15ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
A n d r e j  K o m a c
Vzpon Turja{kih v srednjem veku
(prvi del)
V zadnjih letih je izpod peres zlasti mlaj{e generacije slovenskih zgodovinarjev pri{lo
kar nekaj pomembnih del, v katerih raziskovalci obravnavajo razli~na vpra{anja, povezana
s starej{o zgodovino plemstva na{ih histori~nih de‘el.1  Zlasti razpravi Petra [tiha in Du{ana
Kosa sta opozorili na zanimiv fenomen, ki ga opazimo pri nekaterih najmo~nej{ih rodbinah
v poznem srednjem veku. Ob nesistemati~nem preletu virov bi si lahko zgodovinar ustvaril
predstavo, da je {tevilne gradove v 14. stoletju obvladovalo visoko {tevilo razli~nih rodbin
in da je posamezna rodbina, seveda glede na rodbinsko ime, izpeljano iz imena doma~ega
gradu, obvladovala ponavadi samo po eno utrdbo. To pa dejanskemu stanju ne ustreza
najbolj. Gre namre~ zato, da je uspelo le nekaterim rodbinam kot na primer Devinskim,
Svibenskim ali Tru{enskim v slu‘bi razli~nih gospodov pridobiti {tevilne gradove in njim
pripadajo~o posest. Vtis, da gre za veliko {tevilo povsem razli~nih dru‘in, gre pripisati
dejstvu, da so na pridobljenih gradovih prebivali predstavniki stranskih linij, ki so se ve~inoma
imenovali po gradovih, na katerih so trenutno ‘iveli in ne po gradovih njihovega izvora.
Povedano je veljalo tudi za Turja~ane, kar je bila, tako pokojni Bogo Grafenauer v svoji
spremni besedi k [tihovem delu, tudi ena od centralnih ugotovitev analize gori{kih ministe-
rialov na Dolenjskem.
Poleg zanimivih ugotovitev, povezanih z vlogo Turja~anov pri izgradnji gori{kega teri-
torija na Dolenjskem, ~utim potrebo omeniti {e nekaj momentov, ki so pripomogli k na-
stanku te raziskave. Odlo~ilnega pomena je vsekakor dejstvo, da je le redko katera plemi{ka
rodbina vtisnila svoji de‘eli tako mo~an pe~at, kot so ga de‘eli Kranjski plemi~i s Turjaka
ali Auerspergi, kot so se sami tudi imenovali. Mimogrede naj omenim, da se je slovenska
razli~ica nem{kega imena prvi~ pojavila “{ele” leta 1455, kot castel dicto Turiach.2  ^etudi
so Turja{ki dosegli svoj zenit {ele kasneje, pa so polo‘ili temelje za kasnej{i dru‘beni vzpon
‘e v poznem srednjem veku. Prav zaradi tega menim, da je poznavanje za~etnega obdobja
zgodovine Turja{kih zelo koristno za raziskavo kasnej{ih obdobij njihove preteklosti, ki se
je bo ob trenutni aktualnosti raziskav elit v doma~em zgodovinopisju prav gotovo lotil kdo
‘e v bli‘nji prihodnosti. Poleg tega predstavlja raziskava zanimivo “case study”, na podlagi
katere je konkretno razvidno, kako se je dolo~ena plemi{ka rodbina uspela prebiti iz sivega
povpre~ja do ugleda, ki ji je prinesel vpliv celo na samega cesarja. Nenazadnje ne morem
mimo dobre ohranjenosti virov, kar je predpogoj za nastanek tako naravnane mikroanalize.
Bogat fundus listin – za slovenske zgodovinarje ‘al in zaenkrat dostopen le v obliki resda
iz~rpnih regest Fr. Komatarja –, ki se {e vedno hrani v dru‘inskem arhivu, je edinstven primer
1 D. KOS, Med gradom in mestom – Odnos kranjskega, slovenje{tajerskega in koro{kega plemstva do
gradov in me{~anskih naselij do za~etka 15. stoletja, Ljubljana 1994; P. [TIH, Gori{ki grofje ter njihovi
ministeriali v Istri in na Kranjskem, Ljubljana 1994; M. [TUHEC, Rde~a postelja, {~urki in solze vdove
Pre{eren, Ljubljana 1995; M. @VANUT, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994.
2 B. OTOREPEC, Iz zgodovine turja{kega gradu, Kronika 21 (1973), str. 147.
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 15–48
16 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
3 F. KOMATAR, Das Schloßarchiv in Auersperg, Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 18, 19, 20
(1905, 6, 7). (dalje MMVK). Podobna, a vendarle skromnej{a, fonda sta zbirki Galenber{kih listin in
Khevenhülerjev dru‘inski fond listin to~ajev iz koro{ke Ostrovice. Galenber{ke listine sta objavila B.
OTOREPEC in W. BRUNER v Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchiv (Folge 44/45, 1995),
medtem ko je listine to~ajev z Ostrovice objavil v obliki regest H. WIESSNER kot samostojno publikacijo
– ‘al dostikrat povr{no – pod naslovom “Die Schenken von Osterwitz” leta 1977.
4 P. [TIH, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje (v tisku).
5 Glej op. {t. 2.
6 A. LUCIJAN, Donesek k zgodovini Ortenbur‘anov na Dolenjskem, Kronika 43 (1995), str. 7-12.
7 F.X. RICHTER, Die Fürsten und Grafen von Auersperg. (Aus bisher noch ganz unbenutzten Quellen,
besonders mit Hinsicht auf die krainische Landesgeschichte bearbeitet und mit Familienurkunden belegt),
Neues Archiv für Geschichte, Staatskunde, Literatur und Kunst, 2 (1830), str. 597-733.
8 J.L. SCHÖNLEBEN, Genealogia illustrisimae familiae principum, comitum et baronum de Auersperg,
Labaci 1681; F. WIßGRILL, Schauplatz des landsässigen Nieder-Oesterreichischen Adels von Herren- und
Ritterstande von dem XI. Jahrhundert an bis auf unsere Zeiten, 1. Bd., Wien 1794. Obe deli sta nezanesljivi,
tudi Wißgrill, kakor je opozoril ‘e genealog K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg in Kärnten, Zweite
Abtheilung, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 36 (1866), str. 118.
ohranjenosti virov za kak{no plemi{ko rodbino z na{ega o‘jega obmo~ja.3  Poleg Koma-
tarjevih regest sem imel na voljo tudi veliko {tevilo listin iz neobjavljene zbirke “Gradivo
za zgodovino Slovencev”, ki se hranijo v prepisih na Zgodovinskem in{titutu pri SAZU.
Zbirka je neprecenljiv plod dolgoletnega arhivskega dela dr. Bo`a Otorepca, zato se mu ob
tej priliki iskreno zahvaljujem, da mi je omogo~il njeno uporabo.
Kar zadeva stanje konkretnih raziskav, je pomembno poudariti, da je turja{ka zgodovina
zanimala predvsem starej{e kranjske de‘elne zgodovinarje. Razen omenjenih prispevkov
[tiha in D. Kosa, ki pa sta Turja~ane obravnavala zgolj obrobno, ni iz{lo v dobi po prvi
svetovni vojni izpod peres doma~ih raziskovalcev nobeno pomembnej{e delo, ki bi sku{alo
osvetliti preteklost tega za Kranjsko tako znamenitega rodu. Nedvomno gre pripisati velik
del krivde za to dolgoletni usmeritvi slovenskega zgodovinopisja, ki za preteklost “tujero-
dnega in zraven {e izkori{~evalskega plemstva” ni kazalo pretiranega zanimanja.4  Omeniti
velja le dva kraj{a prispevka, saj so vsi drugi bolj informativne kot pa raziskovalne narave.
V prvem primeru gre za ~lanek B. Otorepca v Kroniki, kjer je avtor na nekaj straneh skiciral
najpomembnej{e dogodke iz zgodovine turja{kega gradu in tam ‘ive~e rodbine.5  Avtor
drugega prispevka je A. Lucijan, ki se je v svojih razmi{ljanjih o Ortenbur‘anih na Do-
lenjskem dotaknil tudi problemov, ki so povezani z najstarej{imi Turja~ani.6  Kot ‘e re~eno,
so bolj zanimiva dela starej{ih zgodovinarjev. ^e pustimo ob strani Valvasorja in Schönleb-
na, ki sta za snovanje moderne raziskave o Turja~anih manj pomembna, imam v mislih
predvsem deli F. Richterja in P. Radicsa. Prvi je ‘e leta 1830 objavil obse‘no {tudijo v
dunajskem Neues Archiv für Geschichte, Staatskunde, Literatur und Kunst, kjer je posku{al
osvetliti zgodovino rodbine od njenih za~etkov do 17. stoletja.7  Richter je ve~krat poudaril
pomen pritegnitve do tedaj {e neuporabljenih listin v njegovi raziskavi, kar naj bi delu dalo
podobo kriti~ne dru‘inske kronike. Ob natan~nem branju pridemo do zanimivih zaklju~kov.
Genealo{ka komponenta je zagotovo njen slab{i del, saj se rekonstrukcije rodbinskih pove-
zav tja do za~etka 15. stoletja ne ujemajo s podatki, ki jih lahko iz ohranjenih listin razbere
ve{~ raziskovalec. K rodoslovni zmedi sta br‘~as pripomogli deli Schönlebna in Wißgrilla,
ki ju je Richter uporabljal kot subsidiarni vir.8  Bolj zanesljivo je, pa ~eprav ga zaradi
odsotnosti citiranja ni mogo~e vedno preveriti, Richterjevo kronolo{ko navajanje dogod-
kov, ki ju je direktno povzemal iz dru‘inskih listin. V celoti gledano ne zgre{imo, ~e oceni-
mo, da delo vse bolj pridobiva na zanesljivosti ob pribli‘evanju novemu veku. Tako je za
dogodke v 15. stoletju – in tudi za razre{evanje dobr{nega dela genealo{kih vpra{anj – tudi
17ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
dokaj uporabno. Po svoje {e bolj uporaben je prispevek P. Radicsa, ki ga je avtor posvetil
junaku v boju s Turki, baronu Herbordu VIII.9  Za podatke o srednjeve{kih Turja~anih je
zanimiv predvsem ob{iren uvod, kjer je na pribli‘no {tiridesetih straneh predstavljena zgo-
dovina rodbine med 1100 in 1500. Slaba stran Radicsa je, da je od Richterja ~rpal rodoslovje
in pa podatke za najstarej{e obdobje, medtem ko je spodbudno, da je svoje teze za kasnej{o
dobo podkrepil s precej to~nim znanstvenim aparatom. Vsekakor ni odve~ pripomba, da se
obe predstavljeni deli spla~a vzeti v roke, v kolikor nas obravnavana tema zanima.
Preden preidemo h konkretni analizi, naj zaradi jasnej{e predstave in la‘jega spremljanja
raziskave opredelim njen poglavitni cilj in skiciram potek. Glavni cilj je spremljati postop-
no nara{~anje mo~i glavne linije Turja~anov ob upo{tevanju kronolo{kega sosledja. Najprej
se bomo pomudili pri osvetljevanju za~etkov najstarej{ih Turja~anov. Omejili se bomo
samo na najpomembnej{e detajle iz njihove zgodovine ter v glavnem le povzeli dosedanje
ugotovitve zgodovinarjev. Razloga za zgolj povr{en pregled sta predvsem dva. Prvi je v
tem, da obstaja velika verjetnost, da stari Turja~ani niso bili neposredni biolo{ki predniki
mlaj{e rodbine. Drugi, {e veliko pomembnej{i razlog pa je, da relativno visok ugled
najstarej{ih Turja~anov in njihova obse‘na posest – ta v veliki ve~ini sploh ni pri{la v roke
mlaj{i rodbini – nista na noben na~in bodisi pospe{ila ali direktno vplivala na hiter in
kontinuiran vzpon mlaj{ega rodu. Uspe{no prebijanje mlaj{e linije proti vrhu najprej de‘el-
nega, nato tudi regionalnega plemstva, bomo podrobno spremljali od njihovih za~etkov v
prvih desetletjih 13. stoletja, ko se je prvi~ pojavil kot pri~a v neki listini Herand I., prednik
kasnej{ih Turja~anov. Nadalje bomo v kronolo{kem sosledju posku{ali odgovoriti na
vpra{anja, kako so Turja~ani postopoma, zlasti s pomo~jo sodelovanja s posameznimi dina-
sti – v po{tev pridejo zlasti Spanheimi, Gori{ki in Habsbur‘ani, pridobivali na mo~i in
ugledu. Procesu bomo sledili vse tja do druge polovice 15. stoletja, ko sta ugled in posest
Turja~anov dosegla ‘e zavidljivo vi{ino oziroma obseg. Vse obravnavano sodi v prvi del
raziskave. V drugem pa se bom ob{irno pomudil pri analizi razvoja rodbinskih posesti na
Dolenjskem do delitve rodbine na {umber{ko in turja{ko vejo v letu 1467. Ve~ o ciljih in
poteku raziskave posesti bom spregovoril na za~etku drugega dela.
Najstarej{i Turja~ani
Na gradu Turjak je do srede 13. stoletja prebival plemi{ki rod, ki ga pri{tevamo k staremu
“svobodnemu” plemstvu. Njihova preteklost je vse do dokon~nega izumrtja tik pred sredi-
no 13. stoletja zaradi akutnega pomanjkanja pisnih virov skoraj povsem zavita v meglo.
Izvor, dru`inske povezave in politi~na vloga predstavljajo sklop vpra{anj, na katere bodo
zgodovinarji zaradi omenjenega problema tudi v prihodnosti le ste`ka odgovorili. Le pri-
merna arheolo{ka raziskava starega Turjaka bi nedvomno dala raziskovalcem novih izto~nic.
Najstarej{a genealogija Turja~anov je zanimala doma~e, kranjske, zgodovinarje ‘e zelo
zgodaj.10  Tozadevne razlage Valvasorja, Schönlebna ter mnogo mlaj{ih Richterja in Radic-
sa se opirajo, kakor je ugotovil ‘e Franc Kos, na staro rimano genealogijo Turja~anov, ki naj
bi nastala pred 1584, in v kateri naj bi, v skladu s takratnimi genealo{kimi trendi, kar
9 P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr von Auersperg (1528-1575), ein krainischer Held und Staatsmann,
Wien 1862.
10 F. KOS, O najstarej{ih Turja~anih, Carniola N. v. 3 (1912), str. 93.
18 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
mrgolelo izmi{ljenih podatkov.11  Njen avtor na{teva vse polno rodbin, ki se v diplomata-
rijih na{ih de‘el sploh ne pojavljajo, poleg tega pa pripisuje predstavnikom teh “fantomskih”
rodov osebna imena, ki v 11. in 12. stoletju niso bila prav ni~ obi~ajna v doma~ih plemi{kih
krogih. Trditve pisca genealogije o prihodu prvih ~lanov rodu iz [vabskega ali iz Bavarske
prav tako ne moremo kriti~no preveriti, kakor tudi ne domneve avstrijskega pravnega zgo-
dovinarja Dungerna, da so Turja{ki pri{li na Kranjsko s furlanskega Turiaca.12  Kljub po-
manjkanju neposrednih listinskih dokazov, ki bi potrdili obstoj Turja{kih ‘e pred 1150, pa
je povsem verjetno, da so Turja~ani ‘iveli in imeli svojo posest na Dolenjskem ‘e v 11.
stoletju. Morda je bil njihov prednik tisti Engelbero, ki se je omenjal leta 1062 v kraljevi
darovnici, s katero je Henrik IV. podelil nekemu Anzu tri kraljevske hube v vaseh pri Grosu-
pljem. V darovnici je pisar Anzovo posest geografsko jasno opredelil in omejil. Njegova
posest naj bi tako segala do vasi Lo~nik, kjer naj bi se ‘e za~ela posest omenjenega Engel-
bera.13  Osebno ime kot tudi neposredno sosedstvo Lo~nika in Turjaka dopu{~ata mo‘nost,
da bi v Engelberu lahko videli daljnega predhodnika Turja~anov iz 12. in prve polovice 13.
stoletja. Tudi Hauptmann in genealog Kamillo Trotter sta v tem plemi~u prepoznala njiho-
vega prednika.14  Prva zanesljivej{a omemba Turja{kih je celih sto let mlaj{a. Leta 1162 je
nastopal kot pri~a v listini, ki jo je izstavil koro{ki vojvoda, Engelbertus de Vrsperch liber
homo.15  Pridevnik “svoboden” dokazuje, da gre Engelberta nedvomno pri{tevati k staremu
svobodnemu plemstvu. Kot pri~a je nastopal {e v nekaterih listinah iz druge polovice 12.
stoletja.16  Engelbert in Konrad, ki sta ‘ivela v prvih desetletjih 13. stoletja, sta bila naj-
verjetneje njegova dedi~a.17
Kaj lahko re~emo o rodbinskih povezavah? Z gotovostjo lahko zatrdimo le, da so si bili
Turja{ki v sorodu s koro{kimi Ortenbur‘ani, saj je bil Konrad poro~en s h~erjo Hermana
Ortenbur{kega. Ko je patriarh leta 1248 podelil grofu Hermanu Ortenbur{kemu patronat nad
cerkvijo v Poljanah pri Starem trgu ob Kolpi in nekatera h gradu ^u{perk pripadajo~a
ozemlja, je ozna~il takrat ‘e pokojnega Konrada Turja{kega kot zeta omenjenega grofa.18
Bli‘ina ‘ovne{kih posesti ju‘no od Turjaka in podatek, da je bilo zadnjemu “svobodnemu”
Turja~anu ime Konrad, kakor tudi Konradu @ovne{kemu, daje po mnenju Adama Lucijana
11 J.V. VALVASOR, Die Ehre dess Herzogthums Crain, Laibach-Nürnberg 1689, zv. 5, str. 238; zv. 11,
str. 22; F.X. RICHTER, Die Krainischen Aursberge, Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegkunst
12 (1821); P. RADICS, Die Auersperge in Krain, Blätter aus Krain 5 (1861). Dele ‘al izgubljene rimane
kronike je objavil P. RADICS v Archiv für Heimatkunde II. (1887), str. 238-242. (v prihodnje ΑH)
12 O. Fr. v. DUNGERN, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, Ergänzungsheft zu den Bänden I
bis III, Graz 1949, str. 100.
13 F. SCHUMI, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain, I. Bd. 777-1200, Laibach 1882/
3, str. 50, {t. 40. (v prihodnje UBKr.): posest Anza je segala usque ad Engelberonis predium pretendere
uidetur. In uilla Lonsa dicta, ex eiusdem Engelberonis predio…
14 L. HAUPTMANN, Entstehung und Entwicklung Krains, v: Erläuterungen zum historischen Atlas der
österreichischen Alpenländer, 1. Abteilung, 4. Teil, Wien 1929, str. 404; O. Fr. von DUNGERN, Genealogi-
sches Handbuch, 1931, str. 73.
15 UBKr. I., str. 119, {t. 125.
16 UBKr. I., str. 127, {t. 140; str. 151, {t. 173a; str. 136, {t. 156.
17 UBKr. II., str. 21, {t. 29; str. 25, {t. 34; str. 120, {t. 156; str. 135, {t. 170; A. JAKSCH, Monumenta
historica ducatus Carinthiae (skupaj 11 zv., Klagenfurt 1896-1972; od 5. zv. naprej je avtor H. WIESSNER),
2. Bd., Klagenfurt 1898, str. 16, {t. 545. (v prihodnje MC)
18 UBKr. II., str. 120, {t. 156: in presentia nostra (patriarha, op. A.K.) Hermannus comes de Hortenburc
fidelis noster propensius suplicavit, ut jure patronatus ecclesie parrochialis in Poelan et duabus partibus
decimarum in omnibus novalibus in predio proprietate seu territorio ad castrum Zobelsperc pertinente post
obitum felicis recordationis nobilis viri Cunradi de Aursperc olim generi sui ad culturam redactis … investire
eum nomine feudi … benificare dignaremur.
19ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
slutiti dru‘inske povezave med rodbinama. Lucijan povezuje Turja{ke tudi z njihovimi
sosedi Vi{njegorci. Dopu{~a mo‘nost, da so se prvi pri‘enili v vi{njegorski rod, ti pa naj bi
po njih privzeli ime Engelbert.19
Naj na tem mestu omenim {e neko zanimivost, ki je povezana s staro rodbino. V
najrazli~nej{i literaturi se omenja, da je Engelbert II. odpotoval leta 1217 na kri‘arsko
vojno.20  Avtorji so do tega podatka pri{li prek Schönlebna in Valvasorja, ki pa sta omenjeni
motiv nedvomno povzela po rimani genealogiji. Upo{tevajo~ sporni primarni vir, bi razisko-
valec lahko ve~ kot podvomil v resni~nost sporo~ila. O tem, da si dru‘inski genealog le ni
vsega izmislil, govori narativni vir, ki, kakor vse ka‘e, slovenskim medievistom do sedaj ni
bil poznan. Med uglednimi kri‘arji, ki so se za odhod na peto kri‘arsko vojno zbrali v Splitu
na dalmatinski obali, kakor je zapisal kronist, se je zna{el tudi Engelbertus Auerspergicus.
Tja je potoval skupaj z Leopoldom, vojvodo Avstrije, Bertoldom Bogenskim, Hademarom,
opatom samostana Melk in ostalimi odli~niki. Zapis je {e zanimivej{i zato, ker se kronist
spominja, da je z omenjenimi plemi~i pri{lo {e veliko ostalih Kranjcev in [tajercev, ki pa jih
po imenih ni poznal.21
Za~etki novega rodu Turja~anov
Rod “svobodnih” Turja~anov je izumrl, kot `e re~eno, {e pred 1250.22  @e od dvajsetih
let 13. stoletja naprej so se po gradu Turjak imenovali plemi~i, ki so predstavljali poseben,
od starih Turja~anov po vsej verjetnosti biolo{ko neodvisen rod. Herand Turja{ki, ki se je
prvi~ pojavil kot pri~a v listini Engelberta Turja{kega leta 1220, ter njegovi sinovi Herbord
I., Oto I. in Mainhalm so bili, vsaj glede na ohranjene listinske vire, za~etniki slavne rodbine
Turja{kih.23  Genealogijo rodu je mogo~e bolj ali manj nemoteno spremljati od sredine 13.
stoletja naprej.
^e se dotaknemo najprej vpra{anja izvora mlaj{ih Turja~anov, potem je korektno ‘e na
za~etku re~i, da zaradi pomanjkanja jasnih informacij popolnoma jasnega odgovora ne
moremo pri~akovati. To je razvidno tudi iz prispevkov v slovenskem zgodovinopisju, saj si
zgodovinarji pri poskusih razre{evanja tega vpra{anje niso bili enotni. Hauptmann obeh
rodbin sploh ni lo~eval, tako da je obravnaval mlaj{e Turja~ane kot neposredne naslednike
Engelberta in Konrada.24  Milko Kos je za razliko od Hauptmanna lo~eval obe rodbini, saj je
19 A. LUCIJAN, Donesek k zgodovini Ortenbur‘anov, str. 10.
20 I. JAKI^, Vsi slovenski gradovi, Leksikon slovenske grajske zapu{~ine, Ljubljana 1997, str. 347; B.
REISP, Turjak, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 94. zv., Ljubljana 1979, str. 3-4; A. SKUBIC,
Zgodovina Ribnice in ribni{ke pokrajine, Buenos Aires 1976, str. 279-286.
21 CHALLES, Annalium Austriae, pars II., Res aetatis mediae sub babenbergicae stirpis ducibus usque ad
habsburgicae gentis principes in austriae gestae. Subjunctis ubique scriptorum, veterumque monumento-
rum testimoniis, notisque, Dunaj 1750, str. 201; vir zaradi pomena in te‘je dostopnosti navajam v celoti. His
pie, sapienterque constitutis, iter ingresi Andreas Rex Hungariae, Leupoldus dux Austriae Styriaeque, Oto
dux Meraniae, Ecbertus Bambergensis Epiescopus, aliique Spalati in ora Dalmatiae ad X Kalendas Septem-
bres convenere. Leopoldum ex Austria, Leutholdus comes de Plaigen, Bertoldus de Pogen, Hademarus de
Chunring, cum Mellicensi Abate itidem Hademaro; ex Styria Udalricus Stubenbergensis, ex Carnia Engel-
bertus Aurspergicus, comitati sunt: nec dubium multos alios ex utraque Provincia Optimates, Nobilesque in
praeclare laudis communionem venisse quorum nomina ignoramus.
22 Glej besedilo listine pod opombo {t. 18. Glej tudi D. KOS, Med gradom in mestom, str. 42.
23 UBKr. II., str. 25, {t. 34. O za~etkih “novega” rodu Turja~anov glej tudi D. KOS, Med gradom in
mestom, str. 42.
24 L. HAUPTMANN, Krain, str. 403.
20 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
gledal na predstavnike mlaj{e rodbine kot na ministeriale starej{ih Turja~anov.25  @al pokoj-
ni Kos v svoji Zgodovini Slovencev ni imel dovolj prostora, da bi hipotezo ustrezno ute-
meljil. Tudi Du{an Kos se nagiba k mnenju, da gre za ministerialski odnos mlaj{ih do starej{ih,
pri tem pa dopu{~a mo‘nost, da sta si bili rodbini vendarle v sorodu. Domneva, da je bil
za~etnik novega rodu bodisi nezakonski sin katerega izmed starih Turja~anov ali pa da se je
kateri izmed ~lanov stare rodbine o‘enil z ministerialko in tako izgubil svoboden status.26
Toliko o mnenjih zgodovinarjev. Poglejmo si torej {e enkrat, kaj nam prina{ajo neposredne
informacije iz listin in poskusimo opredeljeni problem ponovno ovrednotiti.
V prid domnevi, da sta obe rodbini bili sorodstveno povezani, govori predvsem podatek,
da je mlaj{a rodbina prevzela grb po starih Turja~anih.27  Prevzem dolo~enih posesti, zlasti
pa gradu, bi tudi lahko uvrstili med argumente, ki podpirajo domnevo o obstoju biolo{kih
povezav med rodbinama. To pa je tudi vse. @e na podlagi rabe osebnih imen lahko vidimo,
da mlaj{i po vsej verjetnosti v starej{ih niso videli svojih prednikov. ^e bi bilo druga~e, bi
zagotovo negovali rodbinsko tradicijo in dajali v skladu s takratnimi obi~aji svojim nasled-
nikom osebna imena prednikov. Seveda imejmo tu v mislih rodbinsko zavest v 13. stoletju
in ne njihovih daljnih potomcev iz 16. stoletja, ki so, verujo~ verzom rimane genealogije,
gojili prepri~anje o slavnih za~etkih rodbine, kar se je v praksi odra‘alo tudi preko poimeno-
vanja otrok.28  Imen starih Turja~anov – Engelbert in Konrad – v rodbinskem deblu mlaj{e
rodbine sploh ne najdemo. Po drugi strani pa je zanimivo, da je prisotnost karakteristi~nih
imen mlaj{ih Turja~anov – Herbord, Herand in Mainhalm – mogo~e opaziti pri nekaterih
drugih plemi~ih iz turja{kega sosedstva. Ime Herbord lahko zasledimo pri plemi~ih iz Lo‘a
in okolice.29  Prav tako je bilo ime tudi nekemu skromnemu plemi~u iz Dobrega Polja.30
Herand je bil magister iz Velikih La{~ in tudi vitez iz Drage pri Sti~ni.31  Iz iste vasi je bil
plemi~ Mainhalm,32  medtem ko drugega Mainhalma sre~amo v Ponikvah pri Velikih
La{~ah.33  Kljub precej omejenemu {tevilu listin, ki zadevajo obmo~je teh krajev v 13.
stoletju, pa vseeno lahko z dolo~eno mero previdnosti sklepamo, da je potrebno iskati vzrok
za ve~jo frekvenco pojavljanja posameznih imen v dolo~enem prostoru – v na{em primeru
na ozemlju, ki se je razprostiralo nekako od Sti~ne, preko Suhe Krajine do Lo{ke doline – v
tesnih dru‘inskih povezavah. To bi bilo ob upo{tevanju medsebojnega sosedstva tudi logi~no.
Du{an Kos celo domneva, da sta bila zgoraj omenjena Herbord iz Dobrega Polja in pa
Mainhalm iz Ponikev pravzaprav Turja~ana.34  ^eprav tega ne moremo preveriti, se posta-
vlja vpra{anje, ali ni {lo v primeru “mlaj{ih” Turja~anov za povsem skromne plemi~e, ki so
po vsej verjetnosti izvirali iz {ir{e turja{ke okolice. Da so po ugledu spadali v krog regional-
25 M. KOS, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955, str. 260.
26 D. KOS, Med gradom in mestom, str. 42.
27 Ibid., 43.
28 Velika nezanesljivost legendarne genealogije pa ne zadeva le najstarej{ih Turja~anov, kakor je pravil-
no ugotovil ‘e Franc Kos, ampak tudi kasnej{a stoletja. Schönleben je tudi za Turja~ane iz 13. in 14. stoletja
povzel (glej op. {t. 28) podatke iz rimane genealogije. Njegove navedbe se skoraj nikoli ne ujemajo s
podatki iz listinskega gradiva. Osebe, ki nastopajo, sicer nosijo zna~ilna imena Turja~anov, toda kaj ve~
Schönlebnu ni uspelo. Podatki o sorodstvenih zvezah med samimi ~lani dru‘ine in navedbe o rodbinskih
povezavah so v nasprotju s podatki, ki so dostopni iz neposrednih virov, tako da Schölebnovega dela ne
moremo oceniti za uporaben pripomo~ek pri raziskovanju rodovnega debla mlaj{e rodbine Turja~anov.
29 UBKr. II., str. 25, {t. 34; str. 97, {t. 128; str. 209, {t. 270.
30 Ibid., II., str. 25, {t. 34.
31 Ibid., II., str. 96, {t. 126; str. 134, {t. 170; str. 55, {t. 70.
32 Ibid., str. 73, {t. 100.
33 Ibid., str. 25, {t. 34.
34 D. KOS, Med gradom in mestom, 42.
21ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
nega ni`jega plemstva, je razvidno iz zapisov pri~ v listinah, kjer so se omenjali skupaj s
svojimi sosedi.35  Tu postane aktualna zgoraj omenjena domneva, ~e{ da naj bi bili mlaj{i
Turja~ani le ministeriali stare rodbine. Nedvomen dokaz, da so nekateri izmed njih opravlja-
li slu‘bo, ki bi jo lahko primerjali z ministerialsko, predstavlja darovnica iz leta 1232, s
katero je Mainhalm Turja{ki podaril sti{kemu samostanu dve hubi pri [umberku. V listini se
donator eksplicitno imenuje kot Dominus Meynhalmus ab Aversperg certae militiae officia-
lis.36  ^e naposled potegnemo ~rto pod izre~enim, lahko hipotezo o za~etkih mlaj{e linije
Turja~anov formuliramo nekako takole: obstaja velika verjetnost, da je izvor rodu potrebno
iskati v vrstah skromnih plemi~ev iz {ir{e okolice Turjaka, o katerih zaradi zelo skromnih
virov vemo zelo malo. Da je bilo govora o kakr{nokoli stranski liniji starih, “svobodnih”
Turja~anov, je nemogo~e re~i kaj zanesljivej{ega zgolj na podlagi podatka o prevzemu grba.
Za razliko od mo`nosti biolo{kih vezi pa smemo domnevati, da so mlaj{i Turja~ani bili v
dolo~enem smislu podrejeni stari rodbini. V tej domnevi nas podpira zgoraj omenjeni poda-
tek o oficialu Mainhalmu ter logi~na domneva, da so mlaj{i Turja~ani `iveli na gradu Turjak
{e v ~asu, ko je bil ta {e trdno v rokah stare rodbine. Podrejenost do lastnikov gradu je zato
povsem logi~na.
Polo‘aj Turja~anov do prevzema iniciative na Kranjskem s strani koro{kih
Spanheimov – trideseta in {tirideseta leta 13. stoletja
@e v zgornjem odstavku smo nakazali, da mlaj{a rodbina po ugledu – vsaj v svojih
za~etkih – ni presegala lokalnega plemstva. Poleg mest, ki so jih zasedali kot pri~e v listi-
nah, nas v to prepri~a tudi dejstvo, da so se pojavljali le v dokumentih, ki so zadevali {ir{o
okolico Turjaka in okolico notranjskega Lo‘a. Sicer pa so do petdesetih let 13. stoletja le
redko nastopali v javnosti. Leta 1230 je Oto I. Turja{ki pri~al v listini, s katero je grof Viljem
Vovbr{ki kon~al spor s sti{ko cisterco glede posesti Slevica pri Velikih La{~ah.37  Sedem let
kasneje pa sta bila Oto I. in Herbord I. navzo~a pri potrditvi pravic lo{kim ministerialom.38
V prid domnevi, da ugled Turja~anov v tistem ~asu ni bil posebno visok, govori tudi poda-
tek, da je bil Oto I. poro~en z vovbr{ko ministerialko, ki jo je grof Viljem Vovbr{ki leta 1239
izro~il skupaj z zgornjekoro{kim gradom Lessach grofu Hermanu Ortenbur{kemu. Otonova
‘ena, ki se je pisarju niti ni zdelo vredno omeniti po imenu, ter ostale osebe, ki jih je Vovbr{ki
grof izro~il Ortenbur‘anom, se v dokumentu obravnavajo zgolj kot materialne pritikline
gradu.39  Nenazadnje pri~a o skromnih za~etkih tudi analiza razvoja rodbinske posesti. V
nasprotju z nekaterimi predvidevanji se je namre~ izkazalo, da je mlaj{a rodbina uspela
zadr‘ati v svojih rokah le neznaten dele‘ ozemlja, ki je neko~ pripadal svobodnim
Turja~anom.40  Poleg gradu njihova posest pred letom 1250 ni zna{ala ve~ kot nekaj deset
hub.41  Kljub omejeni mo~i in premo‘enju pa je potrebno omeniti, da so Turja~ani ‘e takrat
35 UBKr. II., str. 25, {t. 34; str. 54, {t. 70; str. 70, {t. 96.
36 Ibid., str. 59, {t. 77.
37 Ibid., str. 55, {t. 70.
38 Ibid., str. 70, {t. 96.
39 MC 4, {t. 2171: dominus Willehelmus comes de Hivnenburch castrum Lessach … cum hominibus et
omnibus pertinenciis suis … eciam quibusdam nobilis personis masculini et feminini sexus scilicet … uxorem
Otlini de Vresperch … domino Hermanno comiti de Ortenburch … dedit et donavit.
40 D. KOS, Med gradom in mestom, str. 42.
41 Glej podpoglavje o razvoju posesti pri Turjaku.
22 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
skrbeli za dru‘inski ugled, saj so si posku{ali zagotoviti poslednje po~ivali{~e za rodbinske
~lane v presti‘a vrednem sti{kem samostanu. V Sti~ni je ‘elel biti pokopan Otov brat
Mainhalm, ki je leta 1232 daroval pro sepultura in templo Stticensi samostanu dve hubi.42
Turja~ani pod okriljem koro{kih vojvod Spanheimov, med 1250 in 1270
Spanheimi in Turja~ani so tesnej{e stike navezali {ele ob koncu prve polovice 13. sto-
letja, potem ko sta koro{ki vojvoda Bernard in za njim njegov sin Ulrik preusmerila svoj
interes s Koro{ke na Kranjsko.43  Vzrok, da so Turja{ki v petdesetih letih kon~no pristali v
naro~ju koro{kih vojvod in postali njihovi ministeriali, je iskati predvsem v ofenzivni poli-
tiki Spanheimov na Dolenjskem. Takrat {e precej {ibak rod Turja~anov zagotovo ni bil
sposoben nuditi resnega odpora Ulriku Spanheimu, ki je v svoji nameri, da si zagotovi
prevlado na Kranjskem, sprva dosegal relativne uspehe. Resnici na ljubo pa je nenazadnje
tudi jasno, da so si od tesnega sodelovanja z gospodom Kranjske lahko veliko obetali. Prvi~
sre~amo Herborda I. kot pri~o v spanheimskih listinah leta 1249, ko je vojvoda Bernard
obnovil dotacijo cisterce pri Kostanjevici.44  Od takrat naprej pa do smrti Ulrika III. leta
1269 se je Herbord I. redno zadr‘eval v bli‘ini vojvode, {e zlasti pa takrat, ko se je Spanheim
mudil na Kranjskem.45  Glede na dejstvo, da je nastopal v veliki ve~ini dokumentov, ki so
zadevali Turja~ane, lahko predpostavljamo, da je bil Herbord glava rodbine. Njegovo sode-
lovanje z vojvodo je zagotovo veliko prispevalo k hitremu socialnemu dvigu Turja~anov.
Naposled ga je leta 1267 vojvoda Ulrik neposredno poimenoval noster dilectos (sic!) mini-
sterialis.46
Kako pa lahko na podlagi ohranjenih virov – ki so vse prej kot bogati – ocenim osebni
polo‘aj Herborda I. in njegovih bratov kot ministerialov Spanheimov? Izrazitej{ih sledov
omejevanja osebne svobode, se pravi nadzorovanja porok oziroma delitve otrok, v neposre-
dnih virih ni mogo~e zaslediti. To seveda ne pomeni nujno, da Spanheimi res niso izvajali
tozadevnega nadzora nad svojimi ministeriali. ^e pritegnemo zraven {e podatke o drugih
rodbinah, potem vidimo, da je vojvoda v~asih res posegal v odlo~itve, ki so bile povezane
z osebno svobodo celo njegovih najmo~nej{ih ministerialov.47  Kljub vsemu pa je vredno
premisleka, ~e nekaj posami~nih primerov omejevanja svobode pri izbiranju zakonskih
partnerjev ter omejevanje svobodnega razpolaganja s posestjo zadostuje, da vse, ki so se
kdajkoli pojavili v virih kot ministeriali, kar enostavno etiketiramo kot nesvobodne. Odgo-
vor na zastavljeno vpra{anje zdale~ presega okvir te raziskave, lahko pa iz konkretnega vira
42 UBKr. II., str. 59, {t. 77: Dominus Meynhalmus ab Aversperg certe militiae officialis donat monasterio
Stticensi duos mansos in monte Schönberg sitos, pro sepultura in templo Stticensi, post obitum suum
habenda.
43 C. FRÄSS-EHRFELD, Geschichte Kärntens, Bd. 1: Das Mittelalter, Klagenfurt 1984, str. 320; L.
HAUPTMANN, Krain, str. 407-423.
44 UBKr II., str. 128, {t. 162.
45 Ibid., str. 128, {t. 162; str. 143, {t. 184; str. 197, {t. 249; str. 206, {t. 263; str. 262, {t. 336; str. 273, {t.
349; str. 287, {t. 371; str. 298, {t. 387; MC 4, {t. 2479.
46 Ibid., str. 292-3, {t. 378.
47 H. LESSIAK, Entstehung der Ministerialität in Kärnten, Carinthia I. 142, 145 (1952-55); A. KOMAC,
The Ministerials of the Spanheims and their social development in the thirteenth and the first half of the
fourteenth century: on the social standing of the provincial nobility of Carinthia and Carniola (M.A. Thesis
in Medieval Studies, The Central European University, Budapest, 1997, tipkopis).
23ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
posku{amo razbrati obliko nadrejenosti vojvode do Turja~anov.48  Po neuspehu v boju za
prevlado nad Kranjsko je bil vojvoda prisiljen predati oglejskemu patriarhu s pogodbo v
^edadu 1261 med drugim tudi ljubljansko gospostvo. K temu so sodili tako obljubljanski
gradovi, kakor tudi tam `ive~i ministeriali, ki jih je pisar neposredno ozna~il kot omnes
delesmanos pertinentes ad Laybacum.49  V dejstvu, da so ministeriali pripadali k teritoriju
vojvode podobno kot druge pertinence – gradovi, ozemlje, mlini, vode, lovske in ribolovne
pravice – se tudi zrcali status ministeriala.50  Turja~ani so skupaj s svojim gradom torej
spadali k ljubljanskemu gospostvu in bili po tej poti podrejeni Spanheimom kot gospodom
Ljubljane.
^e so v zavesti tistega ~asa ministeriala {e povezovali z nesvobodnim oboro‘encem
prej{njih stoletij, pa je na podlagi neposrednih podatkov iz listin jasno, da sta bila ugled in
realna mo~ najimenitnej{ih ministerialov – tudi na Kranjskem – povsem nezdru‘ljiva s
stopnjo osebne nesvobode, ki jo tako radi kar generalno pripisujemo ministerialom. Verjet-
no pa je tudi, da okolica in sami ministeriali svoje pravne omejenosti niso dojemali tako
fatalno kot moderni raziskovalci, ki so specifi~ne odnose med gospodi in ministeriali kar
pav{alno ena~ili s sodobnim razumevanjem osebne nesvobode. Poglejmo torej v resnici in
na konkretnem primeru Turja~anov, kak{en ugled je v dru‘bi lahko imel pomemben ministe-
rial. Potem ko je Herbord I. prvi~ pri~al v kak{ni od spanheimskih listin, to je bilo 1249, se
mu je na hitro odprla pot v krog politi~no pomembnih. @e leta 1250 ga je vojvoda Ulrik
izbral med svoje soprise‘nike, ki naj bi jam~ili, da bosta vojvoda in patriarh spo{tovala
dolo~ila v zavezni{ki pogodbi, ki sta jo sklenila proti Gori{kim grofom.51  Podobne ~asti je
bil dele‘en tudi Oto I., Herbordov brat, ki je v {estdesetih letih dvakrat nastopal kot fideius-
sor na strani vojvode v pogodbah s patriarhom.52  Zaupanje do Turja~anov je s~asoma {e
bolj naraslo. Ko so interesi obeh Spanheimov, se pravi vojvode Ulrika in njegovega nezado-
voljnega brata Filipa, dokon~no postali nezdru‘ljivi, sta ob asistenci njunega bratranca,
~e{kega kralja, hotela dokon~no razdeliti dinasti~no posest na Kranjskem in Koro{kem. V
‘elji, da bi to dosegla na korekten na~in, je bilo potrebno najprej popisati vso spanheimsko
posest v obeh de‘elah. Izvedbo popisa sta zaupala svojim o‘jim zaupnikom. Tako je Filip
imenoval med drugimi tudi Herborda I. kot enega izmed njegovih mo‘, ki so bili pristojni za
popis posesti na Kranjskem.53  Stalna prisotnost v bli‘ini vojvode je prinesla rodbinskim
48 Najbolj{a splo{na pregleda o problemu ministerialov – ~e ne upo{tevamo skoraj nepregledne nem{ke
literature – sta L. HAUPTMANN, Mariborske studije, Rad JAZU 260 (1938), str. 57-118 in P. [TIH, Gori{ki
grofje, poglavje “Ministeriali in militi” na str. 35-43. V tisku tudi A. KOMAC, The “Ministerialenforschung”
in the Inner Austrian Provinces: an overview of the past and recent scholarly work on the lesser nobility of
the duchies of Styria, Carinthia and Carniola.
49 UBKr. II., str. 226, {t. 290.
50 Ibid.; to~en zapis, ki definira teritorij in pritikline: Item … dedit tradidit et donavit (vojvoda, op. A.K.)
… domino patriarche … Laybacum cum omnibus pertinenciis et adiacetiis suis, bonis et hominibus, castris
videlicet Gorach, Hertenberch, Valchenberch, Ighe et Vrsperch, in silvis, praiis, campis, pascuis, montibus,
planiciebus, paludibus, molendinis, aquis aquarumque decursibus, venationibus, piscationibus et aliis
omnibus adiacetiis et iuribus omnibus ad Leybacum et castra et loca et bona predicta in integrum pertinen-
tibus…
51 Ibid., str. 139, {t. 174.
52 Ibid., str. 230, {t. 291; str. 269, {t. 345.
53 MC 4/2, str. 644, {t. 2915. Glej tudi A. JAKSCH, Geschichte Kärntens bis 1335, 2. Bd., Klagenfurt
1928, str. 50. Zanimivo je, da so se za Koro{ko ohranili deli urbarjev za ve~ spanheimskih posesti, za
Kranjsko pa ‘al ne. Ohranjene dele koro{kih urbarjev je A. Jaksch tudi objavil v svoji zbirki koro{kih virov.
Prim A. JAKSCH, Die Anlegung eines landesfürstlichen Urbars in Kärnten, Krain und der Mark im Jahr
1267, MIÖG 23 (1902), str. 240-255.
24 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
~lanom ugled tudi v lokalnih krogih. Ve~krat omenjeni Herbord se je tako zdel primeren
razsodnik v sporu med Kostanjevi{kimi in sti{kim samostanom leta 1267. To ni presenetlji-
vo, saj je kot ugleden doma~ plemi~ lahko u‘ival zaupanje obeh strani. Po eni strani se je
zagotovo poznal s Kostanjevi{kimi, ki so bili prav tako vojvodski ministeriali, po drugi
strani pa so imeli Turja~ani takrat dobre odnose tudi s Sti~no, kjer so ‘e imeli svojo grob-
nico.54
^eprav je bli‘ina vojvode sama po sebi ‘e predstavljala dolo~eno boniteto, ki so jo
Turja~ani zagotovo s pridom izkori{~ali, pa je tudi res, da je moral Ulrik ob politi~nih
na~rtih, ki jih je gojil na Kranjskem, {e dodatno motivirati svoje pomo~nike. V na{em prime-
ru je jasno razvidno, da je naklonjenost obeh Spanheimov do Turja~anov sovpadala s pe{anjem
mo~i vojvode na Kranjskem. Osvetlimo dogajanje kronolo{ko! Vojvoda Ulrik in patriarh sta
se v spopade verjetno zapletla ‘e 1256. Kmalu zatem je patriarh dosegel, da je pape‘ izob~il
vojvodo; Hauptmann pa je k temu {e dodal, da naj bi sam patriarh odvzel Ulriku tudi naslov
gospoda Kranjske. Po za~etnih uspehih se je Ulrikova akcija kon~ala s podpisom sporazuma
s patriarhom v ^edadu.55  V turja{kem arhivu se verjetno {e danes nahajata dve listini, ki sta
bili izstavljeni neposredno pred Ulrikovo uklonitvijo v ^edadu. V obeh primerih je {lo za
listini, s katerima sta Gori{ki grof in pa patriarh, oba velika sovra‘nika vojvode, podelila
fevde Turja~anom. Te‘ko je razumeti, kako je bilo sploh mogo~e, da je Ulrik III. sredi boja
dopustil, da so njihovi ministeriali sprejemali fevde od glavnih nasprotnikov. Za name~ek je
patriarh ob fevdni podelitvi, ki je zajemala celo podro~je Nadli{ka in vklju~evala tudi sodne
pravice, naslovil Herborda I. eksplicitno z unserm getrewen Herworten von Aversperch
dienstmanne.56  Kmalu zatem je sledila {e fevdna podelitev Artmanje vasi s strani Mainhar-
da, Gori{kega grofa, takoj zatem pa kon~no podpis pogodbe v ^edadu, ki je sankcionirala
Spanheimov poraz.57  Po vsej verjetnosti so tako Turja~ani kot tudi nasprotniki izrabili
trenutno {ibkost vojvode. Turja~ani v tem smislu, da so sku{ali s povezovanjem z drugimi
gospodi dose~i – poleg izbolj{anja gmotnega polo‘aja – relativno neodvisnost od vojvode,
medtem ko je druga stran verjetno sku{ala oslabiti vojvodo s tem, da je od njega odvra~ala
njegove ministeriale. Kljub vsem te‘avam pa je vojvodi le uspelo zadr‘ati Turja~ane znotraj
svojega dominija. Ti so {e vedno redno nastopali kot pri~e v spanheimskih listinah, kar tudi
odseva njihov ugled. Je pa opaziti bistveno novost v komunikaciji med partnerjema, ki se
nana{a na velikodu{nost gospoda do svojega zvestega ministeriala. V letih 1265 in 1267 so
prejeli v fevd vas Vi{nje, pa devet hub v Ratju in {est v Blatu pri Grosupljem.58  To pa {e ni
bilo vse, saj je Ulrik nekako v istem ~asu podelil Herbordu tudi posebne ugodnosti glede
podlo‘nikov. V prihodnje naj bi tako otroci rojeni v zakonih med spanheimskimi in turja{kimi
podlo‘niki pripadali slednjim.59  Ulrik v obravnavanih listinah ne pozabi izrecno omeniti
zveste slu‘be Turja~anov, ki jo je z izkazano velikodu{nostjo tudi popla~al.60
Po opravljeni analizi imam kon~no prilo‘nost, da v glavnih to~kah strnem ugotovitve
glede razvoja turja{ke rodbinske mo~i do konca spanheimskega obdobja. Brez dvoma je
54 Turja~ani so okoli srede 13. stoletja ve~krat obdarovali sti{ki samostan (UBKr. II., str. 59, {t. 77; str.
217, {t. 278). Poleg tega pa jim je samostan prepustil gozd pri Velikih La{~ah za kr~enje. Glej razdelek o
razvoju centralnih turja{kih posesti.
55 L. HAUPTMANN, Krain, str. 421. Glej zgoraj in pa tudi podpoglavje o razvoju centralne posesti okoli
Turjaka.
56 UBKr. II., str. 209-10; {t. 270.
57 Ibid., str. 215, {t. 276; glej tudi podpoglavja o posestih Turja~anov.
58 Ibid., str. 265-6, {t. 344; str. 288-9, {t. 373.
59 Ibid., str. 292-3, {t. 378.
60 Ibid.: fidelia servitia et sincera; str. 288, {t. 373: propter fidelitatis merita.
25ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
najpomembneje poudariti, da je Turja~anom kljub skromni {tartni poziciji uspel v obdobju
med 1250 in 1270 preboj v vrh nastajajo~ega kranjskega de‘elnega plemstva. Veliko je k
temu pripomogla zlasti bli‘ina vojvode. @e takoj po Ulrikovi smrti, je Herbord I. nastopal
skupaj z uglednimi dolenjskimi plemi~i kot pri~a v listinah kralja Otokarja Pøemysla, izstav-
ljenih za kostanjevi{ko opatijo.61  K vzponu turja{ke mo~i je nedvomno prispevalo tudi
znatno pove~anje posesti. Ob koncu stoletja se je namre~ turja{ka centralna posest v grobem
‘e ujemala z mejami novove{kega gospostva.62
Turja~ani med Gori{kimi in Ortenbur‘ani – boj za pre‘ivetje in iskanje
zavezni{tva v obdobju med koncem 13. in sredino 14. stoletja
Ob~e razmere
V obravnavanem obdobju so stali na ~elu Kranjske kot de‘elni gospodje de facto Mainhar-
dinci, saj je zastavil Rudolf I. Habsbur{ki Kranjsko skupaj s Slovensko marko {e pred pom-
ladjo 1280 Mainhardu IV. Gori{ko-Tirolskemu, kasnej{emu vojvodi Koro{ke. Prisotnost
Habsbur‘anov kot legalnih gospodov je v tem ~asu – se pravi v ~asu med 1280 in 1335 –
~utiti le sporadi~no.63  Bolj kot razmerje med Mainhardinci in Habsbur‘ani pa so na usodo
Turja~anov v tem obdobju vplivale geostrate{ke razmere na Dolenjskem. V turja{ki sose{~ini
sta dve grofovski rodbini – Gori{ki grofje in Ortenbur‘ani – uspeli povezati v drugi polovici
13. stoletja ve~ svojih gospostev v obse‘na in zaokro‘ena teritorija. Gori{ki dominij, Gro-
fijo v Marki, kot se ta imenuje v virih 14. stoletja, je sestavljal pas gori{kih de‘elskih sodi{~
od Vi{nje Gore na severu pa do Bele Krajine na jugu. Grofje so si prizadevali konsolidirati
svojo dolenjsko posest tako, da so ozemeljsko povezali posesti ob Krki ([umberk, @u‘em-
berk, Kozjak) z Belo Krajino. V ta namen so pridobili Sotesko in zgradili grad Ro‘ek.64  Za
razliko od Grofije v Marki se je sklop ortenbur{ke posesti neposredno oklepal turja{kega
gospostva, kar je kasneje imelo skoraj usodne posledice za Turja~ane. Glavni protagonist
ortenbur{ke krepitve v teh krajih je bil grof Friderik II., ki je pridobil gospostvi ^u{perk in
Ribnica okoli 1250.65  Tudi njegov sin Mainhard je vodil uspe{no politiko in nadaljeval z
graditvijo dominija na Dolenjskem, ki pa se – za razliko od gori{kega – pravno ni nikoli
izlo~il iz okvira Kranjske in se tudi ni razvil v posebno de‘elo.66  Ne glede na pravno
razliko, pa je ‘e ob pogledu na zemljevid jasno, da sta enoti obvladovali prete‘en del
ozemlja dana{nje ju‘ne Slovenije; iz tega sledi, da sta rodbini ob koncu 13. in znaten del 14.
stoletja – gori{ki dominij je pripadel Habsbur‘anom leta 1374 – predstavljali tod glavna
faktorja mo~i, poleg de‘elnega kneza. Njun polo‘aj je bil {e toliko trdnej{i, saj so bili tako
61 MC 5, {t. 49; ARS, 1270, november 22. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{t. ZRC SAZU).
62 Glej razvoj centralne turja{ke posesti v drugem delu.
63 L. HAUPTMANN, Krain, str. 428-434; M. KOS, Zgodovina Slovencev, str. 289-292.
64 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 157-162; isti, De‘ela Grofija v Marki in Metliki, v: Vilfanov zbornik,
Ljubljana 1999, str. 123-147.
65 Okvirno o Ortenbur‘anih K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. Erste und Zweite
Abtheilung, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 33, 36 (1863-6); A. LUCIJAN, Donesek
k zgodovini Ortenbur‘anov, str. 7-12. O posesti M. WAKOUNIG, Die Besitzungen der Grafen von Orten-
burg in Krain (1202–1377), Diplomarbeit aus Geschichte an der philosophischen Fakultät der Universität
Wien (tipkopis), Wien 1982, str. 57-66.
66 C. LACKNER, Zur Geschichte der Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain, Car. I 181 (1991),
str. 181.
26 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
Gori{ki kot tudi Ortenbur‘ani v tem ~asu v dobrih odnosih s Habsbur‘ani. Tudi interesi obeh
hi{ se dolgo ~asa niti generalno niti specifi~no niso kri‘ali na Dolenjskem. [ele neposredno
poseganje Ortenbur‘anov v Furlanijo in pa agresivnost do Turja~anov sta skalili neko~
partnerske odnose.
Poleg strate{ke porazdelitve mo~i v regiji so vplivale na razvoj Turja~anov tudi spre-
membe, ki so zadevale polo‘aj ni‘jega plemstva v {ir{em vzhodno-alpskem prostoru. V prvi
vrsti gre za emancipacijo ministerialnega plemstva, ki se je – najve~krat ob izumiranju
starega dinasti~nega plemstva – otreslo starih spon osebne odvisnosti. V ~asu politi~ne
negotovosti je postalo ni‘je plemstvo pomemben politi~en faktor in je ve~krat odigralo
odlo~ilno vlogo v bojih za prevlado nad posameznimi histori~nimi pokrajinami. Biv{i mi-
nisteriali so se povezali na podlagi skupnih politi~nih interesov v lokalno – ali bolje re~eno
de‘elno – plemi{ko skupnost, ki je aktivno odlo~ala o pomembnih de‘elnih zadevah. Kralju
Otokarju Pøemyslu je tako ravno povabilo avstrijskih in pa kooperativnost {tajerskih de‘ela-
nov olaj{ala pridobitev omenjenih de‘el.67  Zmo‘nost samostojnega politi~nega ukrepanja
so pokazali tudi Kranjci, za katere je veljal Filip Spanheim po smrti njegovega brata Ulrika
III. kot verus heres et princeps terre. Zato so mu takrat – med njimi sta bila tudi Herbord I. in
Oto Turja{ki – prisegli zvestobo.68  Kot dokaz resne politi~ne anga‘iranosti gre razumeti
tudi udele‘bo nekaterih kranjskih plemi~ev v velikem uporu proti hegemoniji Habsbur‘anov
in Gori{ko-Tirolskih v letu 1292. Med ostalimi na{tetimi Kranjci, ki so podpirali upor, se
omenja tudi Mainhalm Turja{ki. Za udele‘bo v akcijah sta sam vojvoda Oto Bavarski in
salzbur{ki nad{kof namenila Kranjcem 200 mark srebra.69  Ve~ja politi~na mo~ pa ni vedno
prinesla stabilnosti. Po Koro{kem in po Kranjskem je tako pri{lo do hudih sporov med
agresivnim plemstvom in cerkvenimi ustanovami. Tudi Dolenjska ni bila nobena izjema. Ob
koncu 13. stoletja je tod utrpel veliko {kode zlasti sti{ki samostan, ki so ga ogro‘ali prav vsi
pomembnej{i de‘elani po vrsti, med njimi tudi Turja~ani.70  Prav tako je morala prestati
veliko tudi freisin{ka posest na vzhodnem Dolenjskem.
Turja{ki v slu‘bi Gori{ko-Tirolskih, vojvod Koro{ke
Ko je kralj Rudolf I. zastavili de‘elo Mainhardu Gori{ko-Tirolskemu, je pripadla tudi
cela nekdanja posest Spanheimov na Kranjskem novim zastavnim gospodom, vojvodom
Koro{ke. Tako je bilo tudi s Turjakom, saj se je le-ta omenjal kot lastnina koro{kega vojvode
na popisu njegovih kranjskih posesti, ki naj bi po mnenju Alfonsa Dopscha nastal leta
1311.71  Dodatne podatke glede vrhovnega lastni{tva nad gradom nam prina{ajo listine iz
1318. Takrat, leto po tem, ko se v virih prvi~ omenjata oba, zgornji in spodnji Turjak, je kralj
Friderik Habsbur{ki podelil oba gradova Herbordu III. in njegovemu bratu Folkerju I.72  ^ez
nekaj dni je sledila {e fevdna podelitev s strani vojvode Henrika. Pomembno je, da je Henrik
67 G. PFERSCHY, Ottakar Pøemisl, Ungarn und die Steiermark, Jahrbuch für Landeskunde von Nieder-
österreich NF 44/45 (1978/9), str. 73-91.
68 MC 5, str. 1, {t. 1.
69 A. DOPSCH, Ein antihabsburgischer Fürstenbund im Jahre 1292, MIÖG 22 (1901), str. 635.
70 J. MLINARI^, Sti{ka opatija, str. 115; J.M. GREBENC, Gospodarska ustanovitev Sti~ne ali njena
dotacija, Sti~na 1973, str. 36, {t. 66; str. 37, {t. 72; str. 38, {t. 77; str. 39, {t. 78.
71 A. DOPSCH, Ein Verzeichnis des Besitzes der Herzoge von Kärnten in Krain und der Mark (von
1311), MIÖG 22 (1901), str. 461: Auuersperchg … gehort auch ze dem land ze Cherenden.
72 MMVK 18, str. 134, {t. 25.
27ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
za infevdacijo Turja~anov potreboval privolitev kralja Friderika Lepega, kar pomeni, da si
je Habsbur‘an pridr‘al vrhovno pravico nad Turjakom.73  Tu je vidna prisotnost Habsbur‘anov
kot formalnih de‘elnih gospodov na Kranjskem od leta 1282. O razmerju med Turja~ani,
vojvodo Koro{ke in pa kraljem Friderikom imamo na voljo {e en zanimiv, ~eprav ne povsem
preverljiv podatek. Leta 1332 je namre~ vojvoda Koro{ke Henrik re{il Turja~ane izob~enja,
ki si naj bi ga prislu‘ili s strani Habsbur‘anov, ~e{ da so podpirali njihove tekmece, vojvode
Bavarske. Z vpletenostjo Turja~anov v to zadevo bi lahko nemara resno ra~unali, saj se
Radics pri objavi tega podatka sklicuje na originalen dokument, ki se je nahajal v turja{kem
arhivu.74  ^eprav odnosi med Gori{ko-Tirolskimi in Turja~ani – vsaj kakor je sklepati iz
ohranjenih virov – niso bili izjemno tesni, pa je bil ravno vojvoda Henrik tisti, ki je Turja-
~anom priskrbel zelo pomemben vir dohodkov. V istem letu, ko naj bi jih Henrik odre{il
izob~enja, jim je tudi zastavil mitnico v Ra{ici.75  Glede na to, da so kasneje Turja~ani tod
vedno nastopali kot mitninski gospodje, lahko sklepamo, da de‘elni gospod obravnavane
mitnice ni nikoli odre{il iz zastave.
Turja~ani in Gori{ki grofje – interes, sodelovanje in koristi
Medsebojne kontakte sta rodbini navezali ‘e dolgo pred za~etkom 14. stoletja. Na to je
mogo~e br‘~as gledati kot na posledico geografske prepletenosti posesti obeh rodbin. Kakor
re~eno, so Turja~ani ‘e v prvi polovici 13. stoletja razpolagali s posestjo v okolici [umberka,
nad katerim so dr‘ali roko Gori{ki grofje.76  Vezi so s ~asom postale trdnej{e, kar dokazuje, da
so bili interesi obeh partnerjev ‘e v drugi polovici 13. stoletja kompatibilni. Ni zanemarljivo,
da je ravno Herbord I., ki je predstavljal glavo rodbine pribli‘no petdeset let, vzel za ‘eno h~i
gori{kega ministeriala s Hmeljnika.77  Poleg tega so Turja~ani sprejemali od Gori{kih tudi
fevde.78  O tem, kako so na to gledali Spanheimi, gospodje Turja~anov, ki z Gori{kimi sredi 13.
stoletja niso imeli najbolj{ih odnosov, je bilo nekaj ‘e napisanega. Morda so Turja~ani hoteli
izkoristiti trenutne zagate vojvode po njegovem o~itnem neuspehu v boju za prevlado na
Kranjskem v za~etku {estdesetih let 13. stoletja. S sprejemanjem fevdov od drugih gospodov
so nemara ‘eleli razrahljati spone, ki so jih vezale z vojvodo in tako dose~i ve~jo samostoj-
nost, kar jim je kmalu tudi uspelo. Bli‘ina patriarha in pa Alberta Gori{kega je Herbordu odprla
pot na politi~no sceno, saj je leta 1273 v dru‘bi uglednih plemi~ev posredoval pri pomiritvi
med grofom in patriarhom.79  Razvoju politi~nih razmerij v regiji gre zasluga, da so postale
okoli{~ine za sodelovanje med rodbinama {e ugodnej{e.
Osvetlimo najprej silnice, ki so usmerjale razvoj odnosov med obema rodbinama ob
koncu 13. in v za~etku 14. stoletja! Nikakor se ne bomo zmotili, ~e postavimo domnevo, da
so glavno vlogo pri tem igrali strate{ki interesi obeh partnerjev. Ob utrjevanju gori{kega
73 Ibid., str 134, {t. 26; prim. L. HAUPTMANN, Krain, str. 433: …daz wir (vojvoda Henrik, op. A.K.)
vnsers herrn vnd oheymb des edlen chunik von Rome vnd seiner prüder Otten vnd Albrecht der edlen
hertzogen von Oesterich wille vnd gunst verliehen haben... Hauptmann misli, da so si Habsbur‘ani pridr‘ali
vpliv le nad glavnimi gradovi de‘ele.
74 P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg, str. 14; Komatar povzema dokument v svoji objavi
turja{kih listin le v obliki zelo skopega regesta; glej MMVK 18, str. 150, {t. 48.
75 MMVK 18, str. 151, {t. 49; prim. M. KOSI, Potujo~i srednji vek, Ljubljana 1998, str. 237-242.
76 Glej razdelek o posesti med Mirno in Krko.
77 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 140; D. KOS, Med gradom in mestom, str. 41.
78 UBKr. II., str. 215, {t. 276; glej razdelek o posesti med Mirno in Krko.
79 MC 5, str. 94, {t. 139.
28 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
polo‘aja na Dolenjskem je bilo za grofe pomembno, kot je razvidno iz kasnej{ih dogodkov,
da so si poleg realnih posesti tod zagotovili tudi lokalno plemi{ko klientelo, na kateri bi
slonela uprava dominija.80  Glede na dejstvo, da so Turja~ani bili ‘e prej blizu Gori{kim in
da so bili razen tega tudi doma~ini, izpade njihovo anga‘iranje s strani grofov povsem
logi~no. Logi~no so razmi{ljali tudi Turja~ani. Gori{ki so v ~asu Henrika II. (†1323) dosegli
zenit in postali eni od najmo~nej{ih dinastov na jugovzhodu cesarstva, kar je ‘e samo po
sebi prina{alo koristi tudi njihovim vazalom.81  Na Dolenjskem so gradili obse‘en teritorij,
kar je Turja~anom dajalo upanje, da bi se lahko uspe{no zaposlili v lokalni upravi ali celo
pridobili kak{en dodaten kos posesti. Po drugi strani pa se jim ni bilo potrebno bati apetitov
Gori{kih, saj grofje nikoli niso pokazali interesa, da bi se neposredno polastili ozemelj okoli
gradu in samega Turjaka. Prav nasprotno! Povezavo z Gori{kimi so Turja~ani s pridom
uporabljali kot protiute‘ v boju proti Ortenbur‘anom, ki pa ‘elja do turja{ke zemlje niso niti
skrivali. [e nekaj je zanimivo. Postavlja se namre~ vpra{anje, zakaj niso Turja~ani iskali
za{~itnika v takratnem de‘elnem knezu? Odgovor je na dlani. Gori{ko-Tirolski, zastavni
gospodje Kranjske in vojvode Koro{ke, po smrti Mainharda IV. (†1295) niso premogli ve~
toliko mo~i, da bi lahko Turja~ani nanje ra~unali v primeru resnih te‘av. To je bilo, na primer,
o~itno zlasti ob izbruhu spopadov v ~e{ki nasledstveni vojni (1307), ko so zavezniki Habs-
bur‘anov brez ve~jih te‘av zavzeli posesti Henrika Koro{kega na Kranjskem.82  Za razliko
od bratranca pa je bilo mogo~e z mo~jo Henrika II. Gori{kega resno ra~unati.
Posebno mesto med gori{ko klientelo v Marki si je pridobila stranska veja Turja~anov na
~elu z Maiclinom “Minorjem” kot njenim za~etnikom. Vlogo tega rodu v izgradnji gori{kega
dominija je natan~no raziskal Peter [tih v svoji razpravi, posve~eni Gori{kim grofom in
njihovim ministerialom.83  Zgodba se je za~ela leta 1290, ko je grof Albert Gori{ki podelil
Maiclinu “Minorju” v fevd dvor na gradu Hmeljnik s pristankom omnium castellanorum seu
burgraviorum nostrorum.84  Kasneje so Maiclinovi nasledniki pridobili {e ve~ pomembnih
postojank. Utrdili so se na Ro‘eku in Gradacu v Beli Krajini; Maiclinov sin Mainhard je
postal de‘elski sodnik v @u‘emberku in imel v posesti gori{ki Sovinjak v Istri. Do ugledne-
ga polo‘aja se je dokopal tudi drugi Maiclinov sin, Herbord iz Gradaca, ki so ga Habs-
bur‘ani postavili po smrti Ivana Henrika leta 1338 za oskrbnika Bele Krajine. To funkcijo je
zaradi nepokor{~ine kmalu izgubil.85  Ob vseh podatkih, ki zadevajo pridobitve in po-
lo‘aje, pa se postavlja vpra{anje osebnega pravnega statusa Maiclina “Minorja” in njegovih
otrok. Iz ohranjenih dokumentov je povsem jasno, da je njegov osebni status povsem ustre-
zal {olski predstavi o polo‘aju visokosrednjeve{kega ministeriala, ki naj bi bil osebno
nesvoboden. V fevdni listini, ki je sankcionirala podelitev dvora na Hmeljniku, stoji dobe-
sedno zapisano, da daje Albert Gori{ki fevd Maiclinu in njegovim naslednikom, ki so se
“predali” s svojimi prebivali{~i v grofovsko oblast.86  [e o~itneje pride omejevanje svobode
80 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 158-59.
81 Ibid., str. 31; isti, De‘ela Grofija v Marki in Metliki, str. 123-147; glede politi~ne zgodovine Gori{kih
glej tudi H. WIESFLECKER, Die politische Entwicklung der Grafschaft Görz und ihr Erbfall an Österreich,
MIÖG 54, (1948).
82 M. KOS, Zgodovina Slovencev, str. 292-297.
83 Glej predhodne opombe.
84 MMVK 18, str. 130, {t. 16. Prim. P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 117; D. KOS, Med gradom in mestom,
str. 21.
85 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 114, 148.
86 MMVK 18, str. 130, {t. 16: Grof Albert Gori{ki je podelil v fevd zaradi mnogih zaslug Maiclinu
Turja{kemu in naslednikom: habitis vel habendis videlicet hiis heredibus qui cum nostris hominibus matri-
monialiter et legitime contraxerint aut se cum residenciis sub nostram verterint aut traxerint potestatem dvor
na Hmeljniku.
29ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
do izraza v listini, s katero se je Maiclin obvezal, da se bodo njegovi potomci obeh spolov
`enili le v krogu klientele Gori{kih. V primeru prekr{itve zaveze je bila predvidena kazen
stotih mark srebra, ki bi jih Turja~ani morali pla~ati Gori{kim.87  Podatki o osebni nesvobodi
Maiclinovih Turja~anov se ujemajo s spoznanji o ministerialiteti Gori{kih grofov ob koncu
13. in v za~etku 14. stoletja. V ~asu grofa Alberta II. in pa Henrika II. so Gori{ki {e trdno
obvladovali krog njim podrejenega plemstva. Gori{ki so v listinah obravnavali svoje mini-
steriale pogosto – v stilu prakse obravnavanja ministerialov v visokem srednjem veku – kot
skupino njim pripadajo~ega plemstva.88  Ko se v listinah poimensko na{tevajo pri~e, ozna~i
pisar listin gori{ke ministeriale pogosto kot vnser riter.89  Rahljanje ministerialnih vezi je –
kot je bilo sicer obi~ajno tudi v primerih ministerialitete drugih gospodov – povezano s
pe{anjem mo~i gospoda. Razlika od drugih primerov je bila edino le v tem, da so Gori{ki
grofje dosegli zenit svoje mo~i veliko kasneje kot na primer Spanheimi ali Babenber‘ani. Iz
tega tudi logi~no sledi, da se je osebna podrejenost njihovih ministerialov ohranila veliko
dlje. Podobno kot Gori{kim grofom je uspelo tudi salzbur{kemu nad{kofu, ki se mu je s
striktno politiko posre~ilo zajeziti proces osamosvajanja ministerialov v 14. stoletju.90
Kot njihovi bratranci v drugem kolenu so tudi predstavniki glavne veje Turja~anov
navezali relativno tesne stike z Gori{kimi. O ozadju sodelovanja je bilo napisanega nekaj ‘e
zgoraj. Povezave med Henrikom II. Gori{kim in pa Herbordom III. in Folkerjem I. so postale
o~itnej{e v ~asu, ko so izbruhnila nasprotja med Ortenbur‘ani in Turja~ani. Med letoma
1315 in 1319 se je Herbord III. zelo pogosto pojavljal v o‘jem spremstvu grofa Henrika, saj
ga najdemo med pri~ami v listinah, ki jih je grof izstavljal na svojih rednih popotovanjih
politi~no upravne narave. Tako je Herbord ve~krat potoval skupaj z grofom v Lienz, Bolzano,
Gorico in Oglej.91  Poleg potovanj upravne narave, je Turja~ane in Gori{ke povezovalo tudi
vojskovanje v severnoitalijanskem prostoru. Obe veji Gori{kih sta se namre~ v prvi polovici
14. stoletja aktivno vpletali v politi~ne boje, ki so na podro~ju ju‘no od Alp divjali z veliko
silovitostjo. Tako Henrik II. Gori{ki kot tudi Henrik, vojvoda Koro{ki, sta sku{ala s podpi-
87 HHStA AUR, 1295, junij 24. (Prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU): Ego Maynzelinus de
Hophenbach presenti littera profiteor … quod non coactus non seductus non circumventus sed bona et sana
prius habita deliberatione mea spontanea voluntate hoc compromissum feci domino meo illustri comiti
Alberto Goricie et Tirolis videlicet, quod ego ab hodierna die inantea universos heredes meos utriusque sexus
in mullius domini vel dominii potestatem matrimonialiter tradere debeam praeter quam sub predicti domini
mei comitis Alberti Goricie et heredum plenariam potestatem, hoc videlicet articulo excepto et excluso quod,
si forte necessitate aliqua interveniente contingeret me aliquem vel aliquam heredum meorum in alicuius
alterius domini vel dominii potestatem matrimoniali copula adiungere hoc quidem debet fieri cum predicti
domini mei comitis Alberti necnon heredum suorum scitu et spontanea voluntate. Super quibus compromissis
per me firmiter attendendis et inviolabiliter observandis me et heredes meos in penam centum marcharum
soldorum prenominato domino meo comiti Alberto suisque heredibus obligo et astringo.
88 P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 174.
89 Ibid., poglavje o pravnem polo‘aju gori{kih ministerialov (4.2.3.). V listini, s katero je grof Henrik
II. leta 1317 podelil svojemu vitezu Niklaun dem Wofart manj{i fevd, se na{tevajo kot pri~e: …Gault der
Rauh, unser hofmaister, Herbord von Owersperch, Wilhalem von Meichau, unsere riter, Herman, Hainreich
und Albert, unsere hofschreiber. Primerjaj tudi MC 8, str. 160, {t. 541; str. 164, {t. 559.
90 J. FREED, The Crisis of the Salzburg Ministerialage, 1270-1343, Studies in Medieval and Renaisance
History, n. s., 11 (1989), 111-162; isti, Noble Bondsmen. Ministerial marriages in the Archdiocese of
Salzburg, London-Ithaca 1995.
91 MC 8, str. 81, {t. 255 (1315, Gorica); ibid., str. 97, {t. 310 (1316, marec 17., grad Bruck pri Lienzu);
ibid., str. 106, {t. 348 (1317, februar 16., patriarhova pala~a v Ogleju); ibid., str. 112, {t. 368 (1317, avgust
24., grad Bruck pri Lienzu); ibid., str. 113, {t. 372 (1317, avgust 30. grad Bruck pri Lienzu); ibid., str. 123,
{t. 408 (1318, marec 21., Lienz); ibid., str. 139, {t. 469 (1319, marec 20., St. Zenoberg pri Bolzanu).
30 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
ranjem zdaj enih zdaj drugih lokalnih gospodov tod {iriti svoj vpliv. Tja sta skupaj s Fride-
rikom Lepim leto za letom po{iljala mo~ne voja{ke kontingente, ki so jih sestavljali plemi~i
iz vzhodnoalpskega prostora.92  V letu 1320 je grof Henrik II. Gori{ki zbral vojsko, ki jo je
hotel uporabiti za poseg proti dr‘avnemu vikarju Verone Cangrandu della Scala. Zborno
mesto je bilo v Trevisu, kjer se je za takratne razmere zbrala upo{tevanja vredna voja{ka sila,
ki jo je tvorilo okoli 3000 konjenikov in nekaj manj kot 700 samostrelcev.93  Turja~ani so
pripeljali s seboj dvanajst te‘kih konjenikov in dvanajst samostrelcev.94  Tudi velik voja{ki
pohod, ki ga je leta 1324 organiziral vojvoda Henrik Koro{ki, ni minil brez turja{ke ude-
le‘be. Takrat je krenilo v pomo~ mestu Padovi, ki jo je nadlegoval omenjeni dr‘avni vikar,
tudi deset turja{kih konjenikov in dva lokostrelca.95
Kot zanimiv kazalec povezanosti Turja~anov z Gori{kimi je razumeti tudi pogostost
sklepanja poro~nih zvez med raznimi rodbinskimi ~lani in dru‘inami gori{kih ministeria-
lov.96  @e v sredi 13. stoletja se je poro~il s h~erko Puzlina s Hmeljnika tisti Herbord, ki je leta
1273 posredoval pri pomiritvi med patriarhom in grofi.97  Tudi njegov ne~ak Maiclin “Ma-
ior” je vzel za `eno Diemod, h~i uglednega gori{kega ministeriala Folkerja VII. iz Rihem-
berka.98  Krona vsega pa je bila zakonska zveza med Herbordom III. in Bavarko Ano Rotau,
ki je bila dvorna dama grofice Beatrikse Gori{ke.99  [e sredi 14. stoletja se je Turja~anka
Gertruda poro~ila z Otom Pazinskim. Vsi ti primeri nedvomno ka‘ejo, kako tesni so bili v
tem ~asu stiki Turja~anov in gori{kega plemstva, se pravi, posredno tudi Turja{kih in Gori{kih
grofov.
Kak{ne narave pa so bile neposredne koristi, ki so jih Turja~ani imeli od vsega skupaj?
Zanimivo je, da predstavniki glavne veje rodbine od grofov niso prejeli kdo ve kako ob-
se‘nih posesti. Tako je dobil Herand III. leta 1313 v zameno za slu‘bo od grofa Henrika II.
{est hub v Kotu pri @u‘emberku. V fevdni listini je tudi dolo~eno, da se v primeru prenehanja
92 J. RIEDMANN, Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Italien bis zum Jahre
1335, Österreichische Akademie der Wissenschaften: philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte
Bd. 307, Wien 1977, str. 329-382.
93 Ibid., str. 357; v op. 141 izra~una avtor {tevilo vseh vojakov.
94 Liberalis de Levada, Liber de proditione civitatis Tarvisii, v: DEGLI AZZONI AVOGARI, RAIM-
BALDO, De beato Henrico, qui Tarvisii decessit anno Christi MCCCXV, Venetiis 1760, str. 198: Dom.
Hesperger de Ospregh (sic!) cum duodecim equitibus galeatis et duodecim balesteriis.
95 J. RIEDMANN, Die Beziehungen, str. 355, str. 546, priloga {t. 4: Item Auerspergarii gal. 10 (galeati,
op. A.K.) sagittar. duos. O pohodu C. FRÄSS-EHRFELD, Geschichte Kärntens, Bd. 1. Das Mittelalter,
str. 388.
96 Glej genealo{ko preglednico.
97 MMVK 18, str. 130, {t. 16. Ded (avus) Maiclina Minorja, sina Herborda I., je bil Puzlin Hmeljni{ki;
prim. P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 117.
98 Na podlagi listine iz 1294, ki jo je izstavil Maiclin Turja{ki, izvemo, da je bilo ‘eni omenjenega
Turja~ana ime Dietmud. Poleg tega tudi izvemo, da sta se v tem zakonu rodila Folker in Herbord. Njunega
o~eta Maiclina sre~amo leta 1297 na pogajanjih, kjer je bilo govora o dedi{~ini po Folkerju VII. Rihember{kem
(Repertorium Görz po P. [TIH, Gori{ki grofje, str. 118). [tih meni, da je omenjeni Mainczlin von Auersperg
pravzaprav Maiclin Hmeljni{ki, ki naj bi bil poro~en z Agnes Rihember{ko. Sam sem mnenja, da gre v tem
primeru za Maiclina Maiorja, ki je imel za ‘eno Diemod Rihember{ko. Maiclin Hmeljni{ki se je po letu 1290
zelo redko imenoval po Turjaku, zato ocenjujem kot bolj verjetno mo‘nost, da gre v tem primeru za
Maiclina Maiorja. K takemu razmi{ljanju nas spodbuja tudi dejstvo, da je bilo njegovemu sinu ime Folker.
To ime pa je bilo kar nekako za{~itni znak Rihember{kih in povsem razumljivo bi bilo, ~e bi Folker I.
Turja{ki dobil ime po svojemu dedu, Folkerju VII. Prim. K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg, Adler
(Monatsblatt der heraldischen Gesellschaft Adler), Nr. 581-586, Bd. 10 (1929), str. 535.
99 MMVK 18, str. 139, {t. 37; str. 140, {t. 38; str. 152, {t. 53.
31ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
slu‘be s strani Heranda omenjene posesti vrnejo Gori{kim.100  Na podoben na~in so pridobi-
li tudi nekaj hub pri Dobrni~u.101  [e najve~jo pridobitev – poleg stolpa na [umberku – pa
je predstavljalo tistih 26 kmetij, le‘e~ih v okolici @u‘emberka, ki jih je grofica Beatriksa
zastavila Herbordu III. leta 1324.102  Kar zadeva materialne koristi, nikakor ne smemo poza-
biti na pla~ilo v denarju, ki so ga razni Turja~ani dobivali v zameno za voja{ko slu‘bo. Po
sre~nem naklju~ju so se celo ohranili pla~ilni seznami, iz katerih je povsem jasno razvidno,
koliko je kak plemi~ prejel zase in za svoj kontingent od naro~nika. Eden takih je zapis
izdatkov padovanskega komornika iz leta 1324, ko so Padovanci najeli za voja{ko podporo
{tevilne plemi{ke kontingente pod vodstvom Henrika Koro{kega. Ob tej priliki so prejeli
Turja~ani za slu‘bo s petimi konjeniki 180 liber srebra.103  Ob raznih drugih prilo‘nostih so
jim nakazovali denar kot pla~ilo ali pa kot povra~ilo za pretrpljeno {kodo sami Gori{ki.104
[e najbolj dobrodo{la pa je bila v teh za Turja~ane nemirnih ~asih politi~na podpora, ki so
jim jo Gori{ki nudili v sporih z Ortenbur‘ani. Morda je ravno njihova pomo~, kakor bomo {e
videli, bistveno pripomogla, da se spori z Ortenbur‘ani za Turja~ane niso kon~ali katastro-
falno.
Fajda z Ortenbur‘ani 1315–1343
V okviru srednjeve{ke zgodovine Turja~anov gre pripisati dogodkom v prvi polovici
14. stoletja posebno mesto. To ni bil le ~as tesnega sodelovanja z Gori{kimi grofi, ampak
predvsem ~as dolgotrajnega spora z Ortenbur‘ani, ki so bili strahospo{tovanja vreden na-
sprotnik. Spor, ki se je vlekel okoli tri desetletja (1315–1343), je postavil Turja~ane – pred-
vsem kar zadeva obrambo rodbinske posesti – pred te‘ko preizku{njo.105  Poglejmo si histo-
riat spora najprej s kronolo{ke perspektive.
Vzrokov, ki so naposled pripeljali do konflikta med rodbinama, je bilo verjetno ve~ in so
morda izvirali {e globoko v 13. stoletju. Nedvomno je igralo pomembno vlogo dejstvo, da
so bili Ortenbur‘ani glavni dedi~i starih Turja~anov in da so se – potemtakem – posesti
mlaj{ih Turja~anov in grofov s Koro{kega neposredno stikale.106  ^e ob tem upo{tevamo {e
razmerje mo~i med rodbinama, potem se zdi logi~no, da so si ‘eleli mo~ni Ortenbur‘ani ob
ugodni prilo‘nosti podrediti relativno {ibkej{e sosede. Na to jim ni bilo treba ~akati zelo
dolgo. Po utrditvi njihovega polo‘aja na Dolenjskem v drugi polovici 13. stoletja je grof
100 Ibid., str. 132-33, {t. 22: Waer daz derselbe Herrant oder sein erben auz unserm dienste sich czuge,
so ist uns dasselbe gut ledich worden.
101 Ibid., str. 133, {t. 23.
102 MMVK 18, str. 154-55, {t. 55; str. 139-140, {t. 37; str. 140, {t. 38; str. 141, {t. 39; str. 151, {t. 50. Glej
poglavje o posestih med Mirno in Krko.
103 J. RIEDMANN, Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Italien, str. 548; prim.
D. KOS, Pamet pod {lemom, zvestoba denarju. Plemi{ki karierizem v lu~i uradovanja, slu‘enja in vojsko-
vanja v poznem srednjem veku, ^ZN (1995), str. 226.
104 Leta 1337 so prejeli od Gori{kih povra~ilo za {kodo, ki so jo pretrpeli v boju proti patriarhu (MMVK
18, str. 156, {t. 56); kasneje, leta 1345, je izdal grof Henrik Gori{ki dve zadol‘nici Juriju Turja{kemu za
vojno slu‘bo; eno v vrednosti 89 zlatnikov in drugo v vrednosti 82 (HHStA AUR, 1345, julij 1.; isto tam,
1345, julij 16.; obe listini po prepisu B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU). [tiri leta kasneje je izdal grof
Henrik Gori{ki {e eno zadol‘nico, tokrat za povra~ilo {kode, ki jo je pri ^edadu v grofovi slu‘bi utrpel
Folker I. (HHStA AUR, 1349, februar 3., prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
105 O sporu okvirno M. WAKOUNIG, Die Besitzungen der Grafen von Ortenburg in Krain, str. 57-66;
K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg in Kärnten, 2. Abt., str. 109-121.
106 Glej v 2. delu razprave analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
32 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
Mainhard Ortenbur{ki izrabil trenutne politi~ne razmere, leta 1307 podprl  Habsbur‘ane v
konfliktu s Henrikom Koro{kim in si s tem zagotovil mo~no pozicijo na Kranjskem.107
Neposreden povod za spor pa so vendarle, kakor je mogo~e razbrati iz virov, dali Turja~ani,
saj niso hoteli izro~iti Mainhardu Ortenbur{kemu tiste posesti pri Grosupljem, ki jo je grofu
podelil v fevd salzbur{ki nad{kof.108  O tem je med leti 1313 in 1315 grof ve~krat obvestil
samega nad{kofa.109  Sledil je spopad, v katerem naj bi Ortenbur‘ani po vsej verjetnosti celo
poru{ili ali pa vsaj po{kodovali grad Turjak.110  Do za~asne pomiritve je pri{lo 1316, ko sta
se glede Turjaka med seboj pomirila grof Mainhard Ortenbur{ki in sam gori{ki grof Henrik II.,
ki je predhodno v sporu o~itno interveniral na turja{ki strani.111  Podrobnosti iz sporazuma
nam na ‘alost niso poznane. Intervencija Henrika II. se zdi razumljiva, saj se je, kakor ‘e
re~eno, Herbord III. ravno takrat pogosto zadr‘eval v o‘jem gori{kem spremstvu. Protekcija
je nekako zado{~ala, da se Ortenbur‘ani v nekaj naslednjih letih niso lotevali razre{evanja
sporov po nasilni poti, pa ~eprav – to je jasno vidno iz kasnej{ih listin – Turja~anov v prvem
spopadu niso prisilili k popu{~anju. Tako je o~itno, da Herbord III. in Folker I. nista prepu-
stila Mainhardu Ortenbur{kemu spornih ozemelj, {e zlasti ne protipravno prisvojenih
salzbur{kih hub, ki sta jih dr‘ala {e leta 1321.112  Do svoje smrti v letu 1323 se je grof Henrik
II. Gori{ki vsaj {e enkrat pravdal glede Turjaka z o~itno nezadovoljnimi Ortenbur‘ani, saj je
Mainhard Ortenbur{ki v mirovni listini iz 1325 nedvoumno izjavil, da sta oba grofa pred
~asom ‘e imela tach ze Laybach. Tudi tokrat nam podrobnosti ‘al niso poznane.113
Za poravnavo starih ra~unov je napo~il ugoden trenutek po smrti mo~nega Henrika II.
Gori{kega. Mainhard Ortenbur{ki je o~itno takoj hotel izrabiti ohromelost gori{ke gro-
fovske hi{e, saj je logi~no sklepal, da Turja~ani niso mogli ra~unati na pomo~ takrat komaj
dveletnega Ivana Henrika, sina pokojnega Henrika II. Po nekaterih podatkih naj bi si Mainhard
uspel ‘e 1307 pridobiti polo‘aj de‘elnega glavarja na Kranjskem, kar bi zagotovo {e okre-
pilo njegov polo‘aj v de‘eli.114  Na podlagi ohranjenih dokumentov je mogo~e sklepati, da
107 K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg, 2. Abt., str. 96, 119; C. LACKNER, Zur Geschichte der
Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain, str. 181; A. LUCIJAN, Donesek k zgodovini Ortenbur‘anov
na Dolenjskem, str. 8. O njihovi udele‘bi v boju proti Henriku Gori{ko-Tirolskemu v ~e{ki nasledstveni
vojni, IOHANNIS ABBATIS VICTORIENSIS Liber certarum historiarum, ed. F. Schneider, MGH Scripto-
res rerum Germanicarum in usum sholarum, tom. I, liber III., capitulum XIIII. (De subactione Carinthie et
Carniole in dedecus Heinrici regis Bohemie), str. 344: Heinricus autem comes Goricie cum sororio suo
Ywano comite, postea bano Sclavonie, Carniolam subiugavit, habens secum comitem de Ortenburch et non
multos terre nobiles; str. 383: comes vero Goricie et de Ortenburch ea que acquissierant in Carniola
auctoritate ducis Austrie et propria in castellis et munitionibus multo tempore retinebant.
108 MC 8, str. 48, {t. 133; od 116 hub, podeljenih v fevd, so si jih Turja~ani pridr‘ali 60. Za lokalizacijo
glej v 2. delu razprave analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
109 MC 8, str. 75, {t. 231; str. 76, {t. 235.
110 Poru{itev gradu se omenja tudi v rodbinski rimani kroniki, kjer pa je vse skupaj prestavljeno v sredo
12. stoletja, kar je – glede na objektivne okoli{~ine – skoraj nemogo~e (AH II., str. 240). Toda, namig, da
je grad v drugem desetletju 14. stoletja res bil v razvalinah, nam daje listina, s katero je Henrik Koro{ki
podelil oba gradova Folkerju I. in Herbordu III. leta 1318. V tem dokumentu (HHStA, Hs. R 51, fol. 29v.,
{t. 87 – prepis – B. Otorepec, Zgod. in{tit. ZRC SAZU) vojvoda izrecno dovoljuje Turja~anom dieselben
zwo veste wider ze pawen vnd ze machen.
111 MC 8, str. 100, {t. 324.
112 Ibid., str. 194, {t. 673.
113 MMVK 18, str. 142, {t. 40: Swes si uns oder wir so entwert habent seit der zeit und wir mit unserm
seligem oeheim graff Hainreich von Gorcz den tach ze Laybach heten, daz man mit gut gewizzen beczaigen
mag, da schol iederman den andern wider auf sain gewer seczen und geschehe dem ain recht.
114 K. TANGL, Die Grafen von Ortenburg, 2. Abt., str. 112. Na strani 119 Tangl navaja, da naj bi
Mainhard postal glavar celo 1307, ko je skupaj z Gori{kim bojeval boj na strani Habsbur‘anov proti
Henriku Koro{kemu. Nedvomno pa je Mainhard bil glavar leta 1331. Glej ARS, 1331, oktober 19., Sterzing
(prepis Otorepec).
33ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
do ve~jega nasilja pri uveljavljanju ortenbur{kih zahtev ni pri{lo. Najverjetneje so Turja~ani,
zavedajo~ se svoje inferiornosti, takoj privolili v zahteve, ki jih je jasno razbrati iz doku-
menta pomiritve iz 1325. Glavno stvar so seveda predstavljali salzbur{ki in strmi{ki fevdi, ki
bi jih Turja~ani lahko zadr‘ali le v primeru, ko bi imeli za to primerne listine od Orten-
bur‘anov.115  V primeru strmi{kih fevdov je {lo najverjetneje za pravice do podlo‘nikov
med ^u{pekom in Barjem, ki so jih Ortenbur{ki odkupili od grofov Strmi{kih (Sternber{kih)
leta 1300.116  Ortenbur‘ani so tudi zahtevali, da naj Melz Turja{ki u‘iva svoj hofstat na
gradu Turjak.117  O~itna intervencija v prid Melza bi nas lahko napeljevala k domnevi, da je
bilo govora o ortenbur{kem zaupniku znotraj Turja{ke hi{e. Ob vsem tem pa je bila zelo
pomembna tudi prisega Turja~anov, da bodo voja{ko slu‘ili Ortenbur‘anom tako znotraj
kot tudi zunaj de‘ele.118
Iz vsega skupaj pa na dalj{i rok ni bilo ni~. Pred letom 1329 se je med obema stranema
vnel spopad velikih razse‘nosti, v katerem so tako Turja~anom kot Ortenbur‘anom prisko~ili
na pomo~, poleg lastnih vitezov, {tevilni ugledni de‘elani.119  Okolico Turjaka so pretresali
umori, po‘iganje ter ropanje nasprotnikove posesti.120  Ob tem pa se je na obeh straneh
nabralo precej ujetnikov. Ob pomo~i raznih plemi~ev sta se 10. avgusta 1329 obe strani le
dogovorili za prenehanje sovra‘nosti. V listini, ki jo je omenjenega dne v Ljubljani izdal
grof Mainhard, so navedeni vsi detajli mirovnega sporazuma. Poleg obveze voja{kega
slu‘enja, sporazuma glede pripadnosti vitezov, so morali Turja~ani odstopiti Ortenbur‘anom
vas Slivnico. V listini je bilo {e predvideno, da uredijo stvari, o katerih so se dogovorili ‘e
pred~asno v prvi mirovni pogodbi.121  S tem je bila mi{ljena vrnitev protipravno zasedenih
ozemelj, se pravi salzbur{kih in strmi{kih fevdov. O~itno so Turja{ki {e vseskozi vztrajali na
zasedenih ozemljih, kar je prina{alo s seboj permanenten konflikt.
V za~etku {tiridesetih let je ponovno pri{lo do odkritih sovra‘nosti. Verjetno je grofa
Friderika in Ota k dokon~nemu obra~unu s Turja~ani vzpodbudila pridobitev Lo‘a leta
1342.122  Ob podreditvi Turjaka bi tako zaokro‘ili svoj teritorij na Notranjskem in Do-
lenjskem. Ponovno so predstavljale bistvo sporov stare nere{ene ozemeljske zadeve. Toda
sedaj, se pravi pred letom 1343, ko je pri{lo do dokon~ne pomiritve, so se k starim pridru‘ila
{e ozemeljska nesoglasja na obmo~ju Ortneka in Ribnice. Glede samega Ortneka in okoli{kih
vasi so Turja~ani leta 1342 izstavili posebno listino, s katero so se pred ograjnim sodi{~em
v Ljubljani odpovedali zahtevam do vzpetine, na kateri je stal grad Ortnek. Poleg tega so se
115 MMVK 18, str. 142, {t. 40: Wir graf Mainhart von Ortenburch vergehen … daz wir vns … mit den
prudern … von Owersperch … verricht haben … und aller sache kegen in ergezzen haben an umb deu lehen,
deu si geiehen habent von dem goczhous von Salczpurch und von der grafschaft von Sternberch. Mugen wir
so des beweisen mit gutem urchunde, daz si ez pilleich von uns emphahen schullen, daz schullen si tun an alle
widerred.
116 V drugem delu razprave glej analizo posestnega spora med Turja~ani in Ortenbur‘ani.
117 MMVK 18, str. 142, {t. 40: und umb den Melczen hofstat, die er ze Owersperch hat …, die sein en und
sain vater gehabt habent. Da schol man in auf sein gewer seczen…
118 Ibid.: haben si uns gelobt, die vorgenanter pruder ir einer dienstes gewaertig sein zu den nesten zwain
jaren in dem lande selb vird und auz dem land selb ander, da wir mit unsers selbes leib hin varen.
119 MMVK 18, str. 146, {t. 45. M. WAKOUNIG je v svojem delu Die Besitzungen der Grafen von
Ortenburg in Krain (str. 59) povzela datacijo tega dokumenta po K. TANGLU, Die Grafen von Ortenburg
(2. Abt., str. 114), ki pa je napa~na, saj je pri{lo do izstavitve dokumenta v letu 1329 in ne 1320, kakor je
domneval omenjeni zgodovinar.
120 MMVK 18, str. 146, {t. 45: prant … totslak … vaenchnusse oder … rauben.
121 Ibid.: Den ersten hantfesten und priefen, die wir und die Owersperger kegen einander habn, oder den
gelubden, die emaln zwischen uns geschehen sint, die man war gemachen mach mit mit guter gewizzen ane
schaden…
122 S. OKOLI[, Izseki iz zgodovine Lo‘a in okolice, Z^ 49 (1995), str. 360-375.
34 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
odpovedali tudi vasema Zamostec in Sodra‘ica.123  [ele leto kasneje je pri{lo do sklenitve
mirovnega sporazuma na Ortneku, s katerim sta se obe strani odpovedali umb alle chrieg,
stozz, auflauf, schaden und vordrung, ez sey umb leut oder gut…124  Kakor je razvidno iz
dokumenta, so tudi tokrat morali urejevati nesoglasja, ki so se vlekla ‘e skoraj dvajset let.
Spor okoli posesti Melza Turja{kega na gradu Turjak, problem salzbur{kih in sternber{kih
fevdov ter dolo~ilo o voja{ki slu‘nosti Turja{kih do grofov je mogo~e uvrstiti v sklop
vpra{anj, ki so jih sku{ali razre{iti skoraj identi~no kot leta 1325.125  Poleg teh sta sku{ali
obe strani v pogodbi regulirati {e vrsto manj{ih spornih zadev kot na primer posestno raz-
mejitev pri Falkenbergu in pa vpra{anje pripadnosti ozemlja v {ir{i okolici Lo‘a. Turja~ani
bi lahko obe sporni podro~ji zadr‘ali v primeru, ko bi imeli za to potrebno dokumenta-
cijo.126  To so imeli, s tem pa so si zagotovili posest nad omenjenima deloma turja{kega
gospostva. Odpovedali pa so se dolgo ~asa spornim salzbur{kim fevdom pri Grosupljem, saj
se tamkaj{nje hube poslej niso ve~ omenjale kot turja{ka posest. Sporazum je bil po vsej
verjetnosti trajnega zna~aja, saj v virih iz kasnej{ega obdobja ni zaslediti znakov ponovnih
resnej{ih sporov med rodbinama.
Kronolo{kemu historiatu spora dodajmo {e vsebinsko analizo! Na podlagi pregleda li-
stin, ki pravzaprav predstavljajo mirovne sporazume med nasprotnima stranema, postane ‘e
takoj povsem jasno, da je bilo bistvo spora ozemeljske narave. Sporne to~ke so kakor po
pravilu le‘ale v mejnih predelih turja{kega gospostva. S pritiskom na okolico Grosupljega,
predele med Turjakom in Ortnekom in na obmo~je Nadli{ka so Ortenbur‘ani vklenili v
obro~ sam center rodbinskih posesti, grad Turjak, ki so ga po vsej verjetnosti tudi mo~no
po{kodovali.127  Ozadje ofenzive in dolgotrajno vztrajanje grofov s Koro{kega pri njihovih
ciljih postane logi~no ob pogledu na razporeditev ortenbur{kih gospostev na Dolenjskem
in Notranjskem.128  Centralna turja{ka posest je ovirala povezovanje ortenbur{kih gospostev.
Posebno pa je postala mote~a po tem, ko so se Ortenbur‘ani vse bolj utrjevali tudi v Lo‘u.
Obvladovanje {ir{e turja{ke okolice bi Ortenbur‘anom omogo~ilo, da bi ozemeljsko pove-
zali lo{ko, ortne{ko in ~u{per{ko gospostvo. Glede na povedano nas ne sme ~uditi, da so si
grofje kar tri desetletja prizadevali dose~i zastavljene cilje. Prizadevanje, da bi Turja~anom
odtrgali posesti pri Falkenbergu in Nadli{ku, ka‘e jasno ‘eljo grofov, da bi ozemeljsko
povezali gospostvi Lo‘ in ^u{perk. Ob tem, da je bil izpostavljen pritiskom tudi ju‘ni del
posesti pri Ra{ici, Turja~anom ni bilo potrebno posebej dopovedovati, da grozi gospostvu
popolna dezintegracija. Pritisk se ni omejeval le na akcije, usmerjene k trganju delov terito-
rija. V mirovne sporazume so vedno znova vklju~evali dolo~ilo, da so Turja~ani dol‘ni tudi
voja{ko slu‘iti Ortenbur‘anom. Poleg tega so grofje ob sklenitvi miru Turja~ane vedno
znova ponovno sprejemali v milost. Dva namiga torej, da je vendarle {lo tudi za neke vrste
osebno podrejenost. Prav to pa je bila rezervna alternativa, da bi se – ~e ne druga~e pa vsaj
posredno – Ortenbur‘ani dokopali do nadzora nad turja{kim ozemljem. Toda kljub ob~utnim
ozemeljskim izgubam Turja~ani niso popustili na celi ~rti, saj so ohranili jedro svojega
123 HHStA, AUR, 1342, oktober 23.
124 MMVK 18, str. 163, {t. 70.
125 Glej odstavek zgoraj. Primerjaj tudi analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
126 MMVK 18, str. 165, {t. 70: Umb daz pymerk ze Valchenberch habent si gesprochen, waz si brief von
dem herczogen darumbe habent oder von dem von Valchenberch, da sullen bey pelayben; Umb daz pymerk
ze Los habent si gesprochen, daz die Owersperger brief von dem patriarg und urchund darumbe habent, so
peleyben also dapey.
127 Glej v 2. delu razprave analizo o vplivu Ortenbur{kih na kr~enje turja{ke posesti.
128 Glej zemljevid {t. 1.
35ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
centralnega gospostva nedotaknjeno. Verjetno je veliko pripomogla, vsaj v za~etku, tudi
pomo~ Gori{kih. Po drugi strani pa Turja~ani tudi voja{ko niso bili tako {ibki. Prav voja{ka
mo~ je nenazadnje Turja~anom dovoljevala, da so se skoraj trideset let izmikali izro~itvi
glavnine spornih posesti. V Treviso so leta 1320 pri{li s {tiriindvajsetimi konjeniki,
Ortenbur{ki pa s stotimi. Toda, ~e so Turja~anom res pomagali tudi ^rete{ki, potem bi se
lahko tehtnica prav kmalu nagnila njim v prid.129  Za ilustracijo naj omenim, da so ^rete{ki
pripeljali v Treviso, zborno mesto za odhod proti Padovi, kar 160 borcev.130
Turja~ani in Habsbur‘ani
Za~etno sodelovanje do prvega padca habsbur{ke mo~i in realne delitve teritorijev
leta 1379
S smrtjo vojvode Henrika Gori{ko-Tirolskega leta 1335 sta tako Koro{ka kakor tudi
Kranjska dokon~no padli v roke Habsbur‘anom.131  @e kmalu po prevzemu obeh de‘el si je
vojvoda Albert II. sku{al – v stilu takratne politi~ne taktike – pridobiti naklonjenost
najpomembnej{ega faktorja mo~i v de‘eli, de‘elnega plemstva. Na pro{njo kranjskih go-
spodov, vitezov in vite{ko zmo‘nih hlapcev je ob svojem postanku v {tajerskem Gradcu leta
1338 potrdil v obliki privilegija stare obi~aje de‘ele in k tem dodal {e nekaj novih pra-
vic.132  ^e je ravno kdo od Turja{kih sodeloval v kranjskem odposlanstvu, ki je izprosilo od
vojvode izstavitev privilegija, ni ni~ znanega, so pa Turja~ani nedvomno ‘e takrat predstav-
ljali eno pomembnej{ih rodbin znotraj de‘elnega plemstva.
Intenzivneje so Turja~ani pri~eli sodelovati z novimi de‘elnimi knezi {ele v za~etku
{estdesetih let, kar lahko pove‘emo z razvojem habsbur{ke politike do na{ih krajev. Rudolf
IV. (1358–65) je namre~ v tistih nekaj kratkih, a plodnih letih svojega vodenja habsbur{ke
hi{e odlo~ilno posegel v razmerje odnosov na relaciji de‘elni knez-Oglej-Gori{ki grofje. Z
na~rtnim pridobivanjem pomembnih gospostev na kra{kem robu so si Habsbur‘ani postop-
no utirali pot k morju in s tem vse bolj slabili mo~ oglejskega patriarha. Poleg tega si je
vojvoda Rudolf s pogodbo iz leta 1364 zagotovil gori{ko dedi{~ino v Slovenski marki in
Istri, Kranjski pa {e isto leto priskrbel polo‘aj vojvodine.133  Krepitev habsbur{ke mo~i je
zagotovo odlo~ilno vplivala na plane de‘elanov. Zlasti na primeru [teber{kih je jasno vid-
no, kako je s pomo~jo politi~nega pragmatizma – se pravi uspe{nega krmarjenja zdaj med
interesi Habsbur‘anov, drugi~ Gori{kih, pa potem spet patriarha – relativno manj{a rodbina
uspela vsaj kratkoro~no potegniti velike koristi iz nastalega polo‘aja. Obvladovanje ve-
likega postojnskega gospostva, Lebeka, Gallenberga, lo{kega ter blejskega de‘elskega
129 Iz teksta listine iz 1329 je mogo~e razbrati, da je Fric ^rete{ki podpiral Turja~ane (MMVK 18, str.
146-149, {t. 45).
130 Liberalis de Levada, Liber de proditione civitatis Tarvisii, str. 197: Griffo de Rontembergh (sic!) de
Marchia Sclavoniae cum octuaginta equitibus galeatis et octuaginta balesteriis.
131 M. KOS, Zgodovina Slovencev, str. 292-5; L. HAUPTMANN, Krain, str. 434.
132 W. LEVEC, Die krainischen Landhandfesten. Ein Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschichte,
MIÖG 19 (1898), str. 244-301. V za~etku privilegija se navaja, da so fuer uns chomen unser getrewen lieben,
unser lantherren, ritter und chnecht von unserm lande ze Chrayn und baten uns vleizsichlich, daz wir seu von
besunderen gnaden bei etlichen gewonheitten die si von alter herpracht hieten liezzen beleiben und daz wir
in darzue von newn dingen etlichev recht geben (W. LEVEC, Die Krainischen Landhandfesten, Urkundli-
cher Anhang, {t. 1).
133 L. HAUPTMANN, Krain, str. 434-445. Temeljno o vojvodi {e vedno E.K. WINTER, Rudolf IV. von
Österreich, 2 Bde., Wien 1934-6.
36 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
sodi{~a, mitnic ter nenazadnje naziv istrskega mejnega grofa nedvomno pri~ajo o ugledu, ki
se ga ne bi sramovale {e mnoge pomembnej{e in starej{e rodbine v {ir{i regiji.134
Tudi Turja~ani so ‘eleli iz novo nastalega polo‘aja iztr‘iti ~im ve~. Le kdo bi jim v
situaciji, kot je vladala v za~etku {estdesetih, lahko ponudil ve~ kot vojvoda, ki je tudi sam
potreboval zaveznike na Kranjskem. Po drugi strani pa so si Turja~ani zagotovo dobro
zapomnili, kako pomembno je imeti v stiski pri roki mo~nega zaveznika, kar pa Gori{ki
nekako niso ve~ bili. V znak dobrih namenov sta Folker in sin Hans leta 1360 izro~ila
Habsbur‘anu Nadli{ek ter ga naprosila, da jim ga je podelil nazaj v fevd.135  Ali je {lo pri tem
za uzurpacijo oglejskih fevdov, ali pa le za podelitev de‘elnokne‘jega fevda, ni povsem
jasno. Kot prista{i habsbur{ke politike so Turja~ani podpirali Habsbur‘ane v voja{kih akcijah
v Furlaniji. Tako je iz nekega dokumenta, ki ga je izstavil vojvoda Rudolf IV. v letu 1363,
razvidno, da so se Turja~ani pred kratkim vrnili s pohoda v Furlanijo. Najverjetneje so se tam
bojevali proti patriarhu.136  Leto kasneje pa sre~amo Viljema Melza s Turjaka med habsbur{ko
posadko, ki se je po obleganju v furlanskem Turiacu morala predati silam ^edada.137  Po-
dpora habsbur{ki politiki se je obrestovala. V zameno za zvesto slu‘bo so vojvode med
letoma 1363 in 1383, se pravi v dobi dvajsetih let, kar tekmovali v podeljevanju manj{ih
fevdov obravnavani kranjski rodbini.138  V~asih pa so Habsbur‘ani svoj dolg poravnali tudi
tako, da so pri @idih poravnavali turja{ke dolgove. O tem nas obve{~ajo listine iz druge
polovice {estdesetih let.139  Vsota, ki so jo dolgovali Turja~anom je zna{ala pribli‘no 500
goldinarjev, kar je predstavljalo ‘e kar zajeten znesek. Za ilustracijo naj omenim, da je
Godfried iz koro{kih Gradni~/Gradnegg prodal za isto vsoto zlatnikov Hermanu Celjskemu
grad Mirno skupaj z nekaj posestmi.140  Na dlani je, da sta vojvodi, ko je bilo govora o
pla~ilu za slu‘bo, imela v mislih predvsem voja{ke usluge. Glede na ~as lahko pomislimo,
da Turja~ani niso sodelovali na strani Habsbur‘anov le v spopadih v Furlaniji, ampak tudi
v bojih z Wittelsbachi, ki se niso hoteli sprijazniti z utrjevanjem avstrijskih vojvod na
Tirolskem.141
^eprav Turja~ani v drugi polovici 14. stoletja niso ob~utno pove~ali obsega posesti, pa
je vseeno mogo~e oceniti, da je ugled rodbine stalno rasel. [iritev obzorja odsevajo v prvi
vrsti rodbinske povezave. Zakonske partnerje so si ob koncu 14. stoletja ‘e iskali v {ir{em
vzhodnoalpskem prostoru in ne ve~ le v krogu doma~ega oziroma lokalnemu gospodu
bli‘njega plemstva. Brata Jurij I. in Hans sta si na Turjak pripeljala Ani; prva je bila s
koro{kih Gradni~, medtem ko je bila Hansova nevesta [tajerka iz Kacen{tajna. [e dlje je {el
po ‘eno Peter, njun bratranec, saj je bila Johanna doma iz avstrijskega Scheuerbacha.142
134 J. [UMRADA, [teber{ki in njihova posest v srednjem veku, Notranjski listi III (1986), str. 31-40;
prim. tudi S. OKOLI[, Izseki iz zgodovine Lo‘a in okolice, str. 369-375.
135 MMVK 19, str. 37, {t. 127.
136 Ibid., str. 40, {t. 137: si (Turja~ani, op. A.K.) … an dem zog gen Friawl…
137 J. ZAHN, Austro-Friulana (Sammlung von Actenstücken zur Geschichte des Conflictes Herzog
Rudolfs IV. von Österreich mit dem Patriarchate von Aquileia 1358-1365), Fontes rerum Austriacarum, II.
Abtheilung: diplomata et acta 40, Wien 1877, {t 190.
138 MMVK 19, str. 41, {t. 139; str. 43, {t. 143; str. 44, {t. 146; str. 57, {t. 181; str. 58, {t. 184; str. 100, {t.
184; str. 103, {t. 193; str. 108, {t. 206.
139 Ibid., str. 51, {t. 162; str. 55, {t. 173; str. 56, {t. 174.
140 ARS CE I., 1362, december 2. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
141 G. HÖDL, Habsburg und Österreich 1273-1493, Wien 1988, str. 135-36; E. ZÖLLNER, Geschichte
Österreichs, Wien 1990, str. 135.
142 Gospodje iz Scheuerbacha so spadali med manj premo‘ne in ugledne rodbine avstrijskega stanu
gospodov. Glej E. OBERHAMMER, Untersuchung zum Konnubium der österreichischen und steirischen
Landherren, 1200-1500 (tipkopis), Phil. Diss. Wien 1973, priloge na koncu s spiski rodbin.
37ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Nemara so Turja~ani pri{li v stik s plemi~i iz Avstrijskega na kak{nem od skupnih pohodov
v habsbur{ki slu‘bi ali pa morda celo na samem dvoru. V to, da kaj takega ni bilo nemogo~e,
nas prepri~ajo novoletni dogodki na gradu Walsee. Tu je v prvih dneh januarja 1376 vojvo-
da Albert III. izstavil listino, s katero je hotel urediti podrobnosti v zvezi z mo‘no realno
delitvijo posesti znotraj dinastije, do katere je, proti volji pokojnega brata Rudolfa IV., res
pri{lo tri leta kasneje.143  Dolo~be v listini so se v glavnem nana{ale na zadol‘itve treh
Albertovih zaupnikov, ki bi morali izpeljati delitev skupaj z zaupniki Leopolda.144  V skla-
du s prakso in obi~aji znotraj habsbur{ke hi{e so k potrjevanju odredb, ki so urejale odnose
znotraj dinastije, pritegnili najodli~nej{e predstavnike plemstva dednih de‘el.145  V tem
primeru so poleg najuglednej{ih predstavnikov grofovskih rodbin – Celjskih, Montfort-
skih, Ortenbur‘anov – povabili zraven {e najpomembnej{e Houptleut vnd Amptleute iz
posameznih de‘el, ki bi morali na terenu uresni~iti to, kar bi sklenili v delilni pogodbi. Ob
glavarjih vseh de‘el se v listini na{tevajo nekateri nosilci najpomembnej{ih de‘elnih dvor-
skih slu‘b. Prav presenetljivo je, da se na zadnjem mestu omenja tudi Folker III. Turja{ki, ki
pa ni – vsaj glede na ohranjeno dokumentacijo – opravljal nobene od omenjenih funkcij. Po
kak{nem klju~u je Folkerju pripadlo to imenitno poslanstvo, bi te‘ko z gotovostjo presodi-
li. Morebiti je nastopil kot predstavnik kranjskega plemstva, saj je bil kranjski glavar Kon-
rad Kraig, ki je bil tudi prisoten na gradu Walsee, le Koro{ec. Podatek je nedvomno neizmer-
no dragocen za zgodovino rodbine same. Prisotnost v dru‘bi grofov, glavarjev dednih de‘el
in nosilcev dvornih uradov je nesporen dokaz ugleda, ki so ga Turja~ani u‘ivali ‘e pred
koncem 14. stoletja. ^e le-tega ravno ne moremo primerjati z ugledom Celjanov, Montfort-
skih grofov, Lichtensteinov in ostalih, ki jih uvr{~amo v samo plemi{ko elito, pa podatek
lahko interpretiramo kot namig, da so Turja~ani ‘e takrat veljali za najodli~nej{e izmed vseh
kranjskih rodbin.
Tudi za samo zgodovino Kranjske in njenega plemstva je imel dogodek v Walseeju
poseben pomen. Takrat se je namre~ prvi~ zgodilo, da je bil nekdo izmed Kranjcev osebno
navzo~ pri sprejemanju odlo~itev znotraj habsbur{ke dinastije. Kot ‘e re~eno, so Habsbur‘ani
pritegnili plemi{ka predstavni{tva svojih de‘el kot garante v pogodbah o ureditvi rodbin-
skih zadev. Toda tako v interni pogodbi (Hausordnung) iz 1355 kakor v podobnem doku-
mentu iz leta 1364 kranjskega zastopstva ne zasledimo.146  Sicer v listini iz 1376 ne nasto-
pajo de‘elna zastopstva, je pa o~itno, da so plemi~i, ki so listino pe~atili, bili izbrani na
podlagi svojih funkcij kot predstavniki de‘el. Folker III. je bil tu o~itno prisoten kot kranjski
zastopnik.
143 O delitvi 1379 in vseh kasnej{ih delitvah znotraj habsbur{ke dinastije glej G. HÖDL, Habsburg, str.
131-147; E. ZÖLLNER, Geschichte Österreichs, str. 137-145.
144 Urkundenbuch des Landes ob der Enns, Band IX., Linz 1906, str. 1, {t. 1.
145 B. MEYER, Studien zum habsburgischen Hausrecht, Zeitschrift f. Schweizerische Geschichte 25, 27,
28 (1945, 1947, 1948).
146 G. HÖDL, Habsburg, str. 80; navaja, da so 1355 tudi kranjski odposlanci pri{li potrdit dinasti~no
pogodbo na Dunaj; toda ob pregledu repertorija habsbur{kih listin v dr`avnem arhivu na Dunaju vira, ki bi
potrjeval Hödlovo domnevo, nisem na{el. Glede politi~nih razmer v sredini 14. stoletja prim. A. LHOTSKY,
Geschichte Österreichs seit der Mitte des 13. Jahrhunderts (1281-1358), Wien 1967.
38 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
Za~etek 15. stoletja
Do za~etka 15. stoletja so prizori{~e zapustili skoraj vsi ~lani generacije, ki je imela v
rokah usodo rodbine v drugi polovici 14. stoletja. Za nebole~o menjavo rodov sta poskrbela
‘ena pokojnega Viljema Elizabeta ^rete{ka (1425†) ter Dipold (1421†), najmlaj{i Viljemov
bratranec.147  Tako Elizabeta kot tudi Dipold sta uveljavljala rodbinske interese in tako
uspe{no krmarila turja{ko ladjo v nemirnem ~asu, ko je v {ir{em avstrijskem prostoru vladala
splo{na politi~na negotovost. Stalni konflikti med sinovi vojvode Leopolda III. in pa de-
litve celotnega habsbur{kega dominija na posamezne enote – kot na primer povezava no-
tranjeavstrijskih de‘el – so pove~evali vpliv stanov, se pravi predvsem plemstva, na politiko
vladanja Habsbur‘anov.148  Vojvode so za uresni~itev politi~nih ambicij tako znotraj di-
nastije kot tudi proti zunanjim sovra‘nikom nujno potrebovali pomo~ de‘elanov. Kot nazo-
ren primer naj omenim konflikt med Leopoldom IV. in Ernstom @eleznim po smrti vojvode
Viljema (1406†), v katerega so se avstrijski stanovi vme{ali kot povsem samostojen politi~ni
faktor.149  Tudi Kranjci so po svojih mo~eh podpirali Ernsta @eleznega, v kar nas prepri~uje
listina, s katero se je vojvoda leta 1415 zahvalil Kranjcem za voja{ko podporo.150
Kar zadeva sodelovanje z de‘elnim knezom, Turja~ani tudi tokrat niso stali ob strani.
Elizabeta je bila dvorna dama ‘ene vojvode Ernsta, Cimburge Mazovske. Poleg tega pa naj
bi bil – tako pi{e Radics – Elizabetin ne~ak Jurij III. prvi izmed Turja~anov, ki je opravljal
funkcijo kranjskega glavarja.151  Naklonjenost de‘elnega kneza so si seveda zaslu‘ili z
zvesto slu‘bo, za kar so prejemali pla~ilo v denarju in posesti. @e leta 1401 je vojvoda
Viljem naro~il svojemu komorniku, naj vsako leto naka‘e njegovemu vitezu in slu‘abniku
Juriju Turja{kemu po dvesto goldinarjev kot letno pla~ilo. Denar naj bi prejemal v obliki
{tirih letnih obrokov.152  Kot obliko finan~nega pla~ila moramo razumeti tudi gesto vojvo-
de Friderika IV., ki je v zahvalo za zvesto slu‘bo odre{il iz zastave posesti, ki jih je Elizabeta
Turja{ka ‘e pred ~asom zastavila Viridis Visconti, Friderikovi materi.153  Elizabeta je na-
daljevala s svojo Habsbur‘anom zvesto politiko vse do svoje smrti, saj je {e leta 1420 kot
priletnica – se pravi ve~ kot dvajset let po smrti svojega mo‘a – prejela 300 funtov dunajskih
pfenigov v pla~ilo za opravljene usluge.154
V celoti gledano je bila Elizabeta zagotovo centralna osebnost rodbine v prvih dvajsetih
letih 15. stoletja in hkrati tudi ena od bolj uspe{nih figur v zgodovini Turja~anov v srednjem
veku. To, da je bila ‘enskega spola, o~itno ni motilo ne nje ne Habsbur‘anov kot njenih
formalnih gospodov. [e ve~, svoj spol je unov~ila tako, da je kot dedinja po Fricu ̂ rete{kemu
priskrbela svojim naslednikom bogato dedi{~ino v posesti in pa komorni{tvo na Kranjskem,
v Marki in na Koro{kem;155  sebi pa je pridr‘ala polo‘aj dvorne dame, ki ga je neko~ zaseda-
147 Glej genealo{ko tabelo.
148 E. ZÖLLNER, Geschichte Österreichs, str. 136-145; G. HÖDL, Habsburg, str. 131–157.
149 G. HÖDL, Habsburg, str. 149-151; A. NIEDERSTÄTTER, Österreichische Geschichte 1400-1522:
das Jahrhundert der Mitte: an der Wende von Mittelalter zur Neuzeit (Österreichische Geschichte, hg. H.
WOLFRAM), Wien 1996, str. 142–143.
150 HHStA AUR, 1415, april 23., Dunajsko Novo mesto (prepis B. Otorepec – Zgod. in{t. ZRC SAZU).
151 P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg, str. 23.
152 MMVK 20, str. 162, {t. 276: das wir unserm getreun lieben Jörgen von Awrsperg unserm ritter fur sein
jargelt benennet haben 200 guldein ze geben jerichleich, die weil er unser diener ist, die im unser kamermai-
ster … aus unser kamer ze vier zaiten im jar, zu yeder quattember 50 guldein, von menikleich sol richten.
153 Ibid., str. 174-175, {t. 302.
154 Ibid., str. 185, {t. 325.
155 Glej podpoglavje o rodbinski posesti pri Mokronogu. Za komorni{tvo MMVK 20, str. 177, {t. 307.
39ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
la njena pokojna mati iz ^rete‘a.156  Kot dvorna dama je bila Elizabeta nedvomno bli‘je
vojvodi kot pa nekateri drugi plemi~i, kar ji je pri{lo prav, ko si je skupaj s svojim sinom
prizadevala priti do bratove dedi{~ine, zaradi ~esar sta Turja~ana pri{la v spor s preostalimi
^rete{kimi in pa z njihovimi sorodniki s [tajerske Perneggi.157  Elizabeta je tako izrabila
objektivne prednosti, sama stopila do vojvode ter ga naprosila, da ji je podelil fevde, ki so
v~asih pripadali njenemu bratu.158
Dobri odnosi z de‘elnim knezom ambicioznim Turja~anom o~itno niso zadostovali. Sode-
lovali so celo s samim Sigismundom Luksembur{kim, ki se je v za~etni fazi svoje vladavine
bojeval z Benetkami za prevlado nad jadranskim prostorom. Situacija je bila permanentno
napeta v Furlaniji, kjer so Bene~ani vseskozi pritiskali na izvoljenega patriarha Ludvika
Tecka. Naposled so leta 1418 izkoristili njegovo odsotnost ter smrt dr‘avnega vikarja Fride-
rika Ortenbur{kega, in se dokon~no polastili ve~ine patriarhovih posesti v Furlaniji. Ogrska
vojska je intervenirala {ele konec leta 1419.159  To je bilo za Turja~ane ugodno, saj je bil Jurij
III. zastopnik dr‘avnega namestnika v Furlaniji, s tem pa se je tudi sam uvr{~al v kraljevi
tabor.160  Sigismund mu je kot svojemu prista{u v marcu 1420 podelil pravico spremstva
(Gelaitsrecht) v furlanski Pu{ji vasi (Venzone), ki jo je predhodno odvzel nekemu ~edadskemu
me{~anu zaradi sovra‘nega obna{anja.161  @al akcija ogrske vojske ni obrodila sadov na dalj{i
rok, Bene~ani pa so zadr‘ali primat v Furlaniji. Upo{tevajo~ nastale razmere se tako tudi ne
moremo ~uditi, da kasneje ne sli{imo ni~ ve~ o Turja~anih kot izvajalcih pravice spremstva, pa
~eprav je Sigismund to podelil tudi Jurijevim mo{kim naslednikom.
V skladu z zmo‘nostmi so Turja~ani ob koncu 14. in v za~etku 15. stoletja podjetno
zaokro‘evali svojo posest okoli turja{kega gradu. Od tod so sku{ali zlasti z odkupovanjem
posesti izriniti oziroma si podrediti manj{e konkuren~ne gospode, po drugi strani pa so z
usklajenim pridobivanjem kmetij prodirali na I‘ansko.162  Utrjevanje gospostva nad ozem-
ljem je pogosto potekalo samovoljno in brezobzirno na {kodo sosedov, kar je povzro~alo
dolgotrajne spore. Spor z Bistro glede medsebojne razmejitve pri Nadli{ku, nekaterih
tamkaj{njih posesti in pravic se je vlekel skoraj trideset let.163  Dokon~no so Turja~ani
privolili v poravnavo {ele 1433.164  Do ekscesov je pri{lo tudi v odnosih s Sti~no, kjer je
pri{lo celo do nasilnega obra~unavanja med hlapci obeh gospodov. Jurij III. je samostanu
zaplenil 135 glav male ‘ivine, povrhu vsega pa je povzro~il sti{kim menihom {e toliko
{kode, da mu je grof Herman Celjski, ki je posredoval kot razsodnik, nalo‘il pla~ilo visokih
200 mark dunajskih pfenigov od{kodnine.165  Nekaj podobnega se je dogajalo ljubljanskim
156 Elizabeta se omenja kot dvorna dama med leti 1407 (MMVK 20, str. 171, {t. 294) in 1425 (ibid., str.
200, {t. 345).
157 Glej podpoglavje o posesti pri Mokronogu.
158 MMVK 20, str. 171, {t. 294; str. 177, {t. 307.
159 M. WAKOUNIG, Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Lu-
xemburg und der Republik Venedig um Vorherrschaft im adriatischen Raum, Diss. der Universität Wien
1990, str. 117-125. O Sigismundu H. KOLLER, Sigismund (1410-1437), v: Kaisergestalten des Mittelalters,
hg. H. BEUMANN, München 1991, str. 277-301.
160 E. TRAVERSA, Das Friaulische Parlament bis zur Unterdrückung des Patriarchates von Aquileia
durch Venedig (1420), Erster Teil, Wien/Leipzig 1911, str. 25.
161 W. ALTMANN, Die Urkunden Kaiser Sigismunds (1410-1437), 1. Bd. (1410-1424), Regesta Impe-
rii XI, Innsbruck 1896-7, {t. 4052. O pravici spremstva M. KOSI, Potujo~i srednji vek, str. 179-181.
162 Glej podpoglavje o izgradnji centralnega gospostva okoli Turjaka.
163 HHStA AUR, 1404, junij 7.; ibid., 1427, september 29. (obe listini po prepisu B. Otorepca – Zgod.
in{tit. ZRC SAZU).
164 HHStA AUR, 1433, julij 13. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
165 MMVK 20, str. 269, {t. 292.
40 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
me{~anom, saj so jim Turja~ani sku{ali prepre~iti izkori{~anje gozda na {ir{em obmo~ju med
Mokrcem, @elimljami in Igom, do ~esar so razburjeni o{kodovanci imeli pravico – kakor je
zapisano v dokumentih – ‘e ve~ kot sto let.166  Morebiti je prav razsodba vojvode Ernsta iz
leta 1421 v prid me{~anom pomra~ila duha Juriju III. v tolik{ni meri, da je ta z angriffen,
rauben, prandt, todslegen skupaj s svojimi pajda{i opusto{il de‘elo.167  ^e se je to res
zgodilo ravno zaradi omenjenega spora, ne morem z gotovostjo trditi, je pa o~itno, da sta si
bila oba dogodka ~asovno zelo blizu, kar dovoljuje predvidevanje neke logi~ne soodvisno-
sti. Brezobzirna politika utrjevanja gospostva se je odra‘ala tudi v manj{ih izsiljevanjih
{ibkej{ih partnerjev. Zgovoren je primer ljubljanskega me{~ana Henrika Kaltenbergerja, ki
je 1412 kupil nekaj zemlje od Dipolda Turja{kega.168  Ta je Ljubljan~ana prevaral, saj mu ni
izro~il ne posesti, pa tudi denarja mu ni hotel vrniti. Naposled je Kaltenbergerju po osmih
letih in ne{tetih posredovanjih pri de‘elnem upravitelju le uspelo izterjati vpla~ano vsoto
denarja.169
Kako pa lahko ocenimo gmotno mo~ rodbine ob za~etku 15. stoletja? Finan~na nakazila
in {e zlasti ~rete{ka dedi{~ina, oboje skupaj je zagotovo prispevalo k stabilnemu polo‘aju.
Na relativno finan~no sposobnost ka‘eta vi{ini izpla~anih obveznosti do zakonskih partner-
jev. Konrad Kraig, koro{ki de‘elni glavar je moral biti prav zadovoljen, ko je njegova ‘ena,
Margareta Turja{ka dobila od svojih sorodnikov za doto skoraj tiso~ goldinarjev. Podobno
visoka je bila tudi jutrnja, ki jo je Avstrijki Ani iz Plankensteina izpla~al Herbord VI.170
Gledano iz perspektive stanovske hierarhije plemstva ustrezata vi{ini pla~anih zakonskih
obveznosti vsotam, ki so jih nakazovali svojim partnerjem plemi~i iz najpremo‘nej{ih {tajer-
skih rodbin, ki so sedele na vite{ki klopi.171  Kljub vsemu nas visoki ‘enitni izdatki ne
smejo zavesti v prepri~anje, da so se Turja~ani kopali v denarju. Za tako visoke stro{ke, kot
so bili ‘enitni izdatki, se niso branili niti kratkoro~nega prodajanja in ne zastavljanja manj{ih
posesti. O~itno so na ta na~in sku{ali kriti sprotne stro{ke. ^e ne bi razpolagali s konkretnimi
podatki, bi si te‘ko predstavljali, da so bili v~asih celo ~isto brez denarja. Le tako si lahko na
primer razlagamo, da je mo~na Elizabeta v stiski zastavila celo srebrno posodo, ki – za
name~ek – {e ni bila njena, ampak last nikogar drugega kot same Cimburge Mazovske, ‘ene
vojvode Ernsta @eleznega.172  Finan~na stiska je Jurija III. celo prisilila, da je dolg do Kon-
rada Kraiga, svojega svaka, poravnal na {e edino mo‘en na~in in sicer tako, da mu je izro~il
svoj del turja{kega gradu.173  Prisotnost Kraigov ni trajala dolgo, saj so se Herbord VI.,
Folkart in Engelhard ponovno dokopali do za~asno izgubljenega dela gradu ‘e {tiri leta
kasneje.174  Vse navedeno se sklada z splo{nimi ugotovitvami, da tudi relativno premo‘nej{i
166 B. OTOREPEC, Gradivo za zgodovino Ljubljane, (I-IX, Ljubljana, 1956-65), zv. 3., {t. 40 (odslej
GZL).
167 Razsodba vojvode v GZL, zv. 3., {t. 43; divjanje Jurija v MMVK 20, str. 194, {t. 334.
168 MMVK 20, str. 176, {t. 304.
169 Ibid., str. 178, {t. 310; str. 181, {t. 314, 315; str. 182, {t. 316; str. 184, {t. 322, 323.
170 MMVK 20, str. 179, {t. 311; str. 197, {t. 342; str. 198, {t. 343.
171 H. BILOWITZKY, Die Heiratsgaben in der Steiermark während des späten Mittelalters unter stände-
und wirtschaftsgeschichtlichem Aspekt (tipkopis), Phil. Diss. Graz 1977, tabela 7 in 8.
172 MMVK 20, str. 200, {t. 345, 346.
173 HHStA AUR, 1432, junij 5. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU): Ich (Jurij II. Turja{ki, op.
A.K.) lass ewer gnad wizzen das ich mainen tail an der vesten Aursperg … nichts ausgenomen … geben vnd
vermacht hab dem edelen herren hern Chonraten von Kreig … nach ausweisung des gemechtbriefs so er vom
mir darumb hat.
174 MMVK 20, str. 216-7, {t. 383.
41ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
plemi~i niso razpolagali z velikimi koli~inami gotovine, saj so denar – ~e so ga od nekod le
dobili – nemudoma investirali naprej, najve~krat v posest.175
Cesar Friderik III. in dokon~en preboj Turja~anov med plemi{ko elito Notranje
Avstrije
Leta med 1440 in 1470
S smrtjo Alberta II. (1439), prvega habsbur{kega kralja Ogrske in ^e{ke in z rojstvom
njegovega sina Ladislava Posthumusa (1440), se je za avstrijske dedne de‘ele in sosede
za~elo dolgo obdobje nemira, ki so ga – v grobem re~eno – zaznamovali spopadi za prevla-
do nad srednjeevropskim prostorom. V mete‘u bojev, ki so se z razli~no intenzivnostjo
vlekli celo drugo polovico 15. stoletja, je pripadala klju~na vloga kralju, od 1452 pa tudi
cesarju Frideriku III. Habsbur{kemu, ki mu zgodovinarji dolgo ~asa niso pripisovali poseb-
nih vladarskih spretnosti.176  To je le delno upravi~eno, saj se je mladi Friderik ‘e v prvih
letih svojega kraljevanja anga‘irano zavzel za dinastijo, {e zlasti pa za svoj polo‘aj znotraj
nje. Neprestani spori z Dunajem in avstrijskimi stanovi, ki so leta 1441 Friderika celo izgnali
iz glavnega mesta, so naposled pripomogli, da se je cesar bolj{e po~util v Notranji Av-
striji.177  Med leti 1440 in 1470 je celo stalno prebival v {tajerskem Gradcu, kar je bilo v neki
meri ugodno tudi za Kranjsko in njene de‘elane. Bli‘ina rezidence in trdnej{a povezava
notranjeavstrijskih de‘el je omogo~ala intenzivnej{e sodelovanje s centrom oblasti, kar se
je odra‘alo v pove~ani vlogi Kranjcev v upravno-politi~nem aparatu de‘elnega kneza. Iz-
med kranjskih rodbin so bili Turja~ani poleg Lambergov in ^ernomaljskih tisti, ki so iz
nastale situacije potegnili najve~.178
Pribli‘evanje Turja~anov de‘elnemu knezu do 1462
Osvetlimo najprej potek politi~nih dogodkov, ki so postopoma pripeljali do popolnega
zbli‘anja med Turja~ani in Friderikom. @e takoj, ko se je golobradi, leta 1415 rojeni gospod
Notranje Avstrije re{il skrbni{tva svojega strica, Friderika Tirolskega, se je moral soo~iti z
nevarnostjo, ki mu je pretila s strani Celjskih grofov in njihovega mogo~nega teritorija, ki se
je zajedal v samo srce dednih de‘el. Ogro‘enost teritorialne celovitosti je dosegla vrhunec,
ko je leta 1436 cesar Sigismund izstavil v Pragi privilegij, s katerim je Celjane povi{al v
dr‘avne kneze, njihov teritorij pa v dr‘avno neposredno kne‘evino s svojim ograjnim
175 M.J. WENNINGER, Die Finanzkraft des Adels und die Finanzierung außergewönlicher Ausgaben
mit besonderer Berücksichtigung Tirols um 1400, Jahrbuch der Oswald Wolkenstein Gesellschaft 2 (1982/
3), str. 147.
176 O Frideriku, njegovi vladavini in ocenah njegovih sposobnosti E. ZÖLLNER, Geschichte Öster-
reichs, str. 145-155; A. NIEDERSTÄTTER, Das Jahrhundert der Mitte, str. 135-182; G. HÖDL, Habsburg,
str. 191-227; H. KOLLER, Aspekte der Politik des Hauses Österreich zur Zeit Regierungsantrittes Friedrichs
III, Österreich in Geschichte und Literatur 29 (1985), str. 142-159.
177 G. HÖDL, Habsburg, str. 205-6; G. BUTTLAR, Die Belagerung des Ladislaus Posthumus in Wiener
Neustadt 1452, Militärhistorische Schriftenreihe 57 (Wien 1986), str. 4.
178 Nekaj zanimivih izsledkov o teh kranjskih rodbinah v slu`bi Friderika lahko najdemo v P.J. HEINIG,
Kaiser Friedrich III. (1440-1493): Hof, Regierung und Politik, 3 Bde., Beihefte zu J.F. Böhmer, Regesta
Imperii 17, München 1997.
42 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
sodi{~em. Vojvodi Frideriku, ki dovoljenja za povzdig Celjanov ni dal – med drugim se je v
~asu izstavitve mudil na romanju v Palestini – ni preostalo ni~ drugega, kot da je sku{al re{iti
spor z voja{kimi sredstvi.179  Za spopad sta obe strani potrebovali zaveznike med de‘elani.
Pomo~ Turja~anov, ki so verjetno veljali za najmo~nej{e de‘elane na Kranjskem, bi tako
Celjanom kot tudi Frideriku pri{la presneto prav. V ta kontekst je najverjetneje potrebno
umestiti tudi obe ve~ji fevdni podelitvi iz 1436 in 1437. Friderik III. je prehitel soimenjaka
Celjana, saj je ‘e v januarju 1436 izpolnil ‘eljo Herborda VI. in mu podelil del Turjaka, ki ga
je imel predhodno v fevdu njegov bratranec Jurij.180  Leto kasneje si je sku{al naklonjenost
Herborda pridobiti Friderik Celjski s fevdno podelitvijo 22 hub, ki so se nahajale pri Mir-
ni.181  Kljub poskusom snubljenja in kljub poteku voja{kih akcij v bli‘ini Turjaka – habsbur{ki
prista{i so za‘gali Lo‘, a bili premagani pri Mokronogu – pa izgleda, da so se Turja~ani
dr‘ali ob strani.182  Iz nekaterih dokumentov je namre~ razvidno, da so obdr‘ali korektne, ~e
ne celo prijateljske odnose z obema sovra‘nima stranema. [e ko je trajal spopad, je Herbord
poslal k vojvodi Ortolfa Pernegga s [tajerske s pismeno pro{njo, da naj Friderik uredi razne
stvari, povezane s Friderikom ^rete{kim. Zaklju~ek pisma je Herbord oblikoval tako, da je
iz njega razvidna ‘elja po dobrih odnosih z de‘elnim knezom.183  Poleg tega se Turja~ani
tudi niso nahajali na spisku de‘elnih – beri de‘elnokne‘jih – sovra‘nikov, ki je bil prilo‘en
listini o sklenitvi premirja iz marca 1441.184  Kakor `e re~eno, pa se tudi proti Celjanom niso
hoteli bojevati. Da so do dolo~ene mere celo sodelovali s Celjani, pri~a podatek iz 1441, ko
so grofje izro~ili Turja~anom v ~uvanje svojega ujetnika Bartolomeja iz Firenc, ki so ga ujeli
v Zagrebu.185  Po ponovnem izbruhu sovra‘nosti med obema strankama leta 1442 so celjski
prista{i sku{ali zavzeti Ljubljano in Novo mesto. Akcije so za Celjane izpadle klavrno, tako
da je 1443 pri{lo do poravnave.186  Na vpra{anje, ~e so Turja~ani tudi v drugi “rundi” ostali
nevtralni, na podlagi ohranjenih virov ni mogo~e z zanesljivostjo odgovoriti. Je pa povsem
verjetno, da so se bolj pribli`ali Frideriku, saj so prav v letu pomiritve prejeli v fevd grad
[umberk.187  Le te‘ko si predstavljamo, da bi ga dobili, ko bi aktivno podpirali de‘elnemu
gospodu sovra‘no stran!
V boju za prevlado med Celjani in Friderikom III. je odigral posebno vlogo Gori{ki grof
Henrik IV. Po podpisu medsebojne dedne pogodbe med celjsko in gori{ko grofovsko hi{o v
letu 1437, {e bolj pa po tem, ko je Ulrik II. Celjski postal skrbnik gori{kih dedi~ev, je grof
Henrik postal zgolj figura v rokah Celjana. Stara pogodba o dedovanju med Gori{kimi in
Habsbur‘ani iz 1394 je s tem povsem izgubila svoj pomen, kar je zbudilo upravi~ene straho-
ve pri Frideriku, ki si je na vsak na~in sku{al zagotoviti nasledstvo po Gori{kih.188  Kralj je
179 Podrobno o tem P. [TIH, Celjski grofje, vpra{anje njihove de`elnokne`je oblasti in de`ele Celjske,
v: Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, str. 227-254.
180 MMVK 20, str. 215, {t. 380.
181 Ibid., str. 222, {t. 394; glej tudi podpoglavje o posestih na vzhodnem Dolenjskem.
182 O fajdi P. [TIH, Celjski grofje, str. 247-8; F. KRONES von MARCHLAND, Die Freien von Sanegg
und ihre Chronik als Grafen von Cilli, II. Teil: Cillier Cronik, Graz, 1883, str. 84-85. Da so Turja~ani ostali
nevtralni, je bil mnenja tudi Radics, Herbard VIII., str. 26-27.
183 MMVK 20, str. 224, {t. 399: das ich mit sambt meinen freunten umb euer genad alczeit gern verdinen
will…
184 B. OTOREPEC, Seznam “de`elnih sovra`nikov” na Kranjskem in [tajerskem iz okoli 1440. Iz borb
med Celjskimi grofi in Habsbur`ani v letih 1436-1443, v: Grafenauerjev zbornik, str. 331-342.
185 MMVK 20, str. 230, {t. 407.
186 P. [TIH, Celjski grofje, str. 248.
187 MMVK 20, str. 233, {t. 412.
188 Splo{ne okoli{~ine: C. THOMAS, Kampf um die Weidenburg. Habsburg, Cilli, Görz 1440-1445,
Mitteilungen des österreichischen Staatsarchiv 24 (1971), str. 1-86; H. WIESFLECKER, Die politische
Entwicklung, str. 329-384.
43ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
hotel izsiliti popu{~anje Henrika Gori{kega tako, da mu ni hotel potrditi oziroma podeliti
dr‘avnega fevda. Poleg tega ga je hotel tudi finan~no iz~rpati, saj je leta 1444 mobiliziral
komorno sodi{~e zaradi starih in neporavnanih gori{kih dolgov.189  Na zelo podoben na~in
so sku{ali nekaj let kasneje izsiljevati Henrika IV. tudi Turja~ani. Bistvo spora so predstav-
ljale zahteve Engelharda do Gori{kega grofa, ki naj bi zadevale izpla~ilo denarja, ki so ga
dolgovali Turja~anom ‘e izumrli Rihember{ki. Dolg je moral biti izjemno star, saj so omenjeni
plemi~i s Krasa izumrli ‘e v drugi polovici 14. stoletja.190  Iz ohranjenih listin je razvidno,
da so v {estdesetih letih omenjenega stoletja Rihember{ki res postavljali Turja~ane kot
poroke za denar, izposojen pri @idih, iz ~esar bi lahko nastali dolgovi.191  Grof se je izpla~ilu
spretno izmikal in {ele intervencija obeh Habsbur‘anov je privedla do tega, da je Henrik leta
1451 le obljubil pla~ati Turja~anu 2000 goldinarjev, kar je bila za obe strani visoka vso-
ta.192  Morda v domnevah ne grem predale~, ko posku{am v akciji de‘elnega kneza in
Turja~anov videti dolo~eno povezavo. Naj navedem glavne argumente. Oba primera izterja-
ve dolgov sta potekala pribli‘no v istem ~asu. V obeh primerih je {lo za zelo stare dolgove in
velike zneske, kar bi lahko povezovali z dolo~enimi pritiski in ne samo z obi~ajno poravna-
vo obveznosti. K temu naj dodam {e to, da je v turja{ko zadevo aktivno posegel tudi de‘elni
knez, kar je naposled prisililo Gori{kega grofa h kooperativnosti. ^e te argumente sprejme-
mo, potem si lahko privo{~imo tudi hipotezo, da so Turja~ani ob koncu {tiridesetih letih 15.
stoletja aktivno podpirali pritisk Habsbur‘anov na Henrika IV., pri tem pa {e pametno prista-
vili svoj lon~ek.
V petdesetih in za~etku {estdesetih let so avstrijske de‘ele {e vedno pretresali notranji
spopadi. V boju za izro~itev Ladislava Posthumusa so avstrijski stanovi oblegali cesarja v
Dunajskem Novem mestu, Friderik III. pa se je moral bojevati tudi z Gori{kimi za celjsko
dedi{~ino. V najte‘jih trenutkih so cesarju stali ob strani zlasti notranjeavstrijskih stanovi,
brez pomo~i katerih bi Friderik III. le ste‘ka obvladal polo‘aj.193  Potreba po voja{ki pomo~i
je naposled tudi Turja~ane pripeljala dokon~no in ~vrsto v cesarski tabor. Poglejmo si razvoj
dogodkov. Po smrti Ladislava Posthumusa leta 1457 sta se brata Friderik III. in Albert spo-
razumela, da pripade prvemu Spodnja Avstrija z Dunajem, medtem ko naj bi Albert prejel v
upravo Zgornjo Avstrijo. Zaradi splo{nih razmer v de‘eli – divjanje najemni{kih ~et, lakota,
te‘ko finan~no stanje – se je Friedrikov polo‘aj za~el kmalu slab{ati. Na Dunaju in v Zgornji
Avstriji se je formirala mo~na opozicija, ki se je povezala z vojvodo Albertom, ki je ‘elel
omenjeno podro~je iztrgati izpod bratovega nadzora. Od poletja 1461 sta se brata tudi
formalno nahajala v vojni. Zaradi ogro‘enosti glavnega mesta se je Friderik v avgustu 1462
skupaj z manj{im kontingentom notranjeavstrijskega plemstva premaknil iz Dunajskega
Novega mesta v dunajski “Burg”. Neposredni spopadi v samem mestu so se za~eli 16. okto-
189 C. THOMAS, Kampf um Weidenburg, str. 33, 55.
190 K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg, str. 491-573.
191 ARS, 1361, julij 2., (Ulrik Rihember{ki potrjuje, da je postavil Jurija Turja{kega za poroka @idu
Elijasu za 10 mark pfen. bene{kih {ilingov); ARS, 1363, januar 11. (Ulrik Rihember{ki obljublja, da bo
Jurija Turja{kega in dedi~e odre{il od poro{tva pri @idu Eliji za posojenih 600 goldinarjev) (Obe listini po
prepisu B. Otorepca – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
192 HHStA AUR, 1451, maj 1. (prepis Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU): Wir Hainraich von Gorcz…
Bekennen … das wir getrewn Engelharten Aurspürger … auf den schpruch so der hochgeboren … herczog
Albrecht … getan hat vm vordrung von der Riffenberger wegen dar rurend schuldig sein vnd gelten schullen
zway tausent gulden ducaten …, dieselben summ gulden gelob vnd versprechen wir dem benantten En-
gelharten … zu peczallen in zechn jaren von datum des brieffs…
193 G. HÖDL, Habsburg, str. 208-9; H. WIESFLECKER, Die politische Entwicklung, str. 364-66; E.
ZÖLLNER, Geschichte Österreichs, str. 145-150.
44 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
bra, ko so Dunaj~ani napadli kralja v njegovi rezidenci. 1. novembra se jim je pri obleganju
rezidence pridru‘il tudi vojvoda Albert. Toda ‘e kmalu sta na pomo~ cesarju pri{li vojski
notranjeavstrijskih stanov in pa ~e{kega kralja Jurija Podjebradskega, kar je pripomoglo k
deblokiranju oblegane posadke in h kon~anju konflikta.194  Pomemben del voja{kega no-
tranjeavstrijskega kontingenta so sestavljali kranjski plemi~i. Cesar “osvoboditeljem” ni
ostal dol`an, saj jih je za pomo~ bogato nagradil. Tako je kranjskemu de`elnemu plemstvu
s privilegijem potrdil izbolj{anje de`elnega grba.195  Med zaslu‘nimi se v listini omenjajo
na pomembnem mestu tudi Turja{ki, ki so bili za izkazano pomo~ {e posebno nagrajeni, pa
~eprav je Pankrac Turja{ki celo odkrito sodeloval z vojvodo Albertom.196  Izgleda, da je
anga‘ma dokon~no pripomogel, da so si Turja~ani utrli pot med najo‘je in najzvestej{e
cesarjeve sodelavce, saj so si v kratkem ~asu po tem dogodku razni rodbinski ~lani uspeli
pridobiti {tevilne slu‘be, ~asti in posesti.
Pridobivanje slu‘b in sorazmerno nara{~anje ugleda po 1462
Poleg spretne rodbinske politike, so k vrtoglavem vzponu Turja~anov {e zlasti prispeva-
le spremembe v organizaciji de‘elnokne‘je uprave. V ~asu Friderika III., {e zlasti pa kasneje,
ko je na prestolu sedel njegov sin Maksimilijan, se je v upravi kameralnih posesti in financ
ter na ~elu javnih funkcij vse bolj uveljavljalo uradni{tvo, ki se je kakor po pravilu rekruti-
ralo v krogu de‘elnega plemstva.197  Logi~no je, da se je Friderik III. pri izbiri svojih urad-
nikov naslonil na njemu bli`nje plemstvo notranjeavstrijskih de`el. Tako so po izkazani
zvestobi in voja{ki intervenciji na strani Friderika III. pri{li na svoj ra~un tudi Turja~ani.
@e v kratkem ~asovnem razdobju od 1462 do 1470 so si uspeli pridobiti tri razli~ne
dvorske slu‘be. Dedno slu‘bo de‘elnih mar{alov je ne dolgo po odre{ilni voja{ki interven-
ciji cesar Friderik III. podelil bratom Juriju, Viljemu in Hansu kot pla~ilo za pomo~ v boju
proti svojemu bratu.198  Pankrac, Turja~an s Turjaka, in njegov bratranec Jurij sta ob~asno
nastopala tudi kot cesarjeva stolnika.199  Za name~ek je Friderik III. leta 1469 podelil Pankra-
cu, svojemu stolniku, komorni{tvo na Kranjskem in v Marki.200  Tu pa smo pri najdonosnej{i
izmed omenjenih dvorskih slu‘b, ki so jo predhodniki te generacije Turja~anov imeli v
rokah ‘e pred nekaj desetletji.201  Poleg Pankraca je opravljal komorni{tvo tudi njegov
bratranec iz [umberka, Viljem, ki je bil od vseh rodbinskih ~lanov njegove generacije najbolj
povezan s cesarjem. @e v {estdesetih letih je imel hi{o v Dunajskem Novem mestu ter nasto-
194 Glej dela v zgornji opombi. Podrobneje o poteku spopadov P. CSENDES, Wien in den Fehden der
Jahre 1461-1463, Militärhistorische Schriftenreihe 28 (Wien 1974).
195 ARS – de`elne listine, 1463, januar 12. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU).
196 J. CHMEL, Regesta chronologico-diplomatica Friderici III. Romanorum Imperatoris (Regis IV.), 1.
Bd., Wien 1849, {t. 3949 (dalje CHMEL).
197 O upravi v drugi polovici 15. stol. glej G. GÄNSER, Landesfürstliche Beamte zur Zeit Andreas
Baumkirchers, v: Andreas Baumkircher und seine Zeit, Symposion im Rahmen der “Schlaininger Ge-
spräche” vom 24.–26. September 1982 auf Burg Schlaining, Wissenschaftlichen Arbeiten aus dem Burgen-
land, 67 (1983), str. 183-188; isti, Die rechtliche, soziale und kulturelle Stellung der österreichischen
Beamten unter Maximilian I. Phil. Diss., Graz 1976; P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III.
198 F. KOMATAR, Das Schloßarchiv in Auersperg, Carniola N. v. 1 (1910), str. 34, {t. 474 (odslej C
1910).
199 C 1910, str. 230, {t. 500, 501.
200 CHMEL, {t. 5648.
201 Glej tudi zgoraj o Elizabeti ^rete{ki, poro~eni z Viljemom Turja{kim.
45ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
pal v letih med 1468 in 1478 kot prepositus camere.202  S to slu‘bo so bile v drugi polovici
15. stoletja povezane {iroke kompetence iz resorja de‘elnokne‘jih financ, kar je komorniku
zagotavljalo pomemben polo‘aj tako na dvoru kot med de‘elani.203  Komorniki kot sta bila
na primer Sigmund Prüschenk ali Kaspar Rogendorf so spadali celo med najbli‘je cesarjeve
sodelavce.204  Kot komornik in mar{al si je Viljem pridobil {e naziv cesarjevega svetovalca
(Rat).205  Po opravljenih raziskavah omenjene institucije ni mogo~e razumeti kot specifi~ne
slu‘be v upravi ali na dvoru, saj so bili svetovalci vladarjevi zaupniki, ki so jim lahko
zaupali najrazli~nej{e zadol‘itve.206  Tako je Viljem, cesarjev rat ob koncu 15. stoletja
kon~no uspel dose~i tudi polo‘aj kranjskega de‘elnega glavarja.207  [e ve~ izku{enj na tem
podro~ju je imel Viljemov bratranec Pankrac, ki je bil glavar v Metliki med leti 1470 in
1492.208
Vzporedno s pridobivanjem pomembnih polo‘ajev se je ve~al tudi ugled rodbine, kar ni
ostalo skrito tudi starej{im raziskovalcem rodbinske zgodovine.209  Posamezni Turja~ani so
se vse pogosteje mudili v bli‘ini cesarja in dvora. Izjemno zanimivo je, da je Volkart celo
odra{~al na dvoru ob samem Maksimilijanu kot njegov pa‘, na podlagi ~esar lahko sklepa-
mo, da je mladega prestolonaslednika tudi osebno dobro poznal. Morda je ob mladem
Maksimilijanu tudi prepotoval mnoge de‘ele in spoznal veliko pomembnih oseb politi~nega
in kulturnega ‘ivljenja poznosrednjeve{ke Evrope.210  Na cesarskem dvoru so kot pa‘i ob
Volkartu prebivali {e nekateri drugi plemi~i, ki so izhajali iz najprodornej{ih dru‘in, kot so
bili naprimer Stubenbergi, Rogendorfi ali Liechtensteini.211  Na ta na~in so Turja~ani vedno
znova prihajali v stik z najodli~nej{o plastjo plemstva, kar se je kon~no manifestiralo v
sklenitvi vrste poro~nih povezav med Turja~ani in Habsbur‘anom bli‘njimi rodbinami.
Tako se je ena od Viljemovih sester poro~ila z uglednim Sigmundom Prüschenkom, komor-
nikom in dvornim mar{alom, medtem ko je druga vzela Andreja Hohenwarta, glavarja v
Metliki in brata Viljema Hohenwarta, ki je bil cesarjev svetovalec.212  Vrhunec pa je zagoto-
vo bila poroka komornika, stolnika in glavarja v Metliki Pankraca Turja{kega z Ano, h~erko
grofa Dujma Frankopana.213
Kakor drugim svetovalcem in komornikom je cesar tudi Viljemu Turja{kemu nalagal
opravila diplomatskega zna~aja. Kot cesarski odposlanec se je Turja~an leta 1471 mudil na
dr‘avnem zboru v Regensburgu, kasneje pa je opravljal {e vlogo cesarskega odposlanca na
202 CHMEL, {t. 4726, 5489; isti, Monumenta Habsburgica, Sammlung von Aktenstücken und Briefen
zur Geschichte des Hauses Habsburg in dem Zeitraume von 1473 bis 1576, 1. Abt.: 3. Bd., Wien 1855, str.
726, {t. 274 (dalje MH); J. MAYER, Geschichte der Wiener-Neustadt, 1. Bd., Wiener Neustadt 1926, str. 89.
203 B. SEUFFERT, Drei Register aus den Jahren 1478-1519, Untersuchungen zu Politik, Verwaltung und
Recht des Reiches, besonders der deutschen Südostens, Innsbruck 1934, str. 102.
204 B. SEUFFERT, Drei Register, str. 101, P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 207, 147.
205 P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 232.
206 Ibid., str. 150-237; G. GÄNSER, Die landesfürstliche Beamte, str. 188; konkretni primeri nalog, B.
SEUFFERT in G. KOGLER, Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396-1519, Teil 2., Quellen zur Verfas-
sungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark 4 (1958), str. 110, 111, 153.
207 C 1910, str. 240, {t. 539.
208 C 1910, str. 230, {t. 500; str. 232, {t. 505, 507; str. 235, {t. 519; str. 239, {t. 535; MH, str. 917, {t. 1268.
209 F.X. RICHTER, Die Fürsten und Grafen von Auersperg, str. 676; P. RADICS, Herbard VIII. Freiherr
von Auersperg, str. 30.
210 H. FICHTENAU, Der junge Maximilian (1459-1482), Wien 1965.
211 CHMEL, n. 5207.
212 Glej rodbinsko deblo. O Prüschenku in Hohenwartu P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 226, 207.
213 C 1910, str. 229, {t. 498.
46 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
zasedanjih de‘elnih stanov.214  Na potovanjih te vrste je sklenil poznanstva z vplivnimi
politi~nimi figurami iz vse dr‘ave, kar je razvidno iz podatka, da je mejni grof Brandenbur{ki
Albert Ahil sku{al prav preko Viljema hitreje prodreti s svojimi zadevami do samega ce-
sarja.215  Pove~evanje mo~i in ugleda je kon~no prineslo s seboj tudi formalno napredo-
vanje v stanovski hierarhiji. Turja~ane so namre~ tja v drugo polovico 15. stoletja {teli le k
vite{kim rodbinam. To se je spremenilo ob koncu stoletja, ko je po vsej verjetnosti funkcija
glavarja Viljemu prinesla baronski status (Freiherrenstand), s tem pa tudi mesto na gosposki
klopi.216
Vidiki ekonomske mo~i v drugi polovici 15. stoletja
V svojem ~lanku o gospodarskem polo‘aju plemstva v poznem srednjem veku je Sablo-
nier ve~krat ponovil ‘e znano tezo, da se je v obdobju med 1330 in 1470 ve~ina kontinen-
talnega plemstva ob~asno soo~ala s te‘avami gospodarske narave.217  ^eprav splo{nega
konsenza glede vzrokov za to v znanstvenih krogih ni in ga glede na spekulativnost
teoreti~nih modelov tudi ni pri~akovati, pa je vseeno nedvomno jasno, da je dobr{en del
finan~nih te‘av plemstva izviral iz ob~ih ekonomskih sprememb, ki jih je narekovala agrar-
na kriza.218  Bistvo krize naj bi bilo v tem, da so zaradi zmanj{evanja {tevila prebivalstva, ki
so ga poleg drugih dejavnikov razred~ile zlasti ku‘ne bolezni, drasti~no padle cene ‘ivil na
trgu. To je za seboj potegnilo relativno zmanj{evanje vrednosti zemlje, kar je prizadelo
predvsem plemi~e kot zemlji{ke gospode.219  Njihovo pre‘ivetje je bilo zato v veliki meri
povezano z iskanjem dodatnih virov dohodkov, po mo‘nosti v obliki gotovine. Predvsem
pri manj premo‘nih plemi~ih so zemlji{ki dohodki postajali vse bolj subsidiaren vir v rod-
binskem prora~unu.220
Kako pa so se v nastali situaciji zna{li Turja~ani? Poglejmo najprej spremembe v obsegu
zemlji{ke posesti kot osnovi ekonomske mo~i rodbine! Kakor je razvidno iz analize razvoja
posesti, je Turja~anom prav v prvi polovici 15. stoletja uspelo {e enkrat pove~ati {tevilo
podlo‘nih hub. S tem so se povzpeli med najve~je zemlji{ke gospode na Kranjskem.221
^eprav donosnost zemlji{ke posesti, kakor sem omenil v predhodnem odstavku, ni bila ve~
odlo~ilnega pomena za finan~no stabilnost, pa je na podlagi izsledkov drugih raziskav
214 P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 232.
215 B. SEUFFERT, Drei Register, str. 102.
216 F.X. RICHTER, Die Fürsten und Grafen, str. 713; o kranjskih stanovskih listah S. VILFAN, Struktura
stanov, de`elne finance in reformacija, Z^ 49 (1995), str. 175-181.
217 R. SABLONIER, Zur wirtschaftlichen Situation des Adels im Spätmittelalter, v: Adelige Sachkultur
im Spätmittelalter, Internationaler Kongreß Krems an der Donau von 22. bis 25. September 1980, Sitzungs-
berichte der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Bd. 400 (1982), str. 13.
218 Ibid., str. 19. O kontroverzah poznosrednjeve{ke krize glej W. ABEL, Strukturen und Kriesen der
spätmittelalterlichen Wirtschaft, Quellen und Forschungen zur Agrargeschichte 32 (Stuttgart 1980); isti,
Landwirtschaft 1350-1500, v: Handbuch der deutschen Wirtschafts- und Sozialgeschichte 1, hgg. H. AU-
BIN in W. ZORN, Stuttgart 1967, str. 300-333; G. DUBY, L’économie rurale et la vie des campagnes dans
l’Occident médiévale, Paris 1962.
219 Glej predhodno opombo.
220 M.J. WENNINGER, Die Finanzkraft des Adels und die Finanzierung außergewönlicher Ausgaben,
str. 136.
221 Glej zaklju~ek analize posesti.
47ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
razvidno, da so plemi~i z ve~jo posestjo te‘je podlegli finan~nim zagatam kot pa njihovi
manj premo‘ni stanovski kolegi.222
Kot je bilo ‘e omenjeno, so si Turja~ani kot vsi drugi plemi~i po najbolj{ih mo~eh
prizadevali pove~ati dohodke v denarju. Ob vse ve~jem uveljavljanju uradni{kega aparata
v ~asu Friderika III. so bila pla~ana mesta v upravi za to kar najbolj primerna. Iz ohranjenih
virov imamo na voljo ve~ neposrednih podatkov o pla~ilu za funkcije, ki so jih opravljali
posamezni rodbinski ~lani. Kot komornik Kranjske in Marke je prejel Engelhart Turja{ki
leta 1455 v pla~ilo 12 funtov pfenigov.223  Obi~ajna so bila tudi pla~ila Turja~anom za Sold
und Kostgeld.224  Nenazadnje je vredno omeniti {e zanimiv podatek, da je celo Maksimilija-
nov pa‘ Volkart prejemal mese~no po 18 pfenigov.225  To pa nikakor niso vse funkcije, za
katere so rodbinski ~lani prejemali pla~ilo. Iz podobnih raziskav je razvidno, da je bila
pla~ana tudi slu‘ba de‘elnega mar{ala, svetovalca in oskrbnika de‘elnokne‘jih gospostev;
se pravi funkcije, ki so jih Turja~ani opravljali v drugi polovici 15. stoletja.226  Naj omenim,
da je bil Pankrac oskrbnik na Podsredi in ^u{perku, medtem ko je njegov bratranec Jurij
opravljal oskrbni{tvo v @u‘emberku in Mokronogu.227  [e bolj donosen je bil polo‘aj de‘el-
nega glavarja, saj se je iz leta 1420 ohranil podatek, da je takratni kranjski glavar prejel kot
letno pla~ilo kar sedemsto goldinarjev.228  Za ilustracijo naj navedem, da je bilo gospostvo
Gradac v Beli Krajini, ki so ga v sedemdesetih letih 15. stoletja kupili Turja~ani, vredno
tiso~ goldinarjev.229
Direktnih nakazil v denarju za opravljanje zaupanih funkcij ni mogo~e razumeti kot
edino obliko prejemanja finan~nih ugodnosti. Kot drugi premo‘ni plemi~i so tudi oni pogo-
sto celo sami posojali denar Frideriku III. V zameno za posojeni denar so prejeli v zastavo
kak{no gospostvo, ali pa so cesarjevi uradniki poravnali stare turja{ke dolgove, kakor se je
res zgodilo leta 1466.230  V zameno za posojenih 1500 goldinarjev so Turja{ki med leti 1470
in 1484 u‘ivali kot zastavo gospostvo Krumau v Spodnji Avstriji.231  Pridobitev gospostva
ali celo mitnice v zastavo je bila zelo priljubljena oblika pla~ila med plemstvom, saj je
plemi~, v ~asu, dokler gospod posesti ni odre{il, lahko le-to po mili volji tudi finan~no
izkori{~al.232  Poleg mitnice v Ra{ici pri Velikih La{~ah so Turja~ani v drugi polovici 15.
stoletja pridobili v za~asno upravljanje {e dve drugi donosni mitninski postaji. Leta 1468
jim je cesar predal v upravo do preklica mitnico na notranjski Planini, v najemu pa so imeli
tudi mitninsko postajo na Reki.233  Zagotovo pa z vsem na{tetim nismo iz~rpali vseh mo‘nosti
222 R. SABLONIER, Zur wirtschaflichen Situation des Adels, str. 29; W. RÖSENER, Grundherrschaften
des Hochadels in Südwestdeutschland im Spätmittelalter, v: Grundherrschaft im spätem Mittelalter, hgg. H.
PATZE, Vorträge und Forschungen 27 (Sigmaringen 1983), str. 87-176.
223 CHMEL, {t. 5489; C 1910, str. 23, {t. 444.
224 CHMEL, {t. 4927, 5203, 5562.
225 Ibid., {t. 5207.
226 G. GÄNSER, Landesfürstliche Beamte, str. 183-189; P.J. HEINIG, Kaiser Friedrich III., str. 167.
227 C 1910, str. 239, {t. 537; MH II, str. 910, {t. 1253; str. 989, {t. 1203; CHMEL, {t. 8597.
228 M.J. WENNINGER, Die Finanzkraft des Adels, str. 138.
229 C 1910, str. 233, {t. 509; prim. D. KOS, Bela Krajina v poznem srednjem veku, Zbirka Zgodovin-
skega ~asopisa 4 (1987), str. 28.
230 CHMEL, {t. 4503; obi~ajno posojanje denarja {t. 4926.
231 Ibid., {t. 6031, 7709.
232 M. BITTMANN, Kreditwirtschaft und Finanzierungsmethoden, Studien zu den wirtschaflichen
Verhältnissen des Adels im westlichen Bodenseeraum 1300-1500, Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirt-
schaftsgeschichte 99 (Stuttgart 1991), str. 68, 75.
233 HHStA AUR, 1468, november 16. (prepis B. Otorepec – Zgod. in{tit. ZRC SAZU); CHMEL,
{t. 5870, 5898, 6033.
48 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU
in poti, kako so Turja~ani prihajali do denarja. Verjetno so se vsaj delno tudi okori{~ali s
pooblastili, ki so jih imeli kot cesarjevi uradniki. Prav zanimivo bi bilo namre~ vedeti, do
kak{ne mere jih je lahko cesar nadzoroval kot svoje komornike pri raznih finan~nih opravi-
lih, kot na primer pri pla~evanju najemnikov ali asistenci pri pobiranju davkov.234
Naj izvajanje o turja{kih dohodkih zaklju~im {e z omembo posebnega in zelo pomemb-
nega finan~nega vira. Le redko kateri plemi~i ranga Turja{kih so bili te sre~e, da bi ~isto
blizu centralnega gradu gospostva razpolagali z zadostnimi koli~inami ‘elezove rude, ki bi
se jo spla~alo izkori{~ati. O tem, da je turja{ki prora~un ‘e v sredini 15. stoletja napajala zelo
donosna fu‘ina, nas obve{~a notarska knjiga re{kega notarja Antona de Renno. Iz izra~unov
Janeza [umrade razberemo, da so v letih med 1436 in 1461 kranjski trgovci prodali v tem
kvarnerskem pristani{~u okoli 400 ton turja{kega ‘eleza, ki je imelo celo svoj za{~itni znak
za jamstvo kvalitete. ^e se je cena za tono kovanega ‘eleza res gibala okoli 25 dukatov,
potem lahko hitro izra~unamo, da so v slabih tridesetih letih Turja~ani s svojim ‘elezom
zaslu‘ili okoli 10.000 dukatov bruto, ali poenostavljeno okoli 300 letno.235  To pa je bila
dobra pla~a visokega uradnika v de‘elnokne‘ji slu‘bi, kar je predstavljalo v ~asih, ko so
kranjsko pode‘elje vse bolj pusto{ili Turki, zelo dobrodo{el zaslu‘ek.236
(nadaljevanje sledi)
234 O pooblastilih B. SEUFFERT, Drei Register, str. 102.
235 Vse podatke o turja{kem `elezu povzemam iz J. [UMRADA, Trgovina s turja{kim `elezom sredi
15. stoletja, Zbornik ob~ine Grosuplje – Gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika 11, str. 221-228.
236 M. BITTMANN, Kreditwirtschaft und Finanzierungsmethoden, str. 61.