela poraz. Comet je izgubil v Ljubljani proti Iliriji 105:90 (naj- boljši strelec Smid 29), Elektra pa v Sežani proti Kraškemu zi- darju 91:62 (najboljša strelca Breznik in Udrih po 20). Na le- stvici je Comet peti in Elektra sedma. V 9. kolu igra Comet do- ma proti trenutno vodečemu Kraškemu zidarju, Elektra pa proti zadnjeuvrščenemu Kopru. DVA ŽENSKA PORAZA Tudi v ženski republiški ligi ni bilo uspeha, saj sta izgubila tako Libela kot Rogaška. Libela je bila tesno poražena v Celju proti Utljl 62:60 (najboljša strelka Cencelj 16), Rogaška pa je doživela katastrofo v Kranju proti vodeči Savi 108:67 (naj- boljša strelka Oblakova 24). Na lestvici Je Rogaška peta. Ubela pa deveta. V naslednjem kolu bo igrala Rogaška doma proti zadnjeuvrščenemu Kopru, Libe- la pa gostovala proti tretjeuvr- ščenemu Mengšu. DERBI BO V ŠENTJURJU v 8. kolu druge republiške lige je Kovinar Store gostoval v Mur- ski Soboti in premagal Pomurje 74:71, medtem ko so prvi polčas dobili domačini. Tudi tokrat je bil najboljši strelec Džuričič. Ko- vinar Store vodi sam na lestvici s štirinajstimi točkami. V 9. kolu, zadnjem v prvem delu, bo lokal- ni derbi v telovadnici osnovne šole v Šentjurju med Šentjurjem in vodečim Kovinarjem iz Štor. V. LAVRINC IZPOLNIL NORMO v Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju s standar- dno zračno puško in pištolo. Med mladinci je Damjan Pader iz Re- čice pri Laškem osvojil peto me- sto (530), med člani pa Vinko La- vrinc, prav tako iz Rečice, osmo. Nastreljal je 547 krogov in tako izpolnil normo za nastop na dr- žavnem prvenstvu, ki bo 7. in 8. februarja v Novem Sadu. UKIČ IN ROZMAN V TUNIZIJI v Biserti v Tuniziji je bilo veli- ko tradicionalno tekmovanje v krosu na 10 kilometrov, kjer je nastopilo več kot 70 tekmovalcev iz štirih držav. Zmagal je Celjan Numan Ukič, tretji pa je bil nje- gov klubski tovariš Stane Ro- zman. Dober uvod v novo se- zono. LETNA KONFERENCA ZŠAM CELJE V soboto bo letna konferenca Zveze šoferjev In avtomehani- kov Celje, ki se bo začela ob 9. uri v zgornji stranski dvorani hale Golovec. Po pregledu opravljenega dela in poročilu števlbUh komisij, ki delujejo v okviru zveze, bodo obravnavali še program dela za letošnje leto. Ob koncu bodo podelili plakete »Vzorni voznik« in plakete ter odlikovanja ZSAM. ROK KOPITAR NAJVSESTRANEJŠI ATLET Izdelane so tablice najboljših slovenskih atletov po posamez- nih disciplinah. V tekašnih disci- plinah je najboljši Celjan Rok Kopitar, ki ima naslednje uvrsti- tve: v teku na 100 m je tretji, na 200 m peti, na 400 in 800 m prvi, na 1000 m tretji, na 110 m ovire tretji in na 400 m ovire prvi. So- deloval je tudi v obeh štafetah. Od ijetnajstih tekaških disciplin je tako uvrščen v kar devetih ali več kot polovica! Med Celjani imata najboljše lanske dosežke v Sloveniji še Stanko Lisec na 3000 in 5000 m ter Numan Ukič na 10 tisoč metrov. Zanimivo je, da ima specialist za maraton Nu- man Ukič šele drugi rezultat v maratonu za Josipom Samujem iz Velenja. TV NAGRADNA ŠAHOVSKA IGRA ZDAJ 2E V DRUGO LETO Prve letošnje nagrade podeljuje Toper Tudi v letošnjem letu bo- mo nadaljevali z lani začeto šahovsko igro, ki je preko našega Radia in Novega te- dnika vodi znani celjski ša- hist Franc Pešec. O uspeš- nosti te igra v lanskem letu smo obširneje že pisali. Ra- zumljivo je, da bomo z igro nadaljevali tudi letos prav zato, ker je uspela lani. Bi- stvenih novosti ne bo, po- skrbeli pa bomo za dobra in razumljiva vprašanja ter seveda za lepe nagrade. Pri- čakujemo tako lep odziv tu- di letos, saj smo lani dobili preko 700 odgovorov. Po uvodu sodeč naj bi letošnja številka bila še večja, to pa že opravičuje takšno obliko spoznavanja šahovskega področja. Manjšo novost bomo uvedli v šahovskem kotičku. kjer bodo gostje postavljali vprašanja, na katera bo treba direktno odgovoriti preko telefona. Tudi za tisto bodo pripravljene nagrade. Torej bomo delovali v dveh sme- reh - direktno preko telefo- na in po že ustaljeni obliki preko kupona, ki bo dvakrat zapored objavljen na športni strani v Novem tedniku. Zadnji lanski kupon oz. prispele odgovore je v pone- deljkovem šahovskem kotič- ku izžrebal Zvone Dežnak, direktor Topra, sicer pa predsednik Celjskega šahov- skega kluba. Ob tej priložno- sti je ugodno ocenil razvoj te igre ter izrazil prepričanje, da bo takšna oblika tudi pri- pomogla k populeirizaciji ša- ha. Govoril je o jugoslovan- skih smuč£urjih, ki nosijo To- provo opremo. Govoril je tu- di o možnosti organizacije mednarodnega šahovskega turnirja v Celju, ob koncu pa je iz prispelih izpolnjenih kuponov izvlekel tri, ki bodo dobiU nagrado Delovne or- ganizacije Ingrad Celje. Nagrajenci kupona št. 12 so: 1. MARTA ARZENŠEK, Vrbno 6, Šentjur, 2. MARJAN NOVAK, Ču- prijska 21, Celje in 3. ZINKA PLAVCAK, Ce- lestinova 10, Celje. Vsi nagrajenci lahko dvig- nejo nagrade v tajništvu na- šega uredništva. Za trinajsti skupni ali prvi letošnji kupon pa bo prispe- val nagrade TOPER, odgo- vore nalepljene na dopisnico pa je treba poslati v naše ure- dništvo najkasneje do 10. fe- bruarja. T. VRABL ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 11 Celjski šahovski klub je lani slavil 60 letnico obstoja. Med (jrugimi uspehi tega kluba je tudi zabeležen obisk svetovnega šahovskega prvaka, ki je kar 27 l^t nosil šahovsko krono. Vprašanje: kateri izmed omenjenih svetovnih šahovskih prvakov je najdlje kraljeval na šahovskem prestolu? E.LASKER A.AUEHIN M.BOTVINIK Nagrade podeljuje TOPER Celje, kupone pa je treba poslati najka- sneje do 10. februarja! 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar 1981 SOZD MERX CELJE DELAVSKI SVETI DELOVNIH ORGANIZACIJ DELAVSKI SVETI novoustanovljenih delovnih organizacij BLAGOVNI CENTER Celje, GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE Celje in MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA, ki od 1. 1. 1981 dalje delujejo ter združujejo dela in sredstva v sestavi novooblikovane SOZD MERX Celje, v skladu s samoupravnimi sporazumi o združevanju v delovne organizacije, statutarnimi sklepi in določbami Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Celje RAZPISUJEJO dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgo- vornostmi: A - DELOVNA ORGANIZACIJA »BLAGOVNI CENTER« CEUE 1 - INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE »BLAGOVNI CENTER« CEUE; 2 - POMOČNIKA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA; 3 - VODJO DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB; 4 - VODJO KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA; 5 - RAČUNOVODJO DELOVNE ORGANIZACIJE. Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih, izpol- njevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti delovne organizacije pri delu oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da obvladajo enega svetovnih jezikov; - da so širše družbenopolitično aktivni; - da predložijo koncept o načinu realizacije razvoj- nega programa in opredelitvi svoje vloge pri tem. pod 2 in 3: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske, upravne ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih in odgovornih nalogah v dejavnosti delovne organizacije; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družt)enopolitično aktivni. pod 4: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo kadrološke, pravne, upravne ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 2 oziroma 3 letne delovne izkuš- nje na področju kadrovsko-splošne dejavnosti;' - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni. pod 5: - da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo eko- nomske smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih nalogah v finančno-računovodski de- javnosti; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni. B - DELOVNA ORGANIZACIJA »GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE« CEUE 1 - INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2 - VODJO DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 3 - INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMEUNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA GOSTINSTVO IN TURIZEM CEUE 4 - RAČUNOVODJO DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih, izpol- njevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gostinsko-turistične ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti delovne organizacije pri delu oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družtjenopolitično aktivni; - da predložijo koncept o načinu realizacije razvoj- nega programa gostinsko-turistične dejavnosti in opredelitvi svoje vloge pri tem. pod 2: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne, organi- zacijske ali druge ustrezne družboslovne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delu oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni. pod 3: - da imajo višjo ali srednjo izobrazbo gostinsko- turistične, ekonomske ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih in odgovornih nalogah v gostinsko- turistični dejavnosti; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni; - da predložijo koncept o načinu realizacije razvoj- nega programa temeljne organizacije in opredelitvi svoje vloge pri tem. pod 4: - da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih nalogah v finančno-računovodski de- javnosti; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni. C - DELOVNA ORGANIZACIJA »MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA« CEUE 1 - INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2 - VODJO TEHNIČNO-RAZVOJNEGA SEKTORJA 3 - VODJO GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA 4 - INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMEUNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA PEKARNE IN SLAŠČIČARNE CEUE Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih, izpol- njevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo živilsko-tehno- loške, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti delovne organizacije pri delu oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da obvladajo enega svetovnih jezikov; - da so širše družbenopolitično aktivni; - da predložijo koncept o načinu realizacije razvoj- nega programa in opredelitvi svoje vloge pri tem. pod 2: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo živilske ali agro- nomske smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da obvladajo enega svetovnih jezikov; - da so širše družbenopolitično aktivni. pod 3: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih in odgovornih nalogah na področju finančne in računovodske dejavnosti; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni. pod 4: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo živilsko-tehno- loške, ekonomske ali druge ustrezne smeri; - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih in odgovornih nalogah v dejavnosti; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti; - da so širše družbenopolitično aktivni; - da predložijo koncept o načinu realizacije razvoj- nega programa in opredelitvi svoje vloge pri tem. KANDIDATI bodo na razpisana dela oziroma naloge izbrani za 4 leta. Kandidati morajo svoje pismene ponudbe skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih razpisnih pogo- jev, poslati najkasneje v 15 dneh po objavi javnega razpisa RAZPISNIM KOMISIJAM tistih delovnih orga- nizacij, pri katerih kandidirajo na razpisana dela ozi- roma naloge v zapečatenih ovojnicah z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Pismene ponudbe sprej^a KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR »MERX« Celje, Gregorčičeva ulica 7. O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po izbiri. ZGODILO SEJE... PROMETNE NESREČE DVAKRAT POŠKODOVANA V Kaph se je umikal skrajno desno na polede- nelo bankino voznik osebnega avtomobila BRANKO KUSIC, 24, iz Ljubljane, ker je z njego- ve leve strani prečkala ce- stišče HERMINA RO- ŽANC, 74, iz Kaple. Zad- nji del vozila pa je zaneslo in z njim je odbil pešaki- njo na levi vozni pas, kjer je obležala. Nasproti je pripeljal s tovornjakom FERDO PEČNIK, iz Go- rice pri Šmartnem in pre- vozil Rožančevo med ko- lesi. Pešakinja se je smrtno poškodovala, šele obdukcija pa je ugotovila, kateri dogodek je bil uso- den. POLEDENELO CESTIŠČE Na spolzkem, zasneže- nem cestišču v Ljubljani je zaradi neprimerne hi- trosti začelo zanašati voz- nika osebnega avtomobi- la SEADA SEKIRICA, 30, iz Zvornika. Iz na- sprotne smeri je pripeljal tovomjak-cistema in če- prav se je voznik tovor- njaka MARJAN LIPOV- SEK, 35, iz Ilovce uma- knil na desno bankino, se je Sekiric zaletel vanj. Pri nesreči je nastalo škode za 55.000 dinarjev, poško- dovali pa so se voznik osebnega avtomobila in dva sopotnika. PREHITEVANJE PRED KRIŽIŠČEM Po Čopovi ulici v Celju se je peljal proti semafor- ju z Ljubljansko cesto ko- lesar JOŽE KOSEC, 52, iz Celja. Pred križiščem ga je po levi strani pričel prehitevati voznik tovor- njaka avstrijske registra- cije, ki je v križišču zavi- jal v levo, takrat pa je tudi kolesar zavil v levo in z roko udaril po zadnjem delu kesona, padel in se poškodoval po glavi in po roki. MED PREHITEVANJEM ZBIL PEŠCA Iz Velenja proti Pesje- mu je vozil z osebnim av- tomobilom IVAN RAKA- RIČ, 31, iz Velenja. Blizu skladišča ERE je prehite- val avtomobil pred seboj in približno 170 cm od ro- ba cestišča na levi strani ceste zbil pešca MILANA FELICIJANA, 23, iz Ve- lenja. Pešca, ki je hodil pra- vilno po svoji levi strani, je vrglo na pokrov motor- ja, nato pa je padel na ce- stišče. Hudo poškodova- nega so iz velenjskega zdravstvenega doma pre- peljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. PEŠEC NA SREDINI V Žečah je voznik oseb- nega avtomobila MIRAN OSLAK, 27, iz Skomarij dohitel pešca, JURIJA FRIMA, 49, iz Konjic, ki je hodil po sredini cesti- šča. Ker je zaradi prometa iz nasprotne smeri vozil Ošlak z zasenčenimi luč- mi, je Frima prepozno opazil in ga zadel. Pri padcu se je pešec težje poškodoval. KRONIKA TOŽILEC SE JE PRITOŽIL Javni tožilec v Celju se je pritožil na oprostilno sodbo udeležencev stano- vanjske afere. Predlagal je, da se zadeva vrne v po- novno razsojanje. Tožil- čevo mnenje je, da je bilo sodišče v zmoti in da je nepopolno ugotovilo de- jansko stanje. Tožilec me- ni, da je Stopar dejansko prekoračil svoja poobla- stila. Tudi s tem, ko je Pi- panu odobril obnovo sta- novanja v Cankarjevi uli- ci. Obnova stanovanja je prav gotovo bila takšna, da bi marsikdo rad plače- val zanj tudi višjo stanari- no, pa čeprav je v starem mestnem delu. Vsekakor pa je bUo to obnavljanje precej dražje kot obnav- ljanje drugih stanovanj, kjer so stanovalcem ure- dili le stranišča in kopal- nice. Tožilec meni, da lah- ko govorimo o povzroči- tvi škode drugemu. Sklad za revitalizacijo stanovanj pri samoupravni stano- vanjski skupnosti je bil zato manjši, marsikomu pa zato niso mogli obno- viti stanovanj. Znano je tudi dejstvo, meni tožilec, da so stanovanja dobili tudi posamezniki, ki do njih niso bili upravičeni. Glede na prednostno listo je bil za eno izmed stano- vanj upravičen tudi Ivan Potočan, ki pa je povedal, da mu štirisobnega stano- vanja nihče ni ponudil. Pravi, da tudi nikdar ni izjavil, da stanovanja ne bi vzel. Tudi ostale upra- vičence do pridobitve sta- novanj bi lahko ugotovili, meni celjski javni tožilec. Interesentov bi bilo do- volj tudi za stanovanje, ki ga je v Vojniku dobila Ida Pipan. Seveda, če bi ga ponudili upravičencem. Tudi na oprostilno sodbo za Dimitrija Pipana se je tožilec pritožil. JANEZ VEDENIK Delavski svet tozd TRGOVINA Gozdno gospodarstvo Celje objavlja prosta dela in naloge za DELAVCA V SKLADIŠČU Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pogoji: Končana osemletka, eno leto delovnih izku- šenj. Pismene prijave z dokazilom o izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13, Splošni ka- drovski sektor. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. $t 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIKstran 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja v delovni skupnosti uprave skupščine občine Šmarje pri Jelšah razpisuje dela in naloge: 1. Referenta za premoženjsko pravne zadeve II 2. Vodje KU v Rogaški Slatini Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - višja izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 2. - srednja izobrazba ekonomske smeri ali gi- ninazija in eno leto delovnih izkušenj Poleg po,gojev izobrazbe morajo biti kandidati moral- no-politično primerni za delo v občinski upravi, biti morajo jugoslovanski državljani in ne smejo biti ob- sojeni za naklepna kazniva dejanja zaradi katerih so moralno politično neprimerni za opravljanje dela v organih državne uprave. Za opravljanje del in nalog pod zap. št. 1. in 2. bo s kandidati sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja uprave skupščine občine Šmarje pri Jelšah 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. »VIZ ŠENTJUR TOZD OSNOVNA ŠOLA »FRANJA MALGAJA« ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge kuharice za nedoločen čas Pogoj: KV kuharica, po možnosti s prakso. Vloge sprejema svet osnovne šole »Pranja Malgaja« Šentjur pri Celju 15 dni po objavi razpisa. Nastop dela 15. 2. 1981.« HMEZAD GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Komisija za delovna razmerja TOZD Hmeljar Žalec razpisuje prosta dela in naloge v prenovljenem lokalu v Šempetru v Sav. dolini »PRI RIMSKI NEKROPOLI« 1. Kuhanje jedil širokega izbora 2. strežba jedil in pijač 3. točenje pijač v bistroju 4. pomoč v kuhinji in čiščenje prostorov Pogoji: - poklicna gostinska šola: pod 1. smer kuhar, pod 2. in 3. smer natakar - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca pod 4. - NK delavka - poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Delavski svet TOZD Hotel Prebold razpisuje prosta dela in naloge 1. vodenje strežbe Pogoj: - srednješolska izobrazba - gostinska smer - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Komisija za delovna razmerja TOZD Samopostrežna restavracija Celje razpisuje prosta dela in naloge 1. kuhanje jedil širokega izbora Pogoj: - poklicna gostinska šola - smer kuhar - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca 2. pomivanje posode Pogoj: - NK delavka - poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje sklepamo za določen čas, nadome- ščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati morajo v roku 15 dni od dneva objave vložiti pisne vloge z vsemi dokazili na gornji naslov. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v zakonitem roku. Komisija za delovna razmerja ZOŠ Celje TOZD OSNOVNA ŠOLA »BRATJE DOBROTINŠEK« VOJNIK vabi k sodelovanju za opravljanje del in rialog a) učitelja angleškega jezika PRU ali P za določen čas od 1 2. do 31. 10 1981 (nadomeščanje na porodniškem dopustu) b) učitelja tehnične vzgoje ali thv in fizike PRU ali P za nedoločen čas. Pod b) družinsko stanovanje kmalu na razpolago. Pogoji: PA ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja ZOS Celje TOZD OSNOVNA ŠOLA »BRATJE DOBROTINŠEK« VOJNIK. Oglas velja do zasedbe. LESNA INDUSTRIJA »BOHOR« TOZD LESNA OPREMA MESTI NJE PODPLAT objavlja prosta dela in naloge 1 referenta prodaje - potnika Naloge: raziskava tržišča in prodaja lesnih izdelkov za območ- je Južne Dalmacije, Bosne in Slavonije. Pogoji: končana srednja šola 2 leti delovnih izkušenj v prodaji lesnih izdelkov Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov Lesna industrija Bohor TOZD Lesna opre- ma Mestinje, Podplat. O izbiri bomo obvestili kandidate v 30 dneh po zaklju- čenem roku za sprejem prijav. LI BOHOR TOZD LESNA OPREMA MESTINJE PODPLAT Komisija za delovna razmerja in družbeni standard v delovni organizaciji »VRVICA« tovarna trakov in okraskov CELJE objavlja prosta dela in naloge , - VODENJE ODDELKA ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST IN KADRE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo višjo izobrazbo upravne ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, ali - da imajo srednjo izobrazbo administrativne ali eko- nomske smeri in 5 let delovnih izkušenj - da so samostojni pri opravljanju del in nalog - poskusno delo traja 3 mesece. Delo združujemo za nedoločen čas. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri kandidata bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Izvršilni odbor Zavarovalne skupnosti Triglav Območne skupnosti Celje razpisuje prosta dela in naloge VODJE SEKTORJA FINANC, RAČUNOVODSTVA IN INFORMATIKE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, naj- manj 5 let delovnih izkušenj v organizaciji poslovanja ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika - da imajo z dosedanjim delom dokazane organiza- cijske in poslovne sposobnosti, da so moralno poli- tično neoporečni ter da se aktivno zavzemajo za ra- zvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonom- skih odnosov. Izbira delavca za razpisana dela in naloge velja za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazila o šolski izobrazbi in delovni praksi z opisom dosedanjega dela) naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so uspešno končali osnovno šolo - da niso starejši od 17 let - da so telesno in duševno zdravi - da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku - da obvladajo slovenski jezik - da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov KANDIDATI NAJ SE PRIJAVIJO NA RAZPIS NAJPOZNEJE DO 31. MARCA 1981 na pristojni posta- ji ali oddelku milice - prijavo za vpis v šolo naj oddajo na obrazcu 1,20, kolkovano s 4 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis - priložijo spričevalo o uspešno končani osnovni šo- li; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlo- že spričevalo za prvo polletje osmega razreda; spriče- valo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo - pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preiz- kus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja sloven- skega jezika. i Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost .kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 10. junija 1981. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 1. septembra 1981 in bo trajalo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje in je bil najmanj tri leta miličnik, je oproščen služenja vojaškega roka. Po končanem šolanju mora delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. VSA POJASNILA DAJEJO 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slo- venije, telefon 327-290 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, tele- fon 51-737 in 3. vse postaje in oddelki milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE TOVARNA PAPIRJA RADEČE OBJAVLJA prosta dela in naloge za TOZD Muflon. Predstavništvo Celje 1. Vodjo prodaje industrijskega blaga Pogoji: višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in štiri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, zaželeno poznavanje papirne in grafične stroke; ak- tivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina, an- gleščina). 2. Referent nabave surovin Pogoji: ekonomska srednja šola in tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Prednost imajo kandi- dati z znanjem tujega jezika. 3. Administrativni tehnik Pogoji: 4-letna administrativna šola in tri leta delovnih izku- šenj; znanje strojepisja in stenografije po diktatu. Prednost imajo kandidati z znanjem tujega jezika. Moški kandidati naj imajo urejeno vojaško obveznost. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijavo s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrovski službi Tovarne papirja Radeče. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-rhesečnim poiskusnim delom. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 3 - 22. januar 1981 gt. 3 - 22. januar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 IRSKA - »SMARAGDNI OTOK« SIAMSA PIŠE: ^ JELKA ŽOLNIR V mestecu Tralee imajo stalno gledališče, v katerem prirejajo vsako leto ljudsko zabavo imenovano Siamsa, ki skuša ponazoriti duh dobe na Irskem, ko so govorili le stari irski jezik, torej dobo, iz katere je Irska podedovala veliko bogastvo narodne glasbe in pesmi. Prireditev si prizadeva pokazati nekaj preprostega življenja ljudi, ki so ustvarili to bogastvo. Predstava je bila razdelje- na v tri dele. Vse pesmi so peli v galščini in jih povezo- vali z mimično igro ob spremljavi glasbenikov na tradicionalnih irskih inštru- mentih: harfi, piščalkah, majhni harmoniki, tamburi- nu podobnem bobnu. V prvem delu so nam s pesmi- mi ponazorili dogajanja na preprosti kmečki domačiji v pomladnem jutru: bosonogi otroci so nabirali rože ali ra- butali sadje, kokoši so brska- le po dvorišču, krave so se vrnile s paše, da bi jih po- molzli. Zvečer so priredili obrede ob ognju, ki naj bi pomagali obvarovati govedo pred boleznimi. Takšni obre- di s čaščenjem ognja izvirajo še iz poganskih časov. Drugi del je predstavil lju- bezenske pesmi in kmečke plese na večer ob odprtem ognjišču, kakor tudi tradi- cionalni obred delanja masla iz mleka. Le-tega se je nek- daj moral udeležiti vsakdo, ki je prišel v hišo, da bi se odvrnila nesreča od tiste do- mačije. Naslednji prizor je ponazoril zvijanje vrvi iz se- na, ki so jih uporabljali za utrjevanje senenih kopic. Sledila je preja volne v staro- davni hiši z enim samim pro- storom in s tedaj običajnim podom iz pečenega blata; v tistih časih so cesto sneli pol- vrata hiše s tečajev in z njimi zagotovili podnožje za ple- salce stepa, ki je prav tako značilen način plesa iz irske narodne zakladnice. V zadnjem delu so nasto- pajoči ob pesmih ponazarjali stara kmečka opravila, po- dobna našim: košnja, mlatev s cepci in čiščenje zrnja ter prekrivanje strehe s slamo. Irci so namreč včasih imeli svoje domove prekrite s sla- mo, podobno kot pri nas in v marsikateri drugi deželi. Ostanke starega načina grad- nje hiš z majhnimi okni in slamnatimi strehami je mož- no na Irskem videti še danes ne samo pri posameznih do- mačijah, pač pa obnavljajo ali tsico izgrajujejo cele pre- dele v nekaterih letoviščih in hiše oddajajo turistom. Vsi se torej trudijo, da bi privabili čimveč gostov v svoje kraje. V marsikaterem priznanem turističnem kraju brez plačila sploh ničesar ni možno videti, vendar je množica tam navadno naj- večja. Letos so povsod tarna- li, da je slaba turistična sezo- na in da število gostov upa- da. Vsekakor na to vpliva tu- di znaten porast cen v pri- merjavi s prejšnjim letom, ko se je Irska lahko prišteva^ la k deželam, kjer se da ra- zmeroma poceni preživeti dopust. Na splošno so za naše ra- zmere cene na Irskem zelo visoke: za povprečno kosilo je na primer treba odšteti ne le dvojni, tamveč večinoma celo trojni znesek v primer- javi s cenami v naši državi. Vendar je treba upoštevati, da so tudi plače ustrezno viš- je, tako da ostaja razmerje praktično isto. Njihova de- narna enota so irski funti, ki so nekoliko manj vredni od angleških; kadar gre za pla- čila v kovancih, ni potrebno ločevati irskih od angleških novčičev (isto pa ne velja tu- di pri plačevanju v Angliji!). Tudi pri denarju so Irci preš- li na desetiški sistem, tako da po novem en funt vsebuje sto penijev, medtem ko so različni stari izrazi in kovan- ci za vrednost denarja prak- tično izginili iz uporabe (na primer: krona, šiling, gui- nea). Ostanki starega načina gradnje hiš. PRI STOJNŠKIH IN V STOJNEM SELU PRAVEGA NASLEDNIKA NI Stojnškova domačija v Stojnem selu se mogočno razprostira med travniki in njivami. Skozi stoletja (sed- mi rod zdaj tu gospodari) se je tu nabralo 20 hektarov zemlje, od tega jo je trinajst obdelovalne. Sedem poslo- pij stoji na kupu, nekdaj je bil tu mogočen kmečki dvor. Med vsemi zdaj izstopa nov hlev, ki ga je sedanji petinse- demdesetletni gospodar Ja- nez Kitak postavil pred sed- mimi leti. V njem goji zdaj trinajst glav živine, poleg te- ga še nekaj svinj. Prodaja tu- di mleko, pa kakšen rep živi- ne gre vsako leto od hiše. To pa so tudi edini dohodki na kmetiji, ki bi lahko dajala ve- liko več. Vse njive so v doli- ni, pri hiši pa ni niti enega obdelovalnega stroja. Vino- grad so že opustili, ker ga oče sam ni mogel obdelovati. Tudi strojem ni kos. Edini sin, ki je pri hiši, je invalid, zato nanj tudi ne morejo ra- čunati. Mati Marija, stara osemdeset let, leži bolna v hiši in tako ostaja sicer žilavi Stojnškov ata za vse sam. Ima sicer še hčer, ki pa kme- tuje na sosednji domačiji. Kdo bo obdeloval zemljo, ko bo Janez Kitak, onemo- gel? Zapuščenim vinogra- dom se bodo pridružile neobdelane njive. Nov hlev za dvajset glav živine, ki je bil s tolikim upanjem po- stavljen pred leti, bo brez mukanja in kravjih repov prazen, brez gospodarja, ki bi nadaljeval patriarhalen Ki tako v rod. Oče Janez zmajuje z glavo, ker pravega naslednika ni- ma. V bolehnem sinu ga ne vidi, ker delu ne bo kos, pa tudi sicer drobnjakarstvo na tolikšni domačiji ni tisto, kar bi jo vodilo naprej, v usmer- jeno kmetovanje, za kar je Kitakova domačija kot ustvarjena. Vsa bi se dala ob- delati s stroji, pogoji so za živinorejo in poljedelstvo. Tudi vinograd bi nekaj navr- gel, če bi ga spet obdelali. A ne z močmi enega betežnega človeka, ki še sicer pogumno opravlja dela okoli hiše, ne zmore pa vsega. Kmet Kitak čisto malo računa na vnuke, ki pa so sedaj še majhni. Tre- ba pa bi bilo takoj poprijeti, kajti Stojnškova kmetija kljub novemu hlevu že kaže prva znamenja hiranja. Do- mačija brez pravega nasled- stva lahko zdrsne še dalje, zato se človek resnično" vpra- ša kako bo živel še Kitakov rod. To ni osamljen primer v šmarski občini, niti v Stoj- nem selu. Je pa najbolj vpad- Ijiv prav zato, ker če bi bil v pravih rokah, bi lahko ostal trden kot je bil rodove nazaj. Ima vse pogoje za dobro go- spodarjenje, le prave roke bi mogle poprijeti za delo. ZDENKA STOP AR Janez Kitak bi rabil na posestvu močne, mlade roke.' BISERNA POROKA ZAKONCEV URATNIK v krogu svojih sinov, nju- nih družin, sosedov, prijate- ljev in znancev sta preteklo soboto praznovala biserno poroko Anton in Marija Uratnik iz Braslovč. V pri- srčnem vzdušju sta za svoje najdražje obudila spomine na dolga leta. Anton Uratnik se je rodil 2. januarja 1891 v Braslovčah kot osmi otrok. Svojo mla- dost je preživljal doma, na srednje veliki kmetiji, kjer je pomagal očetu in materi. 21. let star je moral k vojakom. Pot ga je vodila v Črno goro, Albanijo, prva svetovna voj- na pa ga je zatekla v Pulju. Kot avstroogrski vojak je bil v Galiciji, na Doberdobu in na soški fronti, kjer je bil močno ranjen v obe nogi. Po okrevanju se je vrnil domov, pa le za kratek čas. Že leta 1919 je bil ponovno vpokli- can. Tri mesece se je bojeval pod poveljstvom generala Maistra na Koroškem in si- cer do plebiscita. Po končani vojni se je po šest in pol letih dokončno vrnil domov. Doma ga je ča- kala kmetija in ostarela star- ša. Prevzel je posestvo in se leta 1921 poročil. Marija se je rodila pri Dež- nikarjevih na Dobrovljah. 29. januarja 1900. Bila je pr- voroJenka na veliki hribov- ski kmetiji. Že v zgodnji mla- dosti se je navadila trdega dela, saj je bilo treba dve tretjini vseh pridelkov s polj znositi domov v košu. Star- šema je bila v veliko pomoč. Ko ji je bilo dvajset let se je poročila. T\i se spomini Antona in Marije strnejo. Uratnikova kmetija je bila medtem, ko je bil Anton pri vojakih bolj slabo obdelana in izkorišče- na. Zato sta mlada dva mora- la trdo poprijeti, da bi stanje izboljšala. Živela sta med go- stilničarji, trgovci, preku- pčevalci in drugimi obrtniki, ki so imeli za njune težave bolj malo posluha. Morala sta zbrati vse svoje moči, da sta kmetijo ohranila neokr- njeno. Ko sta si nekoliko opomogla, je prišla druga svetovna vojna. Vemo, da ni prinesla nič dobrega. Anton je moral, star 54 let na Hrva- ško kopat obrambne jarke, Marija pa se je doma gnala skoraj do onemoglosti, pa je vendarle vzdržala. V oporo so ji bili sinovi. V zakonu so se rodili štirje, vendar sta dva umrla. Končno je prišla svoboda. Svoboda pa je pomenila trdo delo, in obvezno oddajo v prvih letih. Seveda je pome- nila tudi veliko dobrega, ki je prihajalo postopoma. Zato se prvih povojnih let spomi- njata kot težkih. Danes je go- spodar na kmetiji sin Edo. Leta 1965 mu je to mesto od- stopil oče, tako, da svoja sta- ra leta z ženo preživljata bolj mirno. Ob 60-letnici skupnega življenja imata jubilanta zase le malo želja. Da bi le bila zdrava, pravita. Z veliko lju- beznijo in skrbjo pa zreta na svoje potomce in vse njune najlepše želje so namenjene njim. Ta skrb in ljubezen se kot bumerang vrača od otrok zopet k njima. Vsi nju- ni jima iz vsega srca želijo, da bi bila zdrava, da bi bila srečna. Tem željam in mno- gim iskrenim čestitkam se pridružuje tudi Novi tednik. T. TAVČAR Stojnškova domačija kaže nekdanje bogastvo, a le na zunaj... 3 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič. Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.