STALIŠČE KMETOV KOOPERANTOV TZO DOBRUNJE O SPREMEMBAH ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Zadružna lastnina in zemljiški maksimum
Kmetje-kooperanti, združeni v TZO Dobrunje, so se tudi vključili v javno razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, ki jo je zanje organizirala občinska konferenca SZDL in sprejeli naslednja stališča:
•  Predlog dopolnitev Zakona o združenem delu v kmetijskem za-družništvu ne predvideva bistvenih sprememb,   pomembnih   za   razvoj kmetijstva.
•  Postavlja se vprašanje prenag-ljenosti   razprave   o   spremembah ZZD, glede na to, da nista razčiščeni dve ustavni kategoriji — to je vpra-šanje zadružne lastnine in vprašanje zemljiškega   maksitnuma.   Zato  bi bilo smiselno najprej razčistiti ti dve ustavni kategoriji in na osnovi tega pristopiti k urejanju temeljnih druž-benoekonomskih odnosov v okviru kmetijskega zadružništva.
Stremeti moramo za tem. da se preneha zadmžna lastnina kot speci-fična oblika družbene lastnine odtu-jevati, saj ima to za posledico upada-nje motivacije zadružnih kmetov za intenziviranje združevanja sredstev.
Ko opredeljujemo vprašanja zem-Ijiškega maksimuma, se izčrpavamo
na številčnih kazalnikih (10 ha), mo-rali pa bi obravnavati vsebinska vprašanja v smeri, da naj z zemljo go-spodari tisti, ki jo najbolj racionalno obdeluje in prepredti vse špekulaci-je, ki se vežejo na preprodajo zemlje v nekmetijske namene ipd.
•  Zakon mora postaviti osnove za tako organiziranost zadružništva, da bo imel član zadruge boljši eko-nomski položaj kot kmet, ki se ne združuje. Zato moramo stremeti k ekonomskim spodbudam za združe-vanje v zadruge, hkrati pa uveljav-Ijati enakopraven družbeni položaj kmeta in industrijskega delavca. Pot za uresničitev tega cilja pa je zagoto-vitev enakopravnega položaja kme-tijstva kot gospodarske panoge.
•  Hranilno-kreditne   službe  pri zadrugah so specifične oblike zdru-ževanja sredstev kmelov za pospeše-vanje lastnega razvoja. V praksi pa so hranilno-kreditne službe postavili
na temelje bančništva. Na osnovi za-kona je treba urediti mesto hranilno kreditnih služb znotraj zadrug.
•  Pri spreminjanju ZZD je treba domisliti učinkovitejše poti uprav-Ijanja oz. odločanja zadružnikov.
0 Kmetu moramo zagotoviti skozi sistemske zakone tako osnovo, da mu bo omogočala ekonomsko in sodalno varnost na zemljišču. Če tega ne bomo zagotovili, bo odšel z zemlje.
•  Ob zavesti, da ZZD ni čarobna palica. ki bo rešila kmeta oz. kmetij-stvo, je treba vedeti, da je sedanja praksa pokazala, da je kmet po seda-nji zakonodaji izgubil motivacijo za delo. Zatorej moramo tudi kmetij-stvo postaviti na ekonomske temelje, saj to ne more biti tista dejavnost, ki bo zagotavljala socialno vamost pre-bivalstvu.
•  Zadružne zveze se sedaj kažejo kot administrativne umetne tvorbe. ki jih kmeti-zadružniki ne čutijo. V zakonu je potrebno doreči njihovo vlogo v smeri spodbujanja, pospeše-vanja proizvodnje in razvijanja sa-moupravnih    družbenoekonomskih odnosov.