Pomanjkanje učiteljstva v Istri in pazinska priprav- nica za učiteljišče. (Dopis iz Istre.) I. Nepotrebno bi bilo govoriti o pomenu učiteljstva v ožjem smislu besede za narodov napredek, bilo na kulturnem, gospodarskem ali politiškem polju. Živ dokaz za to imamo v francoskem, angleškem in nemškem narodu, pri Dancih in Švedih ter v novejšem času tudi pri Čehih in Bolgarih. Od kakovosti in kolikosti učnih oseb je odvisna kakovost narodove mladine in z njo njegova bodočnost. Učiteljstvo je v kulturnem pogledu celokupnemu narodu ono, kar ej mati poedinemu otroku. Vsakdo, ki je interesiran na obstanku in napredku kakega naroda, je interesiran pri učiteljskem vprašanju, ki se mora z vso pravico prištevati med kulturna vprašanja današnje dobe. V deželah z velikim kontingentom učnih oseb se ne polaga nanje primerne važnosti; težišče tvorijo tu učni zavodi, šole; v krajih pa, kjer pogrešamo zadostno število učnih oseb, bi se moralo paralelno uvaževati potrebo učiteljskega nanaraščaja in potrebo šol. Redko kje se tako postopa. in zlasti v Istri se je prvo vprašanje zapostavljalo, tako da stoji Istra pred pretečo krizo zaradi učiteljskega pomanjkanja.* Ogromna večina sedanjih hrvaških šol so enorazrednice, a število otrok bi zahtevalo trorazredne ali vsaj dvorazredne zavode. Razširjenje sedanjih šol je le vprašanje časa, ki ga bo mprala urgirati * Na šolah »Družbe sv. Cirila in Metoda so nastavljene z malimi izjemami skoro samo učne osebe iz Hrvaške, ker dpmačinpv ni. tudi država sama, ako ji je ležeče na napredku njenih državljanov. Poleg razširjenja sedanjih šol v večrazredne se bo otvorjalo nove deželne: po zadnjem dogovoru slovanskih in italijanskih poslancev bi se imelo ustanoviti že v petih letih okolo 60 šol s hrvaškim, oziroma slovenskim učnim jezikom. Ako je že sedaj nekaj šol zaprtih (Grdoselo, Krbune), ker ni učnega osobja, tem več jih bo moralo biti pozneje, ko se bodo šole sorazmerno hitreje množile, nego dosedaj. Naš kmet, ki si je odtrgal od svojih ust težko prisluženi denar, da zgradi šolsko poslopje, kjer naj bi iz njegovih otrok postajali liudje, nezaupno in deprimirano opazuje ta za njega nerazumljivi proces; ker vzroka sedanjemu stanju ne vidi v brezbrižnosti in nenaklonjenosti odgovornih faktorjev. se ga skoro loteva naroden obup. Njegovo duševno stanje je razumljivo, in odpomoč je nujno potrebna. Vprašanje hrvaškega učiteljišča, ki naj bi odpomoglo sedanjemu kritičnemu stanju, je v temelju zavoženo, in njegov neugodni vpliv odseva iz nizkega števila dijaštva na zavodu. Prehod od začasnega nameščenja uciteljišča v Kastvu v definitivno nameščenje je danes, proti volji večine istrskega naroda, gotova stvar. S to rešitvijo se moramo zaenkrat sprijazniti in delati na to, da dijaštvo izkoristi in profitira, kar se da profitirati; ker je pa vlada z nekaterimi osebami hotela imeti učiteljišče prav vKastvu, ki je na skrajni periferiji naše ožje domovine, naj z izdatnimi materialnimi podporami priskoči vsakemu gojencu v poraoč in s tem povzdigne število dijaštva do potrebne višine. Sveta dolžnost ie vlade, in onih oseb, ki so pri rešitvi sodelovale, da se podpiranje dijaštva uresniči. Državne podpore naj bodo tudi pripomoček pri nabavi izobraževalnih sredstev, ki bt jih dijak v drugem kraju ceneje dobival in užival. Ali tudi prebivalstvo kastavsko naj bo velikodušno: dijaki so gosti v njegovi sredi, in kot z gosti naj se postopa! II. Da se poveča število učiteljiščnikov, je vlada tudi v Istri že v začetku zasnovala pripravnici v Kastvu in Pazinu. kamor se sprejemajo dijaki naravnost iz ljudskih šol in pripravljajo eno leto za vstop na učiteljišče. Četudi je institucija pripravnic le pomoček v sili, nekaj nepopolnega in površnega, so pri danih istrskih razmerah potrebne, ker v pomanjkanju drugih, za to prikladnih zavodov (meščanskih šol) izpopolnjujejo vsaj deloma vrzel med ljudsko šolo in učiteljiščem. V kraju pa, kjer so na razpolago gimnazije ali realke, more mladina par razredov obiskovati na teh zavodih in nato vstopiti v učiteljišče. Zato je tu pripravnica nepotrebna in to tem bolj, ker naobrazba, ki jo dobiva dijak v par gimnazijskih ali realskih razredih, je kvantitativno in kvalitativno večja od naobrazbe, ki jo prinaša iz pripravnice. Ker obstoja naloga pripravnic v zbiranju in pripravljanju materiala za učiteljišče, morajo biti tudi razvrščene tako, da svojo nalogo lahko uspešno vrše. Ako je pa kakšna pripravnica tu le pro forma, brez potrebe in uspehov, mora država odpomoči tej anomaliji. V mestu Pazinu obstoji popolna hrvaska gimnazija, ki se pa more po svpjem dobrem učnem načrtu prištevati z vso pravico med realne gimnazije. Istodobno ima Pazin poleg gimnazije tudi c. kr. prlpravnico za moško učiteljišče. ""Ta Pripravnica ie pa za Pazln brez vsatfe potrebe, brez koristi. Dijak, ki se mišli pbsvetifei flčiteHskema stanu, more vsfdpltf na gimnazijo, obiskovati nekaj razredov in odtod iti na učiteljišče. V dveh letih gimnazijskih študij ne izgubi ničesar, zakaj tudi na pripravnici ostaja več učencev po dveh letih, ker jih na učiteljišče ne sprejemajo pred 15. letom. Nalogo, ki bi io imela vršlti torel v srednjl Istri c. kr. pripravnica. naj bi prevzela c. kr. gimnazija, ki bi gotovo častno izpolnjevala svojo dolžnost. Da je pazinska c. kr. pripravnica brez potrebe in koristi pri sed&njih razmerah, govori jasno in bistro statistika učencev, ki jih ona daje kastavskemu učiteljišču. Iz te pripravnice je bilo sprejetih na učiteljišče: leta 1908/09 6 dijakov leta 1909/10 5 dijakov leta 1910/11 2 dijaka leta 1911/12 9 dijakov leta 1912/13 9 dijakov V petih letih je prišlo v Kastav iz gornje pripravnice 27 dijakov. od katerih so že v prvem letniku izstopili trije (leta 1908/09: eden in 1909/10: dva) zaradi slabega napredka. tako dia je dala pripravnica učiteljišču v gornjem času v resnici le 24dijakov, ali povprečno: 5 na leto. Številkam ni treba komentarja; one svedočijo, da c. kr. pripravnica v Pazinu ne odgovarja svoji svrhi, njena bilanca je pasivna. In dolžnost merodajnih faktorjev, zlasti pa vlade, je, da skrbi. da pride pripravnica iz Pazina ven v kraj, kjer je bolj potrebna in bo več koristna. In ta kraj je mesto Buzet! Buzet je danes gospodarsko središče prostrane napredujoče Čičarije, ki je — bilo v kulturnem, bilo v gospodarskem pogledu — po zaslugi svojega žilavega ljudstva poleg Liburnije najnaprednejši predel istrskega polotoka. Danes študira malo dijaštva iz Čičarije, ali ako bi prišla pripravnica v Buzet, bi ji Čičarija sama dajala večji kontingent učencev, nego jih sploh ima pripravnica v Pazinu. Energični in podjetni Ciči bi dobili priložnost, da vsaj deloma izkoristijo od prirode dobljene darove v dobrobit svojih istrskih sobratov. Buzet je spajajoča točka vzhodnega dela koprskega in severnega dela poreškega okraja. Od Dragonje do Učke, od Vodic do Motovuna in Buj se razprostira vplivna sfera Buzeta; njegova razdalja od teh točk se niti ne daja primerjati z njih razdaljo od mesta Pazina, osobito ako se uresniči železniški projekt: UmagBuzet-Lupoglava. In pripravnica v Buzetu bi bila pozvana, da velik predel med reko Dragonjo in Mirno zbudd iz doigoletnega kulturnega in narodnega spania. Pripravnica v Buzetu bi znatno pripomogla k pomnoženju učnih oseb v Istri, in sveta dolžnost odiočilnih faktorjev ie, da pretresujejo to vprašanje in ga privedejo k skorajšnji rešitvi. Dr.A.