P0^11# Božična priloga 1948 KMMM M UMUAM ODIT InO. 248 —SECTION III HOVMIH MOMMWMHNI CLEVELAND 8. O.. MONDAY MORNING, DECEMBER 20, 1948 LETO L. - VOL. L. Slo'OetuKi 'Božic... • • • Z60DBE BOŽIČNIH DNI Rojstvo Jezusovo ISTE dni je izilo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popise ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat vsak v svoje mesto. Sel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda, in porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopit k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel j'm je rekel: “Ne bojte sej zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudsvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.’’ In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.” In ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: “Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!” In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so povedali, kar jirti je bilo o tem detetu rečeno. Iri vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano. Obrezovanje in ime In ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bul obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet. Modri z Vzhoda molijo Jezusa Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, ob času kralja Heroda, glej, pridejo Modri z Vzhoda'v Jeruzalem in reko: ‘ Kje je judovski kralj, ki je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit.” Ko kralj Herod to sliši, se prestraši in vda Jeruzalem z njim. In zbere vse velike duhovnike in pismouke ljudstva in jih izprašuje, kje bi bil Kristus rojen. Odgovore mu: "V Betlehemu v Judeji; tako je namreč pisano po preroku:. Tn ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knežjimi mesti Judovimi; zakaj iz tebe bo izšpl vojvoda, ki, bo vladal moje ljudstvo Izraela.’ ” Tedaj je Herod Modre skrivaj poklical in jih vprašal o času, v katerem se je prikazala zvezda; in poslal jih je v Betlehem ter rekel: “Pojdite in natančno pozvedite po detetu; in ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pridem tudi jaz poklonit.” Ko so ti slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda, ki so jo videli na Vzhodu, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo, in padli so predenj ter ga molili;.in odprli so svoje zaklade ter mu darovali zlata, kadila ih mire. In ko so bili v spanju opomnjeni,- naj se ne vračajo k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo. Beg v Egipt. Umor nedolžnih otrok. Ko so odšli, glej, se prikaže angel Gospodov Jdzefji “vi mater m spanju in pravi: “Vstani, vzemi dete in njegovo mater beži v Egiptr in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.’’ In vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in s« umaknil v Egipt; bil je ondi do Herodove smrti, da se je spolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, kj pravi: “Iz Egipta sem poklical svojega sina.” Ko je tedaj Herod videl, da so ga modri preverili, se je silno razsrdil, in dal je pomoriti v Betlehemu ih vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil pozvedel od modrih. ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN VSEM SLOVENCEM SIROM SVETA 'Rojstni dan JVepremagljiVeqa AVNO P£ED SEDEMNAJSTIMI STO- LETJI, leta 248, je. cesarski Rim obhajal tisočletnico svojega obstanka. Velikanske slovesnosti so priredili. Prav tedaj so rimski cesarji vpeljali enotno bogoslužje za vse dele obsežnega cesarstva v čast nepre-mag'jiveimu soncu na dan 25. decembra. Skoraj vsa poganska ljudstva so okrog 25. decembra slavila zmago sonca. Tega dne nebu in se začne polagoma ma je premagana. Kristjan menje, simbol, Jezusove zn ki so ga imenovali: rojstni sonce že pfemaga najnižjo točko stanja na dvigati, dan zopet narašča, te-' so v tej zmagi sonca videli z"a-age. Poganski praznik sonca, dan nepremagljivega sonca, so kristjani posvetili spominu Jezusovega rojstva, ker On je nepremagljiva luč, ki je prisvetila na svet. Dotlej so krist jani z vso slovesnostjo obha ali praznik razglašanja Gospo- dovega ali Svetih Treh krai prvi pogani, ki so nesli novi io o rojstvu pričakovanega Od- rešenika v poganski svet, se ganskega sveta postali krisi nik. Ko so pa rimski cesarj slovesneje obhajati praznik čeli kristjani, najprej v Rin isti dan slaviti rojstvo Jezus Rimsko cesarstvo je v ev. Dan ko so k Jezusu prišli je zde! vernikom, ki so iz po-iani, najlepši in največji praz-ukazali na 25. de,cember naj-nepremagljivega sonca, so za-u, potem tudi v drugih krajih )vo. tisti dobi kazalo ves svoj sijaj, svojo moč in bogastvo. Sija ni in glasni so bili njegovi prazniki, v resnici je bilo notranje že trhlo in znakov razpadanja tudi zunanji sijaj ni mogel več zakriti. Krščanstvo pa je bilo skrito, na zunaj tiho, skromno — a vendar so bili ti tih*, skriti in zaničevani kristjani tisti, ki so iz rimskega imperija rešili, kar je bilo dobrega, kar je bil resničen na- predek in vekotrajna kulturna vrednota se je vedno pokajte v agodff_ vpije in kriči ter s tem vzbuja pozornost in videz neprema- gljivosti, zlo se ponaša mogočno in napreduje brezobzirno, da zmelje vsakogar, ki se1 mu ustavlja — a notranjosti nima. Zmota in zlo nosita v sebi kal razpada, strup smrti. Ko se še mogočno šopiri, je notranje že votlo in prazno. Resnica pa in dobrota krščanstva deluje in vpliva tiho, skrito, notranje, a stalno raste, in se krepi ter iz ruševin zmote in zla gradi tempelj resnice in ljubezni, prenavlja mišljenje in srca ljudi — in končno zmaga, ne toliko sijajno na zunaj, a tem lepše in temeljiteje v dušah, v mišljenju in hotenju ljudi. Kristjani smo se iz mnogostoletne zgodovine naučili, da ne verujemo v nobeno vsemogočnost državnih ih družabnih tvorb več, da ne pričakujemo več pravičnega socialnega reda od sistemov in ljudi, ki niso zasidrani v večnosti, v resnici božji in njegovih svetih zapovedih Naučili smo se iz zgodovine, da se ne bojimo nobene zunanje moči in sile, nobenega vpitja, nobene samohvale, nobenega praznega napovedovanja tisočletnega obstanka kakega sistema bodisi fašističnega bodisi komunističnega. Mi vemo, da se Bog posmehuje vsemu takemu napihovanju, ker je večen in vsemogočen in ker se mu ne mudi. Če danes brezbožen sistem napoveduje edinost in enotnost človeštva pod jiovim imperijem enakosti na podlagi marksizma in če stojijo za tem imperijem tudi številni milijoni do zob oborožene vojske, si upamo mi kristjani, ki verujemo v nepremagljivo večno Sonce Jezusa Kristusa, napovedati tem brezbožnim silam, da iz njih človeštvu ne bo došla rešitev, net bo prišlo kraljestvo pravice in miru. Prišlo pa bo iz nas, če bo duh Kristusov v nas, kakor je bil v kristjanih pred 1,700 leti. Bili so v veliki manjšini, imeti so zoper sebe kapital in vso zunanjo moč cesarstva. Toda notranja sila njihove vere, njihove neprecenljive ljubezni je bila močnejša. Tako bo tudi danes. Če bo v nas krščanstvo pristno in globoko, če bomo živeli iz vere, gojili v sebi močno nadnaravno življenje v posvečujoči milosti, bomo tudi mi kvas, ki bo prekvasil človeško družbo, počasi, tiho, a vztrajno in dosledno. Pustimo najprej, naj nas Kristus spremeni, prekvasi, naj njegov nauk napolni naše mišljenje, naj so njegove napovedi za nas tista sveta postava, po kateri se ravna naše življenje, pa bomo sposobni biti kvas v rokah božjih za današnji svet, ki išče miru, pa ga ne more najti. Našel ga bo, ko bo našel Božje Dete v Betlehemu. — Bodimo mi s svojim življenjem vodniki na tej poti tistim, ki je še ne poznajo. Zaupajmo brez strahu, rojstni dan nepremagljivega, večnega Sonca, Jezusa obhajamo! V tem zaupanju Vam Slovenem vsem širom sveta želim v Svetem Duhu vesel in milostipoln Božič in Vas iz srca blagoslavljam . V Clevelahdu o Božiču 1948. Gregorij Rožman škof ljubljanski. DR. MIHA KREK SLOVENSKEMU NARODU ZA BOŽIČ 1948, Ob jaslicah “Osvobojeni iz rok našito sovražnikov bomo Njemu služili brez strahu v svetosti in pravičnosti pred njim vse dni. Prosimo razsvetljenja za vse naše brate, ki so v temi in senci smrti,, prosimo, da vodi On naše po poti miru.” Tako nekako bi molili in prosili' ob letošnjem božiču Slovenci. Molitev naša bi bila ob enem prošnja in obljuba. Letošnji božič praznujemo v vdanosti. Katastrofa, ki je padla nad narode vse vzhodne in srednje Evrope ni samo začasen pojav povojnih razmer. Ustalila se je in ne moremo več računati, da bi kot prikazen zopet odšla. S človeškimi očmi ne vidimo tiste in take izredne sile, ki bi mogla satansko moč komunistične diktature v Sloveniji nenadoma zrušiti in dati narodu zopet vsaj osnovno človeško svobodo. - čeprav vidimo v bližnji bodočnosti simo trpljenje in hude čase, ki bodo trli narod doma, pa zato toliko bolj sigurno vemo, da ga strli ne bodo. “Slovenci so zvest narod,” je povdaril sam Sveti Oče. Vse skromne moči bomo združili, da bodo Slovenci zvestobo ohranili. Naša vdanost zato ne pomeni nikake malodušnosti, ampak sklep, da tudi v novem težkem spoznanju ne klonimo in bomo neumorno z vsemi močmi in vsemi dovoljenimi sredstvi iskali Škaf dr. Gr. Hotmail In dr. Miha Kok ob Htofonm prihodu t Cleveland rešitdv, se zanjo borili in rušili sovražnika kjerkoli ga dosežemo. Komunistični revolucionarji -so naleteli med katoliškimi Slovenci na najodločnejši upor, komunistični diktatorji bodo izkusili, da se mali slovenski narod ne da ugnati tudi ko izgleda, da je eno bitko izgubil s strašnimi žrtvami. Nič ne more ukloniti našega poguma in naše vztrajnosti. Iz slovenskih hiš bodo vstajali in izhajali novi junaki, slovenski človek je in bo v novih razmerah pokazal svojo drugo, borbeno naravo, ki bo še vzbujala občudovanje prijateljev in sovražnikov. i, V sedanjem totalitarnem režimu, v popolnem suženjstvu, ko so življenje oropali vseh dobrin in lepot, itak ni ostalo kaj prida več, kar na minljivo življenje veže. Toliko bolj pa plamti neodoljiva želja po novi sreči, po novem osvobojenju, po svobodi in miru. Narod, ki se bori za te osnovne stvari, je nepremagljiv. Narod, ki se bori v svetem prepričanju, da je samo v vztrajnosti in žrtvi rešitev, je že na začetku zmage. Slovenci doma in v tujem pregnanstvu, oni, ki se še po Evropi potikajo in čakajo na priložnost, da pridejo v svobodno jdvljenje, in Slovenci, ki si že grade novo bodočnost, so vsi združeni s Slovenci tu v svobodni Ameriki v tej eni misli in tem skupnem hotenju: Vsa slovenska narodna družina bodi složna, trdna, borbena in neustrašena četa med vedno številnejšimi armadami, ki vstajajo na vseh kancih in krajih sveta, da zlomijo vrat nasilnemu imperijalizmu, ki z ognjem in mečem uničuje ljudstva. Vsi Slovenci v svobodnem svetu moramo biti živi, delavni misijonarji svoje domovine in njene borbe za osvobojenje. Vse naše delo in življenje ima svojo vrednost samo v tem, da rešimo svoje brate in naš dom v tisto svobodo, ki jo je božje Dete prineslo na svet za vse narode in vse ljudi. Iz miline svete noči črpamo letos samo ogenj žrtve, ki ga je Bog-Clovek prinesel na svet, da prekaljeni v njem samozavestno sprejmemo preden križ življenja sedanjih dni in postanemo vredni mučenikov, ki so že iz naših vrst in po vsem 'krščanskem svetu šli za Gospodom na Golgoto v živi veri, da se nad njo sveti edino znamenje zmage in sreče. Naša srca bodo počivala v božjem miru, naše oči bodo nepremakljivo uprte v zvezdo oznanjevalko prave poti in naš korak bo itrden, čeprav bo življenje viharno dokler, nad Slovenijo ne bo zopet posijale sonce novega, božjega dne Dobrote m Ljubezni, ki nam jo oznanja Sveta Noč. ? tl 4««*»« I** *i* ntmtitti i AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1948 MAUSER KAREL: Poglajnov sv. večer ^ _ - , jim prinese hleb potice, po-! jali razne darove in jih imeno- prtnjaka ali kaj takega in jih' vali kolednike ah koledovalce. vabj> naj 'gi režejo in jedo yen-j Koleda je bil praiznik razve- (jar pa koiednik, bodisi še tako sel j avan j a, radovanja, čestita- ]aden> je kaj maiega odščipne, nja in darovanja. Ruski otroci kgr bj mu sjcer utegnili opoma-so še pred prvo svetovno voj- da sg gr(j0 ve(je jn ,ja ne sko vsako leto koledovali: ho- ma ,epo jestj> dili so na božič pred okna imo-j vitejših ljudi ter prepevali pe-| Prav navadna in prava na-j smi, v katerih se večkrat po- rodna''šega je še dandanašnji v navija beseda: koleda. Koledi mnogih krajih na Slovenskem so v poganskih časih postav- koledovanje na večer pred no-1 j ali tudi malike. vim letom in pred sv. Tremi Odkar je Slovanom zasijala kralji, saj se tudi ta dva veče-luč krščanske vere, od tedaj so ra imenujeta božična večera, koledna razveseljevanja in še- Dečki in dekleta, pa tudi mož-ge prenesli ivečjidel na božič, je in žene hodijo, večjidel sve-,vendar ime “koleda” se ni izgu- te pesmi pojoč, od hiše do hi-bilo. Na Slovenskem hodijo še. Obdarujejo jih s kakimi dečki in možaki 0 božičnem ča- “pogačami” ali tudi denarjem, su daleč okrog po župnijah in (Po J. BleiweiBu). Za dan nedolžnih otrok: Mati g 111M J HU UU --------, ------ vai štore, in vlačil domov. Da jih vsaj zeblo ne bo, če že drugega ni! Konje je bil Poglajen prodal tja v Požamico. Včasih jih gre pogledat, kakor košček doma, ki ga je prinesel s seboj. Žal mu je Iza njima, toda v Lesenem mestu za konja ni bilo prostora. Le kako, ko je še za ljudi pretesno! Celo poletje je Poglajen trpel ko črna živina. Sprva je hodil na rob taborišča in ogledoval delo na polju. Potlej ga je zmagalo. Ne morem sedeti v ledino! Malo pred svetim Andrejem je umrla stara Poglajnovka. Oklepala se je življenja kakor klop. Bala se je umreti na tujem irf biti pokopana v tuji prsti. Težko je umirala, ker je umirala pri ‘zavesti in Poglajen je trpel bolj kot mati sama. “Ko prideš domov — popravi znamenje za hišo. In če bo pes še živ — ga nikar ne ubij! Naj sam od sebe umrje!” Govorila je počasi in kar naprej popravljala odejo. “Na njivo na ozarah nikoii ne sadi krompirja, kakor ga jo oče. Nikoli ni prida obrodil. In tepke nikar ne podiraj 1 že rodila.” Misli so se ji beleštrale in Roke so ga‘bolele od hrepe- ki se ni moglo ustaviti. kropil dež, ki je tolkel na ilov- govorila je zmedeno. Zdaj je nata tla. j klicala kokoši, zdaj stopala za Vzdramil se je, zadrl oči v kravami, zdaj spet klicala mač-noč, stegnil roke, da mu jih je!ko, za katero je vedno sama opral de®, potegnil z mokro ro-1 skrbela, ko prek čela in bilo mu je, ka-j Potlej so se ji zasvetile oči, kor da si je znova zasadil trn^e enkrat je pogledala po do-v srce. |mačih in spet zasnula. V tej In ko je znova legel, so bile dremavici je umrla, v temni sobi samo še nizkim za-! Poglajen ni mogel vzdržati bojem podobne postelje, natla-’v sobi. Stopil je na cesto pred čene s praprotjo, omara kakor .barako in se zastrmel v sivo ne-ozka krsta, čudno zvegani sto-[bo. Dišalo je po snegu in po li in miza, ki jo je sam naredil, veliki zapuščenosti, po žalosti Izginil je dom, kakor da ga in po pušpanu, ki leži ob nogah je odplavilo jesensko deževje,' mrtvega človeka. Cez Leseno mesto je ležala (Simon Jenko) Dete revno, dete inalo, kda j mi bodeš poplačalo vse, kar zate skrbna mati mogla sem in čem prestutil Na rokah sem te nosila, v bolečinah te zdravila, zate noč in dan skrbela, zate sem in bom žfvela. ■Postelj kolikrat postlala, zibel tvojo sem zibala, pesem ti zapela sladko, da zaspalo si čez kratko. Čez te se potem nagnila, srčno sem Boga prosila, Oče, hudega ga brani, meni, sebi ga ohrani! Dete malo in ubožnd, bodi pridno in pobožno! S tem skrbi mi boš plačalo, dete revno, dete malo. nenia. da bi'spet prijel za plug. I Še ura se ni oglasila, da bi megla, tista pristujena težka ....................................................] dolg ostuden jezik. Ljudje so prihajali s konzervnimi posodami in se stapljali z meglo kakor duhovi. Poglajen je obrisal oči, potlej pa zamižal. Ko jc znova pogledal v sivino, so padle prve snežinke in sedle v ilovnato lužo. Tako je prišla zima. Z materino emrtjo. Poglajen ve, da zdaj ostane v taborišču samo puščoba, zbro-žgana pota, mraz in bolečina, ki ne pridejo nikoii čez Leseno mesto. , In v tem hipu se je ustrašil božičnih praznikov, ki se jih je včasih tako veselil. Kaj naj mu prineso? Veselega nič. Spomine, ki bodo stopili iz'vseh kotov in legli na srce kakor mora. Še otroci bodo čutili, da nekaj ni prav, da svet stoji na glavi in da se godi krivica. In spet vstaja žolč v Poglajnu. Grenak kakor sam pelin. Pri polnih mitzah bodo nekateri' in komaj vedo, da še žive ljudje, ki niso ljudje! Prav kakor so rekli gospod Nace: Zato smo, da nas ves svet gleda in se veseli, da ni na tem, kakor smo mi. Poglajnu so se zmedle vse niti. Ne ve ne naprej ne nazaj, kakor da je v Lesenem mestu strahoviti čas, ki mu ne moreš uiti. In tako je kanil v njegovo žalost sveti večer, dišeč sicer po kadilu, toda skeleč kakor Boji žerjavica v ponvi. Poglajen je^ bil že koj popoldne čudno žalosten. Potikal se je po taborišču, se skušal po sili meniti s prijatelji, toda z mislimi je bil daleč od vsega. Ko se je znočilo, mu je bilo kakor da mora stopiti še pred visokega gospoda. Tako se je čudno tresel, da se je bal, da ni morda bolan. Podit je misli od spominov, toda vračale 30 se kakor muhe k medu. Ni jim mogel ubraniti poti. Okrog sedme so gospod Janez kropili in kadili po sobah. Poglajen je zaslišal rožni venec s hodnika in se stisnil, kakor da mu je legla na ramo strašna teža. Zdaj pride tisto I Palic n« A »mnli______ Kdaj je bil rojen Jezus Kristus Evangeliji, ki iz njih zajemamo podatke o Jezusovem življenju, niso zgodovinski spisi v strogem pomenu besede. Namen evangelistov ni bil, pisati znanstvene življenjepise Jezusa iz Nazareta, ampak duhovno oblikovati kristjane. Zato posamezni dogodki hišo postavljeni v znanstveno dovršen zgodovinski okvir. Prvi bralci evangelijev so bili dogodkom, opisanim v evangeliju, tako blizu, da so si lahko napravili izyezo med evangelijskimi zgodbami pa med važnimi zunanjepolitičnim dogodki in zgodovinskimi osebami tedanje dobe. Danes ni več mogoče popolnoma zanesljivo dognati letnico ali celo dan posameznih evangeljskih dogodkov; saj celo glede najvažnejših dogodkov ■Jezusovega življenja, rojstva, krsta, smrti, že od 2. in 3. stoletja dalje ni več enoiinega naziranja, v katero leto naj bi se stavili n v kolikšni časovni razdalji so si med sboj. Slučajno evangelisti omenjajo nekatere svetovne dogodke in zgodovinske osebe, ki o njih poročajo tudi drugi viri; po teh moremo danes dobiti vsaj približno predstavo o času, v katerem so se odigrali na j pomenljivejši dogodki Jezusovega življenja. Leto rojstva Danes splošno štejemo leta od Kristusovega rojstva. Tako štetje let je bilo uvedeno šele v 6. stoletju; pred tem časom so kriaijani označevali zgodovinske dogodke tako kakor je bila tedaj splošna navada v rimski državi: po imenih konzulov, po le-vlade rimskih cesarjev, največkrat pa od ustanovitve Rima Okrog leta 525. je scitski menih, ‘poznejši rimski opat Dionizij Mali uvedel novo krščansko štetje lq: in postavil za izhodno točko Kristusovo rojstvo. Izračunal je, da je bil Jezus rojen leta 754. od ustanovitve Rima in je to leto označil kot prvo po Kr. rojstvu, leto 753. o.u.R. kot prvo pred Kr. rojstvom. Donizij pa se je v svojih računih za več let zmotil. Dva dogodka, ki ju evangeliji omenjajo.v zvezi s Kristusovim rojstvom, nam to osvetljujeta^ smrt kralja Heroda in popisovanje palestinskega prebivalstva, ki -ga je po naročilu cesarja Avgusta vodil cesarski namestnik Kvirinij. Herodova smrt Iz raznih podatkov judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija (umrl po letu 93. po Kr.) o Herodu Velikem in njegovi družini, izhaja, da je Herod umrl malo pred veliko nočjo 1. 750. o.u.R. (t. j. 4 pr. Kr.). Ker je bil ob prihodu Modrih še živ v Jeruzalemu, je torej jasno, da je bil Kristus rojen že pred veliko nočjo 1. 750. o.u.R. Toda koliko časa pred Herodovo smrtjo je bil rojen Kristus? Da se reši i!o vprašanje, je treba dognati, koliko časa je preteklo na eni straiti med prihodom Modrih in Herodovo smrtjo, na drugi strani pa med Jezusovim rojstvom in prihodom Modrih. O Herodovi smrti neposredno pred njegovo smrtjo poroča Jožef Flavij v knjigi “Judovske starožitnosti.” Piše namreč, da je Herod od jeseni'1. 749. o.u.R. (it.j. 5 pr. Kr. po Dionizijevem štetju) do svoje smrti, t.j. približno pol leta, ležal hudo bolan v Jerihi. Ko so pa prišli Modri k njemu, je bival v Jeruzalemu, in je bil šeizdrav, drugače bi jim ne bil obljubil, da se bo šel tudi sam poklonit božjemu Detetu v Betlehemu. Iz tega sledi, da je med prihodom Modrih in Herodovo smrtjo preteklo okoli pol leta, če je Herod takoj po odhodu Modrih zbolel in se preselil v Jeriho; ker pa ni izključeno, ampak je nasprotno celo zelo verjetno, da je ostal še nekaj časa zdrav, je treba čas ta«d prihodom Modrih in Herodovo smrtjo še nekoliko raa.egmti, lahko do enega leta ali čez. Natančneje se da dognati, kpliko časa je preteklo od Jezusovega rojstva do prihoda Modrih. Kajti v evangeliju Matej pripoveduje, da je dal Herod po odhodu Modrih pomoriti v Betlehemu in okolici vse dečke do dveh let “po času, ki ga je bil pozvedel od Modrih.” Ako tudi predpostavljamo, da je v slepi strastn zaradi varnosti določil liekoliko višjo starostno mejo, je t* tč **«444«444(4444444*444*444444*4444444444*4444*414*444A44i !«****#** nttrtttitm*i AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1948 (Nadaljevanja ■ a. atrano ivonj ip0 pušpanu, ki je kropil hudo, ki se ga je vseskozi 80 mrtvi odhajali k 8V' Skozi solze vidi gospoda, ki JakobJ1' so vstopili, pokadili in pokropili. Vonj se je vzdignil proti stropu., Sele ko s0 se gospod Janez obrnili, se je utrgalo iz Poglajna. “Gospod, gospod, še enkrgt pokadite I Da bo vonj ostal. Tako ipo domačem diši.” Več ni mogel reči, zakaj grlo se mu je zadrgnilo in samo z ustnicami je odgovarjal duhovnikovim molitvam. Kadilo se je razlezlo v vse kote in po sobi je dišalo kakor po cerkvi. Koj ko so gospod odšli, je Poglajen stopil pred barako. Po barakah so medlo gorele luči, ljudje so postajali, se čudno gledali, ko da ne morejo vsega razumeti. V zraku so viseli glasovi domačih zvonov. Poglajen čuti, da prav nad njegovo barako brne zvonovi s Tabora in s fare in da samo čakajo polnoči. Tedaj se bo razvezala pesem Poglajen čuti na ta aveti večer, da je dom vzidan kakor težka marmornata plošča. Ne more se iztrgati, ne more se premakniti. Vse nosi na svojem hrbtu kakor Krištof: vse njive in vse gmajne, vso živo in umrlo kri, vsa trpljenja in vsa veselja Poglajnctvih rodov, vso ljubezen in vse sovraštvo. Se vedno sneži. Ne sneži, kača, da je videti ob luči sneženi zastor kakor srebrno tenči-co, ki se ob tleh neprenehoma zgubljava. Poglajen se ne more premakniti. Gleda na cesto, posluša razgovore ljudi, ki hodijo mimo in strmi predse. Mladi se smejejo. Poglajen r.e more razumeti, da se more kdo na tak sveti večer smejati. Doma je bilo drugače. Mogel si se nasmehniti, ker si vedel, da je bil v tvojem nasmehu nasmeh vseh, ki so kdaj živeli v pljusknila čez Leseno mesto, ^v°j' hiši. zavriskala in zavekala in za-j Poglajnu se zdi, da se mu ble-vriskala in zavekala bodo srca de. Odmotovili na cesto pred z zvonovi vred. Tako je, tako barako, toda precej čuti mokro-je: pojdi kamor koli, ko bi se do zvezd dvignil šli do pekla pogreznil, s seboj boš nosil svoj dom. Ne moreš ga pehniti od sebe kakor odrasel otrok igračo iz prve mladosti. Dom in ti sta eno. V domu je kri očetov, je izročilo stoletij, v domu so šepetanja vasovalcev, so pu-šeljci, odtrgani s košatih oken, v domu s0 trpljenja in skrbi, je duh oljčnih vejic, ki so jih požigali pred nevihtami, vonj jabolk iz kamre, šelestenje starih koledarjev„pratik in ivečer- nic, v domu so stare molitve in poje samo še otrok. to v čevljih. Pa reš, čevlje ima predrte. Njegov drobni glasek trka na čega pluga, s katerim je sam o- Poglajnovo sre kakor ptiček. Kakor senca se plazi Poglajen med enajsto in deveto barako. Ko stopi v sobo, se ozre po ženi. Tiho sedi za mizo in strmi v otroke. “Pri Mežanovih so pa pekli, mama,” nenadoma reče Tonej. Poglajnavka dvigne glavo in pogleda moža. “Naš ata niso nič zaslužili.” “Doma smo pa imeli potico!” ral, ne bodo vasovali, kakor so stari nekoč, ne peli v nočeh po domači vasi, v tujem svetu se bodo samotni razgledovali po nezanih cestah. Kar uto žalostne misli v srce, kakor da jih je polna vsa soba. Z glavo med dlanmi se naslanja Poglajen na mizo. Nocoj bi moral Vzeti žegnano vodo in Za vse, ki po Braziliji doin iščejo. Za vse, ki po Angliji premog kopljejo. .. Za vse, ki po Kanadi les sekajo. . . Za vse, ki po Argentini delajo. . . Za vse, ki so šli srečo iskat v Ekvador in-Peru, na Ognjeno zemljo in v ibrid- rbžni venec z debelimi jagoda-jko samoto. . . za vse, ki jim zvone nocoj bo- rni, ki visi na žeblju v kotu. In “Greh bi bil, na tujem jesti škropiti bi moral po hiši in po potico, Tonej!” iztisne Pogla- j kamri, po kuhinji in po veži, po jen iz sebe. “Ce doma ni, tudi hlevu in ipo podu, po dvorišču potice ne sme biti!" Poglajnovka ima solzne oči. “Misliš iti k polnočnici?” jo vpraša Poglajen. Žena priki- “Zgodaj pojdi, da boš lahko sedela. Jaz bom ostal pri otrocih.” K polnočnici se je bal iti, Ne bi mogel prenesti domačega petja na ta večer. Zena je kmalu odšla, otroci so pospali. Toplota jih je prevzela. Poglajen je ostal sam. Dihanje spečih otrok ga je napolnjevalo s topo bolečino. Že včasih, ko je bil še doma, je rad postal pred posteljami otrok, Anica diha prav kakor Gre do kapele, pa se vrne. V osemnajsti baraki pojo božične pesmi. Dve ženski in moški. Vmes je slišati otroški glas. Sveta noč, blažena noč! Poglajen za hip prisluhne. Nocoj mu gre samo na vek. Vse ga spominja na preteklost, ženski in moški so utihnili in zda; mati. Tiho, da komaj zaznaš. Joža diha sunkovito, kakor da gre v strm breg. Polde, kakor živalca pred zimskim spanjem. Vse svoje otroke pozna Poglajen po dihanju. Nocoj ga to dihanje boli. Ne vedo še, reveži, kaj vse jih čaka. Odtrgani so od svojega rodu, odtrgani od zemlje, nikoli ne bodo prijeli za ročice doma- in okrog hiše. Toda nocoj bi Poglajen pokropil tudi kostanj na sredi dvorišča, vse njive, vsako posebej, vse gmajne, drevo za drevesom, bukve, hraste, smre- ke in macesne, vse, kar raste na žični zvonovi po Ameriki in Avstraliji, po Afriki in Aziji, za vse, ki jim ipojo zvonovi po Franciji in Avstriji, po Nemčiji in Italiji. . . . za vso slovensko kri doma... za vso slovensko kri, razsejano po vsem svetu. .. In molil je Poglajen, kakor Poglajnovi zemlji. Poglajen je doma. Z mislimi, s srcem, z vsako najtanjšo žilico. Zdaj nastane tišina, tišina pred veliko skrivnostjo. Poglajen se zgane in se zastrmi v okno. Farjii in taborski zvonovi so se zganili. Brne. Podbreaki galjoti 'pritrkujejo. na sam sveti večer. Vrisk bruhne čez Leseno mesto, vrisk iz žalostnega grla, ki vekati ne more. Pri kapeli pfi-trkuje. Železne tračnice pojo, pojo in vriskajo, vekajo in tožijo,-da se zrak trese, da udarja na okno, kakor s težkimi pestmi. 1 Tedaj je Poglajen vstal, velik in suh, pokleknil in zave-kal. Nati je segel po rožnem vencu in molil, kakor vsak večer. Za vse, ki so odšli v Venezuelo. .. da moli za mrtve. Za mrtve, 0 Božiču bo leto dni... Božični večer na Slovenskem Božični večer je. Snežna o-deja krije tihi dol in hribe na okrog. Smrekove veje se pripogibajo pod belim bremenom. Zdaj pa zdaj katera šine na-gloma kvišku, ko je z nje zdrsnil južni sneg. Tih mrak nastane po dolini. Družine so zbrane po hišah, pripravljajo se na sveto opravilo. Oče, mati in otroci se prekrižajo, oče v|zame kropilo V roko, starejši otrok pa iposodo z blagoslovljeno vodo, drugi otrok dobi lonec z žerjavico, na kateri se žge in kadi velikonočna oljka, lavorovo listje in mačice. Najmlajši ima ključ v roki. In tako gredo 08 poslopja do poslopja, od shrambe do shrambe, v klet in žitnico in hlev. In kamor pridejo, povsod vzame oče svečenik otroku ključ iz roke, odpre hram, pokadi ga in pokropi po vseh prostorih in kotih, potem zapre in izroči ključ otroku. Potem, ko se vrnejo v družinsko sobo, kako praznično, kako častitljivo stoji tam v kotu velika javorova miza, z belim prtom pogrnjena. In na mizi leži “poprtnjak,” božični kruh, in oče vzame nož, razreže poprtnjak ter ga deli družini. In po večerji greido v cerkev k polnočni službi božji. Tako nikoli ne vabijo zvonovi, tako nikoli ne pojo orgle, tako ljubo nikoli ne doni pesem kakor na božični večer, ko se poje: Pastirci vstanite, pogledat hitite! (Po J. Stritarju). Boli! v Prekmurju ,y Slovenska domačija. Nekako tako domačijo je moral zapustiti Poglajen in iti v begun- vendar gdtovo, da se je prikazala Modrim zvezda vsaj eno leto ton, vojskovanju.vzel Prednjemu Maka^jcuA^igonu mesto prej in jih opozorila na rojstvo Odrešenikovo. Po vsem tem prihajamo do zaključka, da sta med Jezusovim' rojstvom in Herodovo smrtjo pretekli najmanj dve leti, ali z drugimi besedami: Jezus je bil po zanesljivih zgodovinskih podatkih o Herodovi smrti rojen najpozneje 1.748. o.u.R. to je najmanj šest let pred začetkom sedanjega štetja let. Tudi stari podatki o Kvirinovem popisovanju kažejo, da Jeruzalem. Bil je spreten, a nasilen vladar. Odlikovali sta ga velika telesna moč in vztrajnost. V mnogih vojnah in bojih si je nabral bogatih izkušanj. Naklonjenost Rimljanov, posebno cesarja Avgusta (31.ipr. Kr. —14. po Kr.), si je znal ohraniti do konca svoje vlade. Pazil je pa tudi, da ni odbil judovskega ljudstva, ki mu je prenovil in povečal tempelj ter skrbel za njegovo blaginjo v Palestini in izven nje. V svoji častihlepnosti je dal sezidati mnogo lepih javnih poslopij in prenovil več mest. Do (Razmišljanje begunca v Angliji) Lichfield, Anglija. O Božiču bo leto dni, odkar nas je usoda pripeljala v Anglijo. Le neradi smo se odločili. Večina si je želela dalje, preko morja, daleč od te nesrečne Evrope, kjer bi človek našel zopet mir, wobodo, kjer bi si oddahnil po dolgoletnih mukah in težavah. Vendarle smo zadovoljni, da smo prišli vsaj preko Kanala v Anglijo. ..Saj.eHK) moraline-kam. Pregnala nas je lakota, kampovska lakota, prerivanje, zasliševanja, slabi postopanja oblasti in uprav in pa želja za delom. Da, dela smo jj želeli, da bi postali zopet ljudje. Trdo delamo tukaj in si le malo ali skoro nič ne prihranimo. Prve mesece smo iztradani sko-roda vse dali za hrano. Pozneje smo se počasi začeli oblačiti, pa tudi na svojce nismo pozabili. Ni nobenega človeka, ki ne bi poslal vsaj en paket v domovino. Mi smo reveži, saj nimamo domovine, ne domačega ognjišča toda oni doma se nam še bolj smilijo. Nimajo svobode. Noč in dan so jim odprta OZNE vrata. (Ozna je ime komunistične tajne policije v Jugoslaviji). Osmo leto se že potikam po svetu. Nihče več mi ne povr- Na sveti večer je bilo pri nas jako razgibano življenje. Mlado i staro, vse je bilo na deli. Matere so pekle i pripravljale v kuhinji. J)ekle so kinčile “božič” (božično drevesce) z doma pripravljenimi rečmi. Zložile so tudi jaslice. Možki so čistili okolik hiše. Že sveti post je bio svetek. Na večer smo se vsi svetesnje oblekli i čakali okolik “božiča,” kda de čas iti k “punočki.” Ci so sosedovi ne imeli “božiča,” so prišli k nam. Mati so prižgali sveče štere so to noč gorele po ce-loj vesi v vsakšoj hiši. Z nek-aim posebnim navdušenjem smo spevali božične pesmi, Do naše cerkvi je bilo pol vu-re hoda. Zato smo ob edenaj-setoj začnpli v truma j odhajali v cerkev. To zato, ka mo bole naprej v cerkvi pa ka šče malo pri jaslicaj v cerkvi zmolimo. Pri punočki je bila cerkev vsikdar nabito puna. Vsaka sveča v cerkvi je gorela. Božična drevesca pri veikonj oltari so bila tak jako lepo o- je bil Ježus rojen okoli 6 let pred sedanjim štetjem. , V, ^ do 8Vojih sovritžnikov je W1 skrajno trd ' i in neusmiljen. Celo do svojih najbližjih sorodnikov je bil brež ! srca. Pod njegovo vlado so tekli potoki krvi. Kot žrtve, so padli njegova žena Marijama, strič Jožef, sinovi Antipater, Aristobul in Aleksander in mnogi drugi. V poslednjih letih vladanja je v strahu za svoj pfestol postajal vedno bolj nezaupen. Proti \ Politične razmere v Palestini \ v Kristusovem času Po smrti Aleksandra Velikega (323 pr. Kr.) je bila Palestina podložna najprej egiptovskim, nato sirskim kraljem. Tujega jarma so jo oprostili junaški Makabejci. V bojih za osvobo-jenje se je posebn9 proslavih Juda Makabjeec (padel v bitki leta 161. pr. Kr.). Njegov brat Simon je leta 141. postal samostojen vladar v Palestini. Toda notranji boji v rodbini Makabejcev in neprestane spletke Simonovih naslednikov so povzročile, da je leta 63. pred Kr: Palestino pdjarmil rimski vojskovodja Palestini povzpel do velike veljave vat k tistim hišam, kde so me-li Števane. Števana smo tudi svetili. Na te den smo nesli k žegnji rdeča jabolka. Doma smo ta jabolka v vodi namočili i se s tov vodov mujvali, ka Brno te bole friški pa rdeči bili. Zgodilo se je, ka je včasi šteri dečko kak-šo deklo s temi jabolki po lici tak naribao, ka je celi mesec bila rdeča. Spevat smo hodili tudi od novoga leta pa do Sv. Trej kra-lov. To je bilo nekaj veseloga za stare i mlade. Po dva tijed-na iprle smo se pripravljali na to. Navadno sta hodila vkup po dva i dva dečaka i to včasi kak se je malo stemnilo. Pod oknom sta odspevala i že so se odprla dveri i sta dobila eli pogače eli jabolka eli orehe. Pa komaj sta ta dva prevzemala dare, že sta se drugiva dva o-glaBila. Kakpa to spevanje je bok. breka kak spevanje. Popravili so pa to breko starejši pesmari, šteri so v skupinaj hodili spevat i zaistino lepo za-spevali. . . To so spomini na Gizela Hozian. kinčana. Tudi jaslice smo me- , li lepe. Kak vsikdar pri velkoj! božič v našem Prekmurji. meši, tak tudi pri punočki' je' pri nas cela cerkev spevala. Na: sveto noč je to bilo tem lepše, j kda je odzvunaj vse čiho i mir-j no bilo. Le zvezdice na nebi so. migljale eli je pa kapao beli sneg. Zagrmelo je po celoj cerkvi, tak ka je naš glas segao, do neba. Vse je spevalo. Oči Sveti večer M. Jakopič V lončeni peči ogenj prasketa, vsej so bole bile uprte na velki i skrivnostno tiho danes je pov- PompejvV tej dobi se je v Palest IdumejdB Antipater, ki je bil zelo prijazen Rimljanom. (Idu- mejci so ljudstvo, ki se je začasa babilonske sužnoslli naselilo v izpraznjenem južnem delu Judeje, pa so jih Makabejci že leta 126 podjarmili m prisilili k obrezi.) Njegovega sina Heroda je rimski senat jeseni 1. 40. pr. Kr. oklical za judovskega kralja. Tako je bilo “žezlo vzeto Judovemu rodu” in v Palestini je zavladal tujec iz Idumeje. Približala se je “polnost časov” in za Herodove vlade je bil rojen Jezus, Kristus, Sin božji, Odrešenik sveta. - , ' Herod Veliki Herod, ki ima v zgodovini priimek Veliki, je začel dejansko izvrševati kraljevske pravice šele 1. 37. pr. Kr., ko je po dalj- zunanjim kakor tudi proti notranjim sovražnikom se je varoval z mogočnimi i.rdnjavami, ki jih je gradil v vseh delih države. Bogat sijajnih zunanjih uspehov, a nesrečen v svojem družinskem življenju'(bil je desetkrat oženjen) je umrl po mučni bolezni leta 750. po ustanovitvi Rima. Po smrti Heroda Velikega je s privoljenjemu .cesarja Avgusta Palestina pripadla trem Herodovim sinovom, ki so si jo razdelili tako: 1) Arke.aj je dobil Judejo, Idumejo in Samarijo. Po desetletnem vladanju je moral v pregnanstvo in v teh deželah so zavladali rimski upravitelji. PeT upravitelj je bil Poncij Pilat. 2) Filip je podedoval deželo na vzhodni strani Genezare-škega jezera. 3) Herod Antipa je dobil Galilejo in Perejo. (Herod Anti-pa je dal obglaviti Janeza Krstnika.) Samo še enkrat je bila pd vnukom Heroda Velikega Herodom Agripom I. Palestina združena, toda samo za tri leta. Po smrti Heroda Agripe (44. po Kr.) je bila Palestina za vedno pridružena Siriji in politična moč ter uprava dežele je prešla zopet v roke rimskih deželnih upraviteljev. izgubljenega i vse: domovino, rodbino, leta, prestal muke in trpljenje. Srce se mi .krči ob misli, da se bliža osmi božič, odkar sem šel od doma, kjer sem pustil svojce. Solza mi prihaja v oči ob misli, da zopet ne bom videl matere, ki sem ji dolžan vse, materi, ki bi ji danes ob njeni sedemdesetletnici moral stati ob strani v pomoč in tolažbo . . . Želim vsem bralcem Ameriške Domovine in vsem Slovencem po svetu prav srečne bo-žičrfe praznike in Novo leto. oltar. Pesmi “Sveta noč,” “Jezer’ jezerkrat srečna,” ‘ISveti Jožef i Marija,” “Z neba je pri-šeo doli k nam angeo” i ešče do-sta drugij, ki smo je spevali, so -do skuz genole. Veseli eli bar potolaženi smo se vračali od maloga Jzušeka. Kda je punočka minola, smo vs* *)€Ža** Pr®« domi. Pravili so nam, da šteri pride prvi domov od punočke,1 tisti de naj-boie frišek celo leto. Bežali so tudi tisti, šteri bi se radi tisto leto oženili, ar so jim sitariši pravili, ka če prvi pridejo domov, ka se te tisto leto oženijo. Poslušali smo tudi, kde je la-jao pes: pri tistoj hiši do pri-šestno leto meli mrtveca. Doma so nas čakali mati. Sto je bio pogrnjeni z belov stoni-cov. Mamica so meli v rokaj čislo. Mati so nam natočili kupico domačega dobroga vina i dali falaček beloga kruha. To smo mogli pojesti i popiti prie kak smo se spravili k počitiki. Moški so mogli na sveto noč zbuditi živino i tudi toj nekaj boušega dati. Vse ka je bilo živoga pri hiši, je moglo na sveto noč gori biti, ka je tak vs? čakalo novorojenega Odrešenika. iNla sveti den (božič) smo šli k meši če le bilo mogoče — v no-vom gvanti. Tudi večernice odvečara smo ne 'opustili. Večer smo pa po navadi šli spe- lepo je kot spomin bi v roke vzel, in vsedel se med svoje v bohkov kot. Pred mano oče, hišni gospodar, odlomi vejico in blagoslavlja, pozabil leta je in vse skrbi, kot mlad orač je, ki se v laz od-■ pravlja. St. K. sod, In prt pred mano, poprtnjak na njem, potem pogovori kot svetle niti, ki jih nikdar pozabiti ne moreš, kot belih las na materini kiti. Noč zunaj je, k polnočnici po-zvanja, srce pa hodi si iskat zdravih, med bete stene in svetnike stare, kjer je Marija Detece povila. Zimski dan Simon Jenko Sonce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, tanek veter zmaj piše, tla pa debel sneg pokriva. Tam m klancu je -pse živo, vkup so iz vasi otroci, rsak sani v premrli roči pozi in drži se krivo. Starec zre iz gorke hiše in spomin se mu posili, dni premišlja, ki so bili in na tihem solze briše. . , ttntmntttttttitnttšitttttttttrittttnttttttttmtttttttttr! AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1948 itntttttvmtrittnttti Kapale so snežinke Zimska povest iz Slovenske krajine V polmrak ranoga večera v sredozimi so vdarjali zvoki muzike iz hiše — gizdavo i mogočno, polpijano so se gubili nekam po vesi, kak da bi šteli k sled-njoj hiši, kak da bi radi vsak-šega posebi obinoli, jemi povedali kaj veseloga i ga s sebov pozvali. Pijano so se šetali (zvoki muzike) po skednji, vča-si tiše, nato pa glasneje, včasi nebrano, kak da bi se kregali* Kak da bi bili to ljudje i ne glasovi ; skoro ka bi je človek vido i šou k njim i si z njimi kaj zgu-čavao. Bas se je najdele odpravo, ne deleč bi flauta kaj lepoga lagala. Ešče dele bi odvandrao krnjet i gosli, kak da bi se štela kregati za nekšo stvar, štere nega. Tišje pa so bile cingole. Kontra je samo nekaj muvila, kak da bi sedela za pečjov i prikimavala vednakomerno: ja, ja, ... ja, ja---” v valceri i bole strganoj mazurki eli v polki i koračnici se je popaščila bole živo priklumavala, pa kak ad bi s trudom i nevolov to činila V čaradaši pa je že komaj hodila vštric ovim. Kak da se krega, čemeri, proti guči pa ka vse to. ... ! Ljudje so prepevali pobožno-primerne pesmi. . . Skoro da bi se nešterne jokale, najmre ženske. O, vse so lepe naše domače pesmi, niti sami ne vemo, kak. Pa so že taksi naši dečki: od soldačije jih prinesejo, ešče grde včasi. Pa so že takse naše ženske: v rezi je čuje i misli, ka so tiste lepe i je spevle doma: veli — znam novo. Pa ne dišijo po domačoj zemlji nikaj. Vej so več nikaj ne v navadi, tista na prilikio od gredice, ki de jo dekle skopalo i bo na nje nasadilo troje rož; tista od včelice; tudi Marka so pozabili. Drugi so nam ga vkrali i ga naskori ne bomo poznali, da je naš; tisto __Kda smo zaspali i je te Jezvš mimo šou______i se ven guči jo s tistov štajerskov za dobro volo i kda pijejo: šereg, šteri tam po kotih v pre-kliti postanjuvle, gleda v pričakovanji v kuhinjo odked prijetno dišijo najrazliščnejše stvari: kemin, prpeo, paprika, klin-ci pa — jestvine — huj, kak to ščegeče v nos! Gledajo želno hišo, odked se jim s stola smejejo bidri, genjene makove suka-nice, gibanice, pune kante—oj pa ka bi vam pripovedavao, ve sami vse to bole znate kak jaz. “Bog moj, Bog moj, deca, odked se vas je telko nabralo?! Skrijte se nekam, ka nete zaslombe delali. Ite domov. Tmi-ca je, ka ne zablodite!’’ je naganjala med drkanjom kuharica. “Vjutro pridite, vjutro de sneha na kopanjo davala.” Pa što bi njo poslušao i bogao. Deca so se ešče tesneje stisnila v kot, malo jim je svetloba razsvetljavah ličeca 'pod starimi krščakeci i prevelkimi robcami deklicam. Zdaj pa zaj je sten družban zadjo v deco Pogledno jih je, nato jim je pa darovao vsakšemi falat vrtankov. “Eli bi šla domov?’’ je pitao osemletni dečarec devetletno de-klico-sestrico, ki je slonela v koti, kak se hodi v hišo. “Tmica je veni. Pogledni! Kasno je že . straj de naj.” “Ne šče ... Ka bi že doma? Ve je komaj obed mimo, zdaj šče tak nikaj ne. Pri večerji ka bo. Pa tudi sama va, kda že drugi vsi odidejo.” Maloga Lujzeka je obhajalo mrzlo občutje, kda se zgledno skoz dveri v tmico. Mrzlo je prihajalo tam odnet eli njega je bilo le bole straj. Pa če je šče takši junak človek, groza ga obide, kda mora domov, pravimo o pounoči. I čudo bi bilo, če Lujzeka ne bi. Pa je pozab-ljao na straj pri pogledi na jestvine v kuhinji i v hiši. Vej je sam Bog, kda so prišle senje: . . . Jezus in Marija sta tudi vince pila. . . I nato so plesali, veselo i razkošno v prenapunjenoj hiši, ka so se janke žensk zadevale ob klopi i ljudi okoli i so jim obrazi žareli kak negda, kda so prvikrat plesale z mladimi dečki. Sneha pa je z veselo nesrečnim obrazom gledala po mlajši tovarišica j i po starejši, kama de sama šla i odked se nikdar ne povrne; iz mladosti, lepe, brezskrbne — v življenje puno bridkosti. Eli znate, ka se to pravi: stati na pragi. Tam notri so dragi, ti pa moraš iti v svet. Tam odzaja je mladost, ti joj davleš roko v slovo s skuzami v očej, eli ča3 beži nepretrgoma i te vleče s sebov, če ščeš ali ne. Bridko i tužno je, pa človek komaj te spozna, kda že pogledne skozi dveri v mraz, pa četudi je prle vsikdar tja želo. . . Komaj da so se njima z mladožencom zdaj pa zdaj oči srečale za hip, pa kak da bi tu sedela dva tu-hinca, možki pa ženska, ki sta se zdaj ob prvim srečala. Starešina je modro sedo nagnjen malo nazaj, kak da bi premišla-vao, ka de zdaj pravo. Posne-halja je gizdavo gledala okoli. Mlade posvarbice pa so želno Tudi on sedi za stolom pri mladoženci. Družbanje nosijo gor, se zmenjajo, ljudje pa se smejejo. I smeje se tudi Luj-zek, natiho, samozavestno; kak da bi bio starešina. Na stoli je skleda, cela kokoš ven kaže bed-re; pa ka, če je že sit, kak naj je. I nato zaspevlejo: . . Primi bratec kupico! . . ,. Naš Lujzek je najmlajši.. I nato zaplešejo veselo! “Ne stoj na pragi, ka naš na poti!” ga je potegnila Maričika za rokav, ar je stao na pragi gledao z odprtimi očmi v hišo. Predpasnik, ki ga je imeo gori zapopičenoga, se jemi je poškalo iz froš i iz njega je zdrsno falat vrtanka, zdrobljenoga i od-ščipanoga. Prigno se je,'po-brao boži dar i ga pobožno hišno. To je bio edini falat, ka ga je dobo .te večer. drugoga. Zgučala sta ne prle, ka ta župo jela, vrtanike, kruh pogače ta pa spravlala za mater, kak pa, če bo kaj. Včasi je bilo vnogo, pune predpasnike sta prinesla, dva celo tri dni so imeli zadosta. Lepo je bilo yčasi, eli danes. , . ! Družbanje hodijo mimo, nišče nikaj. Kuharica se cdlo šče obregne, kda jih vidi, drugi tse pa za to šče bole niRa ne brigajo, čas pa je bežao, bežao neznansko hitro. Te se je zmislo pozvačin. Pipo je držao v vustaj, obstano je med njimi, jih pregledavao. “Deca, kelko vas je?” Vidilo se je, kak če bi smehlao, ka jih je telko. “Jeee! Vnogo!” se je oglaso eden odzaja. “Eli ste lačni?” “Jeee! Pa kak!” je zategno ov odzaja. Nešterni so se naglas zasmejali. "Bi jeli 7*” “Bi.” “Bi pili?” “Bi.” Vsem se jim je videlo, kak da se je malo samo zmenjao z njimi. ščete? — ščemo. Pa jim je pokazao pred nos prazno pesnico: Naa! Hihihi! Božen si, pozvačin. Pa se je povrno te, za njim je nesla kuharica v skledi rezance. “Esi, za menov!” Vsipali so se za njim, v malo hišo. Tam je posadi okoli stola — vse napuni jih je bilo — tudi oba sterea sta prišla. “Jejte!” Ne trebelo prguča-vati, za nekaj hipov je bila skleda prazna, pa jim je kuharica ešče ednok prinesla z vzdihom: Bog moj Bog moj! “Zdaj pa vsi domov,” je pravila te. “Ka nete v napoto.” Nato so ešče poluknoli v hišo, te so se pa pomali gubili domov. “Kapavidvanetašla domov? Vama ešče ne zadosta? Bog moj, Bog moj!” se je lovila kuharica za glavo. Zosagano sta jo gledala bratec i sestrica, pa sta povesila pogled. Stala sta nepremično, kak da ne bi čula. “E, pustite jiva, Tereza! Naj bota,” jiva je brano pozvačin, šteri je prišeo mimo. “Esi hodita k peči, ka se segrejeta.” Posado jiva je na kamen k peči. “Čida pa sta?” “Rečna.” Ponudo jima je ešče hrane. Za mater je posebi dao. Toplo je prihajalo od peči, ka jiva je omamlalo. S pou odprtimi očmi sta gledala po hiši, po plesalcaj. Kak da bi bila d nebesa j. Toplo odzaja, hrane zadosta, muzika. . . Pomali sta pozablala na vse. Samo kak odzdaleč je potrkao včasi spomin na mater. “Pa ka bi šče zdaj doma, zdaj bo glavno pri večerji. Komaj va nosila. To do mati veseli!” Včasih ji je kdo što čemerno pogledno, pa ka njima pogled. Pravo jma je zato ne nšče nikaj. Mir.javala je večerja, sneha je kušuvala po vrsti, od prvoga do zadnjega. I sneha je nazadnje obstanola pred malima i jiva kušnola, ka sta ne znala kaj i kak. Zosagano sta se gledala. “Sta lačniva? Gospod pozva- ži!” — Joj, do kolena je že globoki sneg.” Vstanola je v srci briga. Malo se je bliščao sneg odsviti svetlobe skoz okna. što de kazao pot, ka ne bi zablodila. V takšem snegi. . . . Kre konika je na vsakšem kraj’ sam lani zeo goloba!?” O, nebo-ga deca! Snežilo je, snežilo... Te se je mati vzdignola. Du-že ne mogla čakati. "Pounoči bo. Lehko ka ne vupata domov.” globoka graba. če stopiš mimo, Vgasila je posvet, odprla je dve- se poškališ v vodo. Nikdar te nihče več ne reši. Ka bi pomagalo, če bi zvao?! “Odva nazaj!” je proso Lujzek. “Da do drugi šli.” "Tak nega nikoga, ka bi v te kraj šou. Samo hodiva, mati naj že žmetno čakajo....” Bro-zgala sta po snegi, iskala poti. tak sta bole hodila. Na prave pa na levo so senjale hiše, vse-šerom mir, tisti strašen mir šteroga se človek tak boji. Samo odzaja se je čula muzika kričanje pozvačina i družbanov i spevanje. Ka njim? V toploj hiši, brez skrbi. . . Šo je sneg, kapao mehko i rahlo, božao mrzlov rokov. - Muzika je pomad zamrla. Sam Bog zna, kde sta hodila. Videlo se jima je, ka ideta po pravoj poti, i zato sta šla samo naprej, naprej. Ve se naskori prikaže drevje, i med drevjom hiša — kuča. če ne bi bilo drevja od severa, bi jo veter že davna odneso. Lepo je tam. Deleč od tam so druge hiše. Pozimi je pusto tam. Nin-dri nega dece. Samo Lujzek in Maričika gledata skoz okno zasneženo naravo. Samo v nedelo ideta včasih voj s. Ovak sta pa vsikdar pri materi. Zdaj celo, ka so betežni, praj ka so jaki betežni. Resan ka so betežni. Pa kak tudi ne bi bili slibi, da se nikdar ne najejo do sita. Male župe na den. . . . Kak da zdaj radi! . . . . “Kde sva?” se je zosagala Maričika i obstanola. “Gde ” je pitao Lujzek pousenjaj. “Tak me zebe, Truden sani.” Srtmo je v tmico Skoro nanč ne vido Maričike. Trujava1 jemi je ležala v teli i omotica se ga je polaščala. Le-k materi, stisno bi se k njoj, ka bi jemi bilo toplo. “Vej bi že mogla biti doma,” | je sklepala Maričika. “Kriči, lejko de što čuo." — Maričika je premišlavala. “Maaati!” Jeknilo je v tmico, čudno i strahotno, ka sta se stisnila eden k drugomi. Glas se je razgubo. Niti odmevalo ne. “Poletna glas!” Ona pa kak da ne bi vupala. “Da se tak čudno čuje. Maaatiii!’ Te je Lujzek spadno, onemo-geo, na pou u senjaj. Skoro se je ves skrio v sneg. Kak da ne bi šteo stanoti. “Jezuš,” se je zosagala Maričika. “Vstani, Lujzek, glizdaj va doma. Tak se mi vidi, da vidim posvet skoz edno okno. Mati svetijo i naj čakajo.” “Idi, Maričika, pa najdi hišo. Te pridi po mene, tečas si že od-počinem. Kak je toplo. Idi pa se pašči!’’ “Ne! Nesla te bom.” Nikaj ne pomagalo. Vzdignila ga je i je s silnim naporom gazila sneg. Devetletna onemogla je ri pa stopila nazaj. “Sneg ide. . . ! Bog!” Zbrala vso moč, štero je ešče mela, se pokrižala i stopila v noč. Iskala je v tmici pot na konik. Po-duhnila je. . . Lehko bi odked čula zazvanjati. . . Vse je tiho. Sneg jo je božao mrzlo v obraz. Hodila je žmetno, se opotekala od slabosti, počivala pri vsakšem tretjem stopaji i si odiha-vala. “Zakaj sem jim dopustila, se je starala. Siromačeka sta orosila, če slobodno ideta. Eli naj jima branim? Lehko, ka 3e na jde. što dober, jima ponudi falaček vrtankov. Bridko življenje. Eli naj že drogna dečica vse kuša. ‘O Bog! Ne daj, ka bi onemogla!” je molila, Čutila je silno onemoglost. Že dva meseca ne bila nikaj gori, zdaj pa sneg i mraz. . . Opet je po-sluhnola, nato pa — ve sam Bog zna, kak i kdaj — zasenja-la. . . Sedijo za stolom, njima žarijo oči, ven skladata, ka sta dobila. “To vse je za vas, mati!” “Jejta! Deca! Znam, ka sta lačniva. Tam sta ne jela. Samo ka bi meni prinesla. Ka bi že zdaj kušala bridkost živ ljanja. . . V vajni kupicaj tak samo pelin.” Nato so PP-mali vsi trije jeli. “To ta pa v jutro imela. Zdaj pa hodimo v božem imeni spat.” Obinola jiva je i kušnola na čelo. O, te se je mati štela pripognoti, pa ne mogla, spadnoia je v gube pod nagnjeno drevo na — deco. “Deca draga, Maričika, Lujzek!” Pa njeva sta spala brez dihanja. Štela je stanoti, ne imela moči. Obležala je nad decov brezi giba, brezi reči. Z neba pa je snežilo. , . sne- žilo . (M. K.) čin, deci jesti!” je zapovedala i|nesla osemletnoga brata. Sam je šče velela: “Nakladite jima Bog zna, po šteroj poti hodita pa jima dajte. Te ta pa šla spat ar sta že.sneniva... Pa vju* “Jezuš, kelko si odščipao!” tro paili pridite, deca!” se je čudovala Maričika. Njemi pa je stopila pred oči mati, šte-ra leži betežna doma, lačna, v nezakurjeni hiši. čaka, da bi njoj mogoče prinesla falat vrtankov eli pa kruha. On pa je šče te falat, kar ga je dobo, odščipao; pa če je lačen! Tud Maričika je mislila na mater... O, ljudje boži, eli znate, da doma čaka mati lačna? Čaka na čakale, kda jih što pozove ple-njeva — ves popouden sama sat. Kuharica je pa drkala po vseh potih hiše, kak da ne bi znala, gde ima glavo i pri vsa-kom stopaji zdehnola.: “Bog moj, Bog moj!’’ Eli kak da njoj lehko, ko se že stara, ka jiva nega tak dugo. Ven bi šla. Tudi Maričiko že skrbi, ka je tak gosta tmica. Kak pa naj ideta, če sta ©šče ne nikaj dobila, nišče največ brige dela tisti dečinji jima ne ponudo ne župe,’ ne kaj “To je angeo,” je pravo Lujzek proti Maričiki. “Ne guči tak na glas!” I nato sta se napotila domov. Veselo jima je bilo pri srci. Na lici sta še čutila vročino kušca, kak da bi jiva mati kušnola. . . Mati. . . Kak jiva zdaj že čakajo. Na steno se naslonjo i poslušajo, če bi što šou. Poslušajo i si premišlavlejo. Starajo Sv. Miklavž (Christmas—Kristusova maša) Praznovanje božiča je v A- izložbah, časopisih, ovojih da-meriki menda najmočnejše. Vsaj zunanje praznovanje. Trgovine, javni lokali, prometnejše ulice so že 2 — 3 tedne pred ga razpoloženja, božičem okrašene s smrekovimi drevesi ali vejevjem in tisoči električnih žarnic. V šolah čuješ ipravtako že tedne prej božične pesmi (zlasti “Sveto noč”). Čestitke irj obdarovanja so tako zelo v navšdi da božični nakupi darov tvorijo znaten procent ameriške domače trgovine. Božični dan je tudi državni praznik. Vse de- Radijski programi, skozinskoz radijske božični. Tipične ameriške božične tradicije in legendarne kulture ni. “The United States is a Nation of Nations.” ■ Američani so potomci raznih narodov. Vsaka narodnost je še ohranila nekaj svojega starega praznovanja. Nekaj splošno ameriškega o božiču je ‘Santa Claus.’ Božični mož. Je to popačeni naš Sv. Miklavž. Prinesli so ga v New York holandski naseljenci. Na .Holandskem in vob-če v Porenju so že nekdaj praznovanje sv. Miklavža prenesli od 5. decembra na sveti večer. V Ameriki so potem Američa- Slovenskl božic se odigrava in do-življa v cerkvi in v družini. Božično okrašena cerkev, jaslice, božično drevesce, božične pesmi, koledniki, sladka potica — to je okvir solvenskemu božiču, slovenskemu božičnemu razpolo-enju. Tak naš božič želi prikazati pričujoča priloga “Ameriške Domovine.” Božična svetopisemska zgodba daje temelj slovenskemu božičnemu doživljanju. Prinašamo to božično zgodbo z besedilom novega slovenskega prevoda Sv. pisma z zapovrstnostjo ka- Snnipvpm “.Taotirii Obdarovanje otrok in odraslih je sedaj najbolj v navadi za božič. Prvi dan obdarovanja v božični (adivent-nj) dobi je pa že sv. Miklavž . (6. decembra). Na deželi je.nl svetnika Miklavža spremem-na Slovenskem še danes Mi- vrt)arega, debelega vfeselega Lehko, ka nanč po poti ne. Pa ka, naj se zdaj obrneta? Vej ne več sledov, odked sta prišla. Maričika je molila Boga. ka bi najšla pot. . . Sneg je kapao. . . kapao. Te je Maričika zadela na nekaj trdoga. Tak se joj je videlo, ka je drevo, nagnjeno k zemlji, debelo. Pod njim niti snega nega. Spadnoia je onemogla pod nje. Lujzek je mirno obležao na mrzloj zemlji. “Malo počinem, te bom ga le- se: Mislijo ka lačniva prideta, žej nesla. Vej nemava več de- To do gledali, naj ta skladala pred nji, ka sta dobila. ‘Oj, deca, što vama je pa telko dao? Bog jemi lepo plati...’ Vzela bo falaček i bo jela. ‘0, deca!’ “Jezuš, kakšna tmica! — Sne- leč domov. To je tista stara gruška na Pptji. Ka bi se zdaj starala več! Naskori va doma, mati!’’ Lujzek se je senjao od gruš-ke klavževo največji obdaroval-ni dan. O sv. Miklavžu, ki obdaruje pridne otroke, je Tone Gaspari napisal sledeči ljubek sestavek: Na 'klancu nad vasjo, kjer stoji kapelica, je danes postavljena lestvica, ki drži daleč tja do oblakov, do zvezd ib še dalje. Iz samih biserov je, da se blišči skoz sneg. In po tej lestvici pride nocoj v vsako hišo na vasi — sv. Miklavž. “Ali znaš moliti, Janezek?” e “Znam, znam, mamica!” “Le glej, da boš lepo s sklenjenimi ročicami molil, da ti podari Miklavž kaj lepega!” “Ali boš poreden, Tonček?” “Atek, saj nisem bil nikdar poreden — jeli da ne!” “No, si bil že tudi priden I Pazi, da boš mamico vedno u-bogal, potem ti prinese Miklavž lepih reči!” “Vanica! Kdaj pa pride sv. Miklavž? Kmalu?” “Tiho bo zacingljalo kakor v cerkvi, k0 pozvone zvoniki pred možička, ki na sveti večer nosi otrokom darove in sicer drveč nad strehami hiš na saneh, v katere je vprežen eden ali več jelenov. Nazorno kaže tako popačenega sv. Miklavža in božično dete tudi naša slika, ki jo te dneve srečate v tisoč in tisoč la. Tiho in počasi se odpro vrata, po sobi se zasveti kakor v nebesih.” “Kdaj si pa 'to videla?” “Atek mi je pravil! Z Mi-klavžem so trije angelčki: prvi vodi voz in konjičke, drugi nosi lučko in tretji igračke, slaščice — hm, kako lepe reči ima! Vsakemu podeli Miklavž nekaj. Tisti, ki so najpridnejši, dobe “šče pomliš, Maričika? Tu oltarjem. Takrat bova že spa- Prihajal je sveti Miklaivž. kor, je v dr. Andrej Snojevem “Jezusu Kristusu.” K tej svetopisemski zgodbi spadajo (tudi dr. A. Snojeve) poljudno znanstvene opazke o letnici Jezusovega rojstva in o političnih razmerah v takratni Palestini. Slovenski narod je vajen o božiču slišati poslanice svojih cerkvenih in političnih voditeljev. Razbičani in raztepeni Slovenci širom sveta bodo z občutkom duhovne tolažbe in okrepitve prisluhnili besedam cerkvenega in duhovnega vodja slovenskega naroda preganjanega škofa dr. Gregorija Rožmana. Teža njihovega pregnanstva bo olajšana ob branju in tehtanju misli. ki jih je razgrnil pred Slovence njih politični voditelj dr. Miha Krek. V miru ln svobodi živeči ameriški Slovenci bodo vse to soobčutili, saj se z dokazi požrtvovalnosti zavedajo svoje naravne zraščenosti s celoto slovenskega naroda. Opisi slovenskega božiča, kolednikov so izpod peresa starih slovenskih pisateljev Stritarja in Bleiwelsa. Starejši Slovenci se jih spominjajo še iz svoje ljudskešolske dobe. Božični običaji nikoli ne zastarajo. Nasprotno: Čim starejši, tem pristnejši, tem ljubši, tem Vmes je posejanih nekaj takih pesmi. Naša narodna tragedija po drugi * svetovni vojski — begunstvo slovenskega naroda — je v tem božičnem branju zastopano s pretresljivim opisom “Poglajenovega svetega večera” odličnega begunskega pisatelja Karla Mauser J a in kratkim dopisom iz Anglije. Prekmurski Slovenci imajo povest največ in najtepše. Ciril, le|„Bne4inke w kapaIe- ^ najmočnej5e. glej, da boš lepo prosil SV. Mi- ga živečega slovenskega pisatelja, Miška Kranjca, prekmurskega rojaka. To povest je spisal, preden je zašel med klavža, preden zaapiš!” “Bom. . . bom, Vanica!” In ponoči je na vasi nekaj zacingljalo kakor zvončki v cer- komuniste. v božičnih spominih Prekmurje (Gizela Hozian, Chicago) najdemo misli, ki jih zasledimo pri sv. Frančišku v 13. stoletju in ki smo jih kvi pred oltarjem, vrata SO se Ponesli v Joergensonovem spisu o pr- .v . _ j______, ,1 .Ivih jaslicah: Vsak kdor ima živino v počasi odjpria, po sobah se je , hlevu, bi ji na ta dan moral dati več in zasvetilo kakor iv nebesih. . . .1 dobro za Jesti. Zbral in uredil: J. Godina. Cleveland. jjjnjuftuttjttjttttiJimtititttitttiimtntittaiitttttttii