Dopisi. Iz Gradca. (Štajerskideželnizbor)je letos dobil iz nova izvoljenib poslancev, Slovenci smo jih 8 poalali v Gradec. Volilce po pravici zanima, kako so se jibovi poslanci kaj obnašali, Temu ho6e dopisnik utreči ter dnes in v prihodnjib številkah ,,Slov. Goap." popisati. Zborovanje se je pričelo 24. sept. Prvo, kar so slovenski poalanci storili, bilojesvoj ,,klub" (družbo) napraviti ter za predaednika g. dr. Dominkuša izvoliti. To se je še tisti dan naznanilo ,,kluboma" nemakih konaervativcev in liberalcev, da bi pri volitvah v posamezne odbore na Slovence ozir jemali. Ali glej čudo! 25. 8ept so bile te volitve, pri kterib se 12 odbornikov za denarstvene zadeve, 7 za šolske stvari, 5 za prošnje, 7 za poljedelstvo in 7 za ob6inske ali srenjske potrebe voli, pa samo v 2 odbora 8ta ee Slovenca volila in sicer v šolski odbor prof. Žolgar in v odbor za prošnje ali peticije dr. Dominkua. Bi pa6 ameli praaati zdaj nemškutarake-svobodnjaške U8tavoverce, na kteri podlagi pravi6nosti so liberalni U8tavoverci pri teh volitvah Slovence tako prezirali ? Če pomislimo, da je za vsem 63 poslancev, od kterih pa oba ikofa, ker se sej le redko vdeležujeta, en okrajni glavar, ki poslanstva ni 8prejel, in deželni glavar niso volili, tako jih je volilo samo 59 in sicer 8 Slovencev, 13 konaervativcev in 38 liberalnih ustavovercev. Odkod je to, da ima 38 ustavovercev v odboru za denarstvene zadeve 9 udov, konservativci 3 in Slovenci nobenega? Kako pa je v drugih odborih? V šolskena odbora je 5 ustavovercev, 1 konservativec in 1 Slovenec; za proanje 3 astavoverci, 1 konservativec in 1 Slovenec; za poljedelst^o 6 U8favovercev, 1 konservativec in noben Slovenec, za srenjake zadeve 5 nstavovercev, 2 konservativca in noben Slovenec. Te stevilke kažejo dosti jaano, kaj imajo Slovenci od svobodnjaakih nemških ustavovercev pri6akovati. Kje je pravica in enakopravnost? Tisti dan so se tudi volitve poalancev potrjevale. Vsi so se odobrili, samo zopet trije Slovenci ne, ker so jim ustavoverni nemčurji zapreke delali in sicer gg. dr. Šuca, dr. Radajujn Fluherju. Dasiravno sta dr. Schalhammer zaŠuca, dr. Dominkuš pa za Radaja in Fluherja vae sumničenje budobnih naaprotnikov ovrgla, se je vendar potiditev teh poslancev z liberalno ustavoverno večino odložila. Tudi poslanca Kadaju ao Ptujski nemškatarski naprednjaki sitnobe pripravljali, ker ao mislili, da je narodnjak; nemški ustavoverci so pa zopet mislili, da je ustavoverec, in dasiravno se je g. Kukovec za njega potegnil, so ga potrdili, kar je moglo Slovence toliko bolj razveseliti, ker je g. Kada poštenjak. V seji 5. okt. se je volilo 12 odbornikov za pismo na cesarja, med kterimi sta dr. Dominkuš in Herman, 2 konservativca in 8 liberalcev. Pismo na cesarja ni liberalcem nič po volji bilo, ker so 36 bali, da bi cesar zvedel napake v cerkvenem, državnem, narodnem in društvenem obziru, ktere so oni sami povzro6ili in so na to delali, da do tega pisma ne pride, kar so s tem do8egli, da niso ve6 ko k eni odborovi seji priali, pri kteri se še ni6 dolo6nega sklepati moglo ni. Zastopniki slovenskega in konservativnega kluba so svoj na6rt za prihodnjo sejo pripravili, liberalci pa ne, ker so vedeli, da ga ne potrebujejo. Ker ni liberalni predsednik nobene seje več sklical, sta ostala načita Slovencev in konservativcev na cedilu. Tako poetopanje liberalno-ustavoverne stranke se mora poštenim državljanom toliko bolj čudno dozdevati, ker je po imenu 33 poslancev za in 23 zoper pismo na cesarja glasovalo.^ Za pi8mo je glasovalo 6 Slovencev, Radaj in Šniderši6 nista bila pri seji, 13 konservativcev in 14 zmernih ustavovercev. Zakaj nam branijo nemški svobodnjaki naše rere in nadloge cesarju razodeti in mn naše želje in mnenje naznaniti?! V seji 8. okt. bi se imela volitev gg. Radaja in Fluberja potrditi po predlogu deželnega odbora. Ker je pa dr. Radaj nemčursko drubal budo prijel in jo grajal -zavoljo njenega nepoštenega postopanja proti poštenim narodnjakom, ki se, sramovaje se svoje firme v Kailavi, za vlado skriva, da bi zamogla do ve6ine piiti." To je pa svobodnjake tako razkačilo, da so potrditer zopet odložili. Resnica v o6i bode. (Dalje prih.) Od sv. Marjete pri Pesnici, (Nemila snirt) je 23. nov. pobrala prvošolca J. Daj6mana iz tukajšnje župuije r mariborski mladenišnici, r katero je bil iz posebnib nzrokov precej v prvem letn sprejet. Tukaj se je uka s vso marljivostjo poprijel, tako, da je bil koialn v za6etku zarad napredovanja v latinščini od svojega učnika očitno pohraljeu. Bil je bistre glavice in vedrega dnha in ker je doati ukaželjnosti kazal, so ga stariši v latineke šole dali. Veselje njegovo je bilo zvoniti, v cerkvi biti, pri sv. meši stre6i. Velika jc blagib. roditeljev žalost, ki so v svojem srcu sladko nado gojili, da utegne njih ljubljenec kedaj pred Gospodovim altarjem svoje domače cerkve novo meso peti; zato so si veliko prizadevali, da bi ga kmaln pri za6etka v mladenišnico spravili. To se jim je tadi pofire6ilo, ali Bog je v evoji neizrekljivi sprevidnosti drugace etoril, ter ga tako bitro k sebi vzel; kratko je živel, vendar, kakor se sme nadejati, veliko 6asa izpolnil, ker je njegova duša Bogn dopadla. Posebua bvala pa gre 66. gg. voditeljema ove mladenianice, ki sta pokojnega lepo in ljubeznjivo s vsem oskrbela, za duio in telo, Bog jima plati; težko bi bil kje drugod tako preskrbljen. Žalovajo6im roditeljem želimo krš6ansko potolaženje in udanost v božjo voljo, pokojnemu pa ve6ni mir! — Veliko imamo tukaj trpeti od pono6njakov in tatov, ki cele noči okoli rogovilijo, nemir delajo pa tudi v kleti in brame vdirajo in kradejo. Ve6krat so že telegraf poškodili, ki je za okrajno cesto do sv. Lenarta napeljan. Eedar so tatje kaj pokradli, pridejo žandarji sicer gledat in pozvedavat, toda večjidel druga ne izvedo, kakor da so tatje sre6no svoje pete odnesli! Iz Velenja. (Naši vojaki) ao sedaj sre6no iz Bosne prišli nazaj na svoj dom. Bili so povsod z veseljem sprejeti. Med temi, ki so morali zapustiti dom, ter iti nad Turka, pa se srečno zopet vrnili, bil je tudi naš tukajšnji veliki posestnik g. France Skaza. G. Vincencij Ješovnik je hudo zbolel, ko so ga k vojakom sklicali, je pa vendar vae sre6no prestal. Marsikterega o6eta je srce zabolelo, mnogim materam je oster me6 šel skozi srce, ponekoja žena ua smrt žalostna je pogledala za možem, otroci zaplakali za očetom odšedšim na vojsko. Tim večje pa je sedaj veselje vseh, ko jib zopet imajo doma, katere ao mislili za vselej zgubljene. Ali ne samo doti6ne osebe, vai, ve8 slovenaki narod 8e ve8eli in radaje nad svojimi sinovi, ki so se pohvaljeni in po6eš6eni vrnoli domov, ker ao tako hrabro in slavno obnašali ee in pomagali južnim bratom Slovanom otresti strašui tuiški jarem ! Bodi vsem prisrčna zahvala, mrtvim pa bvaležen spomin ! A. Št.