Uto X Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt lota 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 79. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 28. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-08. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.M8. Izhaia vsak torek in petek Liubliana, petek 29. septembra 1944 Preis - Cena L 0'80 Pojasnilo o določanju cen XI. oddelek šefa pokrajinske uprave je pod št. XI-614/1 z dne 25. 9. 1944 izdal o tolmačenju odločb o cenah naslednje pojasnilo: Z ozirom na različna tolmačenja odločb, ki jih izdaja šef pokrajinske uprave oddelek XI., odsek za določanje cen — glede odstavka „ Vključno vse javne dajatve14 — se daje ponovno naslednje pojasnilo: Določba „Cene se razumejo vključno vse javne dajatve"označuje, da so v odobreni ceni vsebovane vse javne dajatve, ki obreme-njujejo neposredno dotični trgovski posel in katere je v smislu člena 1. uredbe z dne 27. novembra 1941 štev. 165 Službeni list 96/1941 dopustno vkalkulirati v prodajno ceno. Če je v odločbi navedeno „Ce-ne se razumejo vključno javne dajatve izvzemši n. pr. davek na poslovni promet itd." je seveda tako izjemo upoštevati. Izven dvoma pa mora biti, da se v splošno prodajno ceno ne morejo všteti posebne javne dajatve, katere plačujejo samo nekatere ustanove. Med te dajatve spadajo predvsem državna taksa po tar. post. 24. taksnega zakona ter taksa po t&r. post. 34 prip. 1 taksnega zakona. Te takse sme prodajalec pola ^eg odobrene maksimalne cene staviti oddvojeno v račun. Blagajna K j države ali avtonomne oblasti, ki * plačuje račune, — odvede v smislu člena 1, uredbe z dne 30.111. 1931 štev. 280 te dajatve skupno z davkom na poslovni promet v predpisanem roku najbližji davčni upravi. Po členu 1, uredbe z dne 27. novembra 1941 so torej v odobreni ceni — vključno vse javne dajatve — že vračunane sledeče postavke (ki jih je treba, da se upoštevajo, dokazati z ustreznimi listinami): prevozni stroški, zneski taks, davščin in pristojbin. Združenje trgovcev v Ljubljani. Problem rent zavarovanja Nakazila racioniranih živil Razdeljevalci racioniranih živil v Ljubljani se vabijo, da dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-11, nakazila za živila, potrebna za delitev v oktobru, po naslednjem redu: v soboto 30. t. m. Mi—P, v ponedeljek 2. oktobra Kr—Me, v to-rek 3. oktobra H—Ko, v sredo 4. oktobra A—G. Razdeljevanje nakazil is© prične ob 7. uri zjutraj. Rižarna bo delila riž iz skladišča v rižarni od 28. septembra do 5. oktobra ves dau, raizen sobote popoldne in nedelje. Tam se riž tudi plača in oddajo vreče. Trgovci in zadruge se pozivajo, da v dneh ko prejmejo blago, od-ja dajo v Prevodovih skladiščih na n< klavnici ves preostali paradižnik. ^ Razbremenitev in plačilo za oddani paradižnik se bo izvršilo po potrdilu, ki ga prejmejo v skladišču. S/ no in< o< tki M* si #n V zaključnem računu Zavoda za socialno zavarovanje za 1. 1943. so pri zavarovanju zoper nezgode in pri zavarovanju za onemoglost, starost in smrt vpoetavljene matematične rezerve ali prirastki samo za normalne zakonite rente, dasi so zavarovalnotehnične bilance sestavljene tudi za začasne vojne doklade, ki se izplačujejo upravičencem od 1. septembru 1943. dalje v višini 50 do 100%> na zakonite rente. Vojne doklade so bile uvedene pod silo razmer, da bi vsaj tedaj do neke mere izravnale padec kupne moči denarja ter vsaj za dobo do pričakovanih reform v rentnih zavarovanjih izboljšale gmotni položaj rentnikov. Ker so bile vojne doklade uvedene kot začasna neobvezna izredna pomoč, ki naj velja samo za omejen čas, se v obeh zavarovalnih panogah (nezgodno in starostno zavarovanje) ni predvidelo posebnega kritja v obliki zvišanega prispevka, kakor to določa zakon, temveč določilo, da se začasne vojne doklade izplačujejo od rednih tekočih sredstev. Vojna doklada je način pomoči začasnega značaja, nekaka zasilna izredna dajatev, ker se je pri njeni uvedbi računalo s tem, da bo razvoj gospodarskih razmer že v bližnji bodočnosti zahteval in tudi omogočil temeljite reforme v rentnih zavarovanjih, katerih finančna stvar je bila zaradi spremenljivih razmer zelo omajana zlasti v pogledu kapitalnega kritja. Iz tega stališča in v domnevi, da bo prej nastopil čas reform za ozdravljenje financ rentnih zavarovanj, Zavod za socialno zavarovanje za te začasne vojne doklade ni preskrbel v zakonu predvidenega kritja v obliki zvišanja prispevne tarife. Vedeti je treba, kakšno obremenitev matematičnih rezerv predstavljajo te začasne vojne doklade za posamezne panoge zavarovanja, če upoštevamo, da se bodo te začasne vojne doklade izplačevale dotlej, dokler bodo rentniki upravičeni do rednih zakonitih rent, in če se bo v rentnem zavarovanju obdržal sistem kapitalnega kritja. Pri obravnavanju nezgodno-zu-varovalne panoge je Zavod za socialno zavarovanje ugotovil, da jc prirast matematičnih rezerv za 1. 1943., upoštevajoč samo redne zakonite rente, znašal 2,08 milijona lir. Pri upoštevanju matematičnih rezerv za začasne vojne doklade se ta prirast zviša za 6,08 milijona ter doseže 8,17 milijona lir. Matematične1 rezerve so znašale pili nezgodnem zavarovanju ob koncu lanskega leta za zakonite rente 14,21, za začasne vojne doklade 6,08, skupaj 20,30milijona lir. Pri upoštevanju teh dejstev se poslovni primanjkljaj nezgodno-zavarovalne panoge za 1. 1943. zviša od 1,41 na 7,50 milijona lir. Pri zavarovanju za onemoglost, starost in smrt pa je bila ob zaključku lanskega leta za kritje začasnih vojnih doklad v sedanji izmeri potrebna matematična rezerva 55,87 milijona lir. Ta rezerva se sorazmerno zviša, če se sedanje začasne vojne doklade zvišajo, da bi ustrezale današnjim draginjskim razmeram. Dejansk" matematične rezerve zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so znašale od koncu 1. 1943. za zakonite rente 18,09, za začasne vojno doklade pa 55,87, skupaj 73,96 milijona lir. Ko se upoštevajo matematične rezerve tudi za začasne vojne doklade, se poslovni primanjkljaj starostnega zavarovanja za leto 1943. zviša od 1,11 na 56,99 milijona lir. S tem dejstvom in stanjem jo treba računati pri vsaki reformi, ki naj postavi nezgodno in starostno zavarovanje na nove in zdrave finančne temelje. Kakršna kolj reforma pa je nujna, ker nas tok časa prepričuje, da rente z začasnimi vojnimi dokladami vred danes že ne ustrezajo svojemu namenu. V svojem letnem poročilu je Zavod za socialno zavarovanje naglasil: smer, v katero se razvija naše gospodarstvo, nas opominja, da bo treba čimprej pristopiti k reformam, kajti potreba ali — bolje rečeno — nujnost za ponovno zvišanje rent je z vsakim dnem bolj aktualna. Zaradi tega moramo pri nezgodnem in starostnem zavarovanju ne glede ha nerazpo-loženje, ki obstoji proti vsakemu zvišanju prispevkov, prikazati gospodarski položaj tak, kakor se pokaže pri upoštevanju vseh veljavnih zakonitih predpisov in norm. vedujejo, kako bodo najprej mislili na sebe in potem šele na »osvobojence« in nevtralce. Dogovori z Anglijo in Ameriko so za Švico zdaj še v zraku, dejstvo pa je in ostane, da je gospodarstvo Švice v najtesnejši zvezi z gospodarskim življenjem in razvojem sosedov in vse evropske celine. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih in ^bačnih nakaznic za mesec september sprejemal od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata tako, da prisojo na vrsto v ponedeljek 2. ok-^bra popoldne od 15—16 peki A J, od 16-17 K-Pi, od 17-18 Pa peki Pl-Ž. V torek 3. oktobra dopoldne od 8 pridejo na vrsto trgovci A Spremembe zunanii do Be, od 8—9 BI—E, od 9—10 F—G, od 10—11 H—J, od 11—12 K—Km, 15-16 Ko-Kri, 16-17 Kr o—Lo, od 17—18 Lu—Ma, v sredo 4. oktobra od 7—8 Me—Mi, od 8—9 N—Pa, od 9-10 Pe—Pl, od 10-11 Po—Ro, od 11—12 Ru do Še, popoldne 4. oktobra od 15 do 16 šk—T, od 16—17 U—Za, od 17-18 Zo—Z. V četrtek 5. oktobra dopoldne od 7—8 pridejo na vrsto trafikanti A—G, od 8—9 H—Ko, od 9-10 Kr-N, od 10—11 O-Sn, od 11—12 St-Ž. »Das Reich« opisuje zunanjo trgovino, ki jo Švica že pet let vodi med frontami. Zdaj je nastopila tretja faza švicarske zunanje trgovine, ki je precej podobna prvi od septembra 1939. do junija 1940., ko je Švica lahko trgovala z nevtralci in tudi z vojskujočimi se državami, čeprav ni imela prostih rok pri dispozicijah izvoza in uvoza. Britanska blokada se je kakor prvi svetovni vojni raztegnila tudi na industrijo in prebivalstvo nevtralnih dežel, Švica pa je vendarle še lahko uvažala Iz čezmor-ja, ker je imela za izvoz na razpolago v vojnem gospodarstvu važno proizvodnjo. Ko pa je bila popolnoma obkoljena od območja držav osi, se je njena zunanja trgovina bistveno spremenila. Od strani osi se Švici nikdar niso delale težave in kar se Nemčije tiče, ni bil švicarski uvoz za preskrbo dežele nikdar oviran. Tudi švicarski izvoz je bil od vojaških ukrepov držav osi dosti manj prizadet kakor pa od metod bri tansko - ameriške blokade. Gospodarska vojna sploh ni nemška, temveč izrazita britanska iznajdba in vsi nemški ukrepi, ki so bili za Švico neugodni, so bili samo posledica tega, kar se je od anglo-ameriške strani ukrenilo in storilo. Ravno v drugi fazi gospodarske vojne je Nemčija v praksi dokazala, da smatra Švico za evropskega partnerja, ki naj ohrani svojo gospodarsko neokrnjenost tudi v vojnih razmerah. To je prišlo do izraza tudi v trgovinskih pogodbah. Nemčija je vedno upoštevala, da je Švica zaradi pomanjkanja surovin navezana na svojo predelovalno eksportno industrijo. Od svojih surovin Nemčija ni dajala Švici samo toliko, kolikor je lahko dobila nazaj v obliki industrijske proizvodnje, temveč toliko, kolikor je bilo Švici za preskrbo res n©obhodno potrebno. Ne samo za stotisoče švicarskih industrijskih delavcev, temveč za vso deželo bi bila katastrofa, če bi se bila Nemčija posluževala angleških blokad- nih metod. To nemško oporo in omoč so predstavniki Švice lojalno priznali. Zaradi vedno večjih vojnih zahtev je morala Nemčija svoje dajatve surovin in potrebščin seveda omejiti, a tudi Švica ni mogla nuditi vsega, kar je obljubila. Tako so prj gospodarskih pogajanjih nastale težave in vprašanje tranzita je bilo vedno bolj zapleteno. Ker pa je bila dobra volja na obeh straneh, je vedno prišlo do zadovoljivega zaključka. Tako je bilo tudi pri dogovoru, ki velja do konca leta 1944. Letos 14. avgusta je Švica tudi v Londonu sklenila gospodarsko pogodbo z angleško in ameriško vlado. Vsebina pogodbe ni bila objavljena, zatrjuje pa se, da je Švici zagotovljen uvoz živeža in krme. 0 surovinah se ne govori in zagotovilo preskrbe živeža in krme ima za Švico praktično vrednost samo pri prevozu iz čezmorja do evropskih pristanišč. Novi vojni dogodki budijo v Švici upanje, da se zunanja trgovina vrača v svojo prvo fazo. Nekateri uvozniki so celo tako optimistični, da menijo, da bo blaga preveč. Svoje, v zadnjih letih skrbno čuvane zaloge so začeli razprodajati, dočim gledajo drugi, ki so v večini, na vesi gospodarski položaj precej skeptično, ko pomislijo na to, da v Severni Afriki in pozneje v Italiji ter zdaj v delih Francije s prihodom Angležev in Američanov še dolgo ni zboljšana preskrba. Najvažnejši pomislek pa je ta, da so velike ovire na poti od Švice do čezmorskih tržišč. Misliti je treba predvsem na uničena transportna omrežja ter tudi na to, da Američani in Angleži sami pripo- Dobra tobačna letina v Nemčiji V nekaterih nemških pokrajinah je tobačni pridelek že dozorel. Strokovnjaki sodijo, da bo po kakovosti prvovrsten in tudi po količini razmeroma prav dober, čeprav so se nemški tobačni nasadi za letos skrčili na 13.000 ha. »Deutsche Adria Zeitung« piše o tobačnem pridelku pod naslovom »1944. — plemenito tobačno leto« ter naglasa, da so posebno dobro uspele nove vrste tobaka za cigare. Na prvem mestu je vrsta »Havana II«. Lanski pridelek te vrste bo omogočil veliko proizvodnjo dobrih cigar, še dosti več pa obeta letošnji pridelek, ki ga cenijo na 650.000 stotov. Nemške ha-vane bodo letos prvič producirane v večji količini. Ves tobak lanskega pridelka je že fermentiran in razdeljen. Nadzorstvo nad cenami v Protektoratu Najvišji urad za cene na Češko-Moravskem je poenostavil predpise glede cen. Nehajo se vsa dela, ki niso potrebna, da bi se ohranila stabilnost vseh cen, ali ki se izgubljajo v jpodrobnostih. Cene se na novo določijo le, če se s tem olajša vojna proizvodnja, če se doseže z znižanjem cen pritisk za racionalizacijo, če je to potrebno zaradi splošne oskrbe ali če se s tem doseže poenostavitev za gospodarstvo. Predlogi za dovolitev višjih cen se z nekaj izjemami brez proučitve odklonijo. Samor uprava gospodarstva se vključi v predpreiskavo cen. Registrirni uradi za igrače, kratko steklo itd. se otpuste. Uradi za cene bodo v bodoče v Nemčiji samo še 'nadzirali cene. Ameriški povojni zračni načrt Ameriškemu senatu so predložili zakonski načrt, v katerem se zahteva ustanovitev posebne zveze za zračni promet, ki edina bi imela pravico vzdrževati zračne zveze z inozemstvom. Ta družba, ki bi imela 1,5 milijarde dolarjev, bi tudi edina imela pravico pogajati se s tujimi vladami. Potrebni -kapital naj bi dali zasebniki. Oče-vidno bi se nova družba ustanovila le zato, da bi se koncentrirala ameriška konkurenca z angleško zračno družbo. Argentinsko meso za Brazilijo ■Na pobudo braziljeke vlade je argentinska vlada dovolila izvoz 5000 fon meea v Brazilijo. Posebno v Rio de Janeiiro trpi prebivalstvo zaradi pomanjkanja mesa. Mesa primanjkuje zaradi prevelikih anglo-ameriških nakupov mesa v zadnjih letih. OKVIRI * UMETNINE GOSPOSVETSKA 3 GALERIJA „OBERSNEL“ « Stran 2. »TRGOVSKI LIST«. 29. septembra 1944. Štev. 79. Obrtniški vestnik Sukanec za obrtnike oblačilne skupine Odsek za obrtništvo je po pooblastilu Gospodarskega sveta m Ljubljansko pokrajino v septembru začel razdeljevati pooblastila za nakup sukanca, in sicer zaenkrat samo krojačem, krojačicam, Šiviljam1 perila, modistkam im krznarjem v Ljubljani in okolici. Obrtniki drugih skupin bodo prejeli nakazila kasneje, ko bodo trgovci izpopolnili svoje zaloge. Kdor še mi prejel nakupnioe za sukanec v septembru, naj jo dvigne v prihodnjih dneh med dopoldanskimi uradnimi urami. S seboj je prinesti poslovne knjižice zaposlenega pomočniškega osebja in zadnji plačilni nalog bolniške blagajne. Pred izstavitvijo nakupnice je poravnati po poštni položnici ali pri blagajni Odseka za obrtništvo zapadlo in tekočo še neplačano članarino za leto 1944. Socialna politika v Bonomijevi Italiji Brezposelnost se je v Bonomijevi Italiji zaradi novih odpustov v zadnjem času še znatno povečala. Podjetniki odpuščajo delavce z izgovorom, da ne morejo plačati od Bonomijeve vlade predpisanih draginjskih doklad. Zato so število svojih nameščencev čim bolj znižali, da bi bili izdatki podjetij čim nižji. Deloma pa so odpuščene delavce tudi na novo namestili, toda po novih pogojih, po katerih jim ni treba plačevati draginjskih doklad. Zaradi tega trika Je prišla večina delavcev ob dravinjske doklade. JOS. L. ŠILIH SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet. Zdrava nemška finančna politika Predvideno davčno poenostavljenje bo imelo le neznaten vpliv na državni proračun, ker sloni v glavnem na podmeni, da se je davčna sila le malo spremenila. V petem vojnem letu se davčna vplačila ne bodo bistveno spremenila in bodo znašala zopet približno 35 milijard mark. Drugi redni in izredni upravni do- hodki, ki so dali v četrtem vojnem letu 28 milijard mark, bodo v petem vojnem letu najbrže za nekaj milijard višji, tako da bodo vsi dohodki znašali 65 do 70 milijard mark, dočim so bili krediti, ki jih je država potrebovala v petem vojnem letu nekoliko višji. Razmerje med dohodki in kreditnimi sredstvi, ki je znašalo 50:50, se je premaknilo, da je delež dohodkov manjši, delež kreditov pa večji, vendar pa se zaradi tega trdni fundament državnih financ ni premaknil. V okviru celotnega državnega proračuna je zmanjšanje davčnih Sovjeti nakupujejo delnice Sueške družbe Sovjetsko poslaništvo v Kairu •je nakupilo večje število delnic Sueške preltopne družbe. Sovjetska unija je nadalje dobila italijanske delnice te družbe in tudi od de Gaullovega odbora. V Angliji so povzročili ti nakupi prav resne skrbi. dohodkov za 50 do 100 milijonov mark zaradi izpadka majhnih davčnih vplačil brez važnosti. Pii totalni kontroli državie nad blagovnim, denarnim gibanjem ter razvojem cen je razmerje med pravimi dohodki države in na novo najetimi posojili brez posebnega pomena. Letni narodni dohodek se porabi: 1. s pravo potrošnjo, 2. z davki in drugimi pristojbinami in 3. se ostanek pretvori v varčevalni kapital. Ves novo nastali kapital sie steka po tej ali oni kreditni poti, direktno ali indirektno državi, da se vsakokrat ev. vrzel zamaši. Premaknitve med dohodki in posojili ne delajo skrbi, vendar pa državnemu finančnemu ministru gotovo ne bi bilo neljubo, če bi bili davčni dohodki čim večji. Značilnost nemške finančne politike — v nasprotju s prvo svetovno vojno — je velik delež davkov. Na tej zdravi finančni politiki se more brez težave vztrajati, kar se bo tudi zgodilo. gostilničarski vestnik Angleško brodarstvo »Donauzeitung« navaja angleško časopisje, ki priznava, da je Anglija za dolga leta zgubila svojo prvenstvo v brodarstvu. Na njeno mesto pridejo Združene države Severne Amerike, ki imajo svoje ladjedelnice v polnem obratu, do-Čim so angleške svoje obrate omejile ali pa preuredile za razne panoge vojne industrije. Ameriške ladjedelnice so dosegle letno kapaciteto 15 milijonov ton, kar bo po vojni popolnoma ustrezalo naročilom vsega novega brodovja onih držav, ki same nimajo ladjedelnic. Angleške ladjedelnice pa bodo dolgo zaposlene pri obnovi in iz- popolnitvi lastne trgovinske mornarice, ki je šla v vojno z 17 do 18 milijoni ton in jih ima zdaj samo še 10 milijonov, dočim je šla trgovinska mornarica USA v vojno z 12 milijoni ton, a jih ima zdaj na razpolago že 35 do 40 milijonov. Angleške ladjedelnice z letno kapaciteto 2 milijona ton bodo pet let polno zaposlene z obnovo angleške trgovinske mornarice. Ce pa hočejo spraviti angleško trgovinsko brodovje na višino predvojne dobe, bo polna zaposlitev angleških ladjedelnic trajala 7 do 8 let. Bolniška blagajna sindikata gostinskih podjetnikov bo od sedaj naprej izplačevala podpore svojim članom v gotovini v pisarni sindikata, Gregorčičeva ul. 27/1II., Trgovski dom. Izplačila manjših zneskov se bodo izvrševala tekom enega tedna po predložitvi računa, večji zneski (nad 200 lir) pa se bodo izplačevali po objavi v >Trgovskem listu«. Bolniška blagajna Sindikata gostinskih podjetnikov. Gostinska strokovna nadaljevalna šola bo vpisovala vajence v pisarni na Prulah, Privoz 11, dne 28. in 29. t. m., vsakokrat od 10.—12. in od 15.—18. ure. Vajenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, novinci pa tudi krstni list in učno pogodbo. Obisk je obvezen. Oddaja odrezkov živilskih nakaznic Po gostinskih obratih nabrane živilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal samo 2., 3. in 4. oktobra od 8—12 in od 15—18 v I. nadstropju nekdanje Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Nakazila na oddane odrezke bodo pa ti obrati dobili tudi kar tam, tako da pridejo 5. okto-. bra na vrsto obrati A—C, 6. oktobra C—D, 7. oktobra E in F, 9. oktobra G in H, 10. oktobra I in J, 11. oktobra K, 12. oktobra L, 13. oktobra M—0, 14. oktobra P in R, 16. oktobra S do T, 17. oktobra U—2. Praška živnostcnsku banka bo tudi za lani 'izplačala na račun dividende 23 kron na delnico. Posli banke &o se znatno zvišali in bilančna vsota banke •e v preteklem letu narasla na več ko 10 milijard Kč. Borze v Parizu, Lyonu, Bruslju in Antwerp i j Ljubljana Šelenburgova ulica 3 \ Suhe gobe lin SMRČKE (mambe) kupuje Ljubljana OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN PRIPOROČA SE TVRDKA juv&č S' \ ŠPECERIJSKO IN KOLONIALNO |BLAGO Severno - ameriški brodarskj krogi nameravajo po vojni uvesti novo mor. sko direktno zvezo med švedsko in Chicagom. Na ta način bi se ameriški izvoz v Švedsko znatno zvišal na škodo angleškega izvoza. _____ Kupujemo in prodajamo RADIO aparate RADIO aparate, pisalne stroje, kolesa in sestavna:dele se najceneje dobi pri tvrdki A. BIRKE, Ljubljana, Mestni trg 9 TELEFON 24-56 TELEFON 24-56 SPECIALNA DELAVNICA ZA POPRAVILA RADIO APARATOV Denarništvo in zavarovalstvo STROJNO PODJETJE R. WILLMANN LJUBLJANA - SLOMŠKOVA 3 Izdeluje različne vrste stroiev za lesno industrijo, transmisi)ske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektlranfe ter opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje v s a v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje. — — Telefon štev. 'JO-55 Za vodjo državne skupine trgovina je bil imenovan dr. Heinrich Roeckl, solastnik monakovske tvrdke 1. Roeckl. Novi vodja je preizkušen in vsestran-. sko naobražen trgovec. Nemški komisar za cene je objavil, da ne bo v postopku za poenostavljenje uprave izdal nobenih novih ukrepov glede določanja cen, temveč ee bo omejil na strogo nadziranje cen. V Nemčiji so zvišali odkupno ceno za mesne svinje, za težke svinje pa nekoliko znižali, iker hočejo, da 60 bolj' rede meene svinje. Ugotovilo 60 je namreč, da se s pridelovanjem oljnih rastlin pridobi na hektar n opri m orno več maščob kakor pa s proizvodnjo krme za pridobivanje masla ali masti od krav ali svinj. Nove cene bodo stopile v veljavo 15. oktobra, da bodo imeli avinjerejci še dovolj časa, da vnovčijo debele svinje še po viSji ceni. Zaposlitvene pogodbe delaveev it vzhoda so bile v Nemčijij 1. avgusta podaljšane za eno leto, ker se ne more dopustiti, da bi se sedaj izločilo večje število delavstva iz nemških podjetij' Oddaja kosti se je v Nemčiji po uvedbi posebne premije zvišala za 50 odstotkov. Zato so uvedli tudi premije za oddajo starega papirja. Kdor odda 5 kg starega papirja, dobi po 5 izkaznic, s katerimi more kupiti zavoj pisemskega papirja. Podjetje, ki odda 50 kg starega papirja, pa dobi nakaznico, s katero more kupiti 500 listov pisemskega papirja za pisalni stroj ali 5 kg zavojnega papirja. 0 gospodarskih razmerah v Južni Italiji navaja dopisnik španskega Mata ABC med drugim naslednje: Več sto tisoč delavcev, ikd so bili prej zaposleni v industriji in 'trgovini, so brezposelni. Industriji primanjkuje strojev in električnega toka. Proizvodnja električnega toka je padla za 40 odstotkov. Manjkajo pa tudi surovine, zlasti železo, jeklo, premog, cement, kabli, mazila in kemični izdelki To-naža trgovinske mornarice je padla od 3.6 milijona ton na 850.000 ton. V Vatikanskem mestu eo bili močno znižani mesni obroki, cene živil pa znatno narasle. Ncvtralci so dosedaj izgubili v tej vojni 1200 ladij s skupno 6,3 milijona ton ter je pri tem utonilo 10.000 mornarjev in potnikov. Razmere v švicarski tekstilni industriji so se poslabšale, ker je postal uvoz surovin težavnejši. Stroški proizvodnje so zaradi tega narasli. Pod' jetija, ki niso finančno močna, niao vzdržala krize in so bila pogosto prodana tudi po pretirano nizkih cenah' Na za let Pl I; ■ N di u § Q< b k 61 i) n » : ■■aaaaaaaaBeaaaaaB i IERAS MAKS j Ljubljana, Miklošičeva 34 a j Čokolada • bonboni • keksi ( Fr. P. Zaiec diplomiran aptlk LiubUsna Ulica 3. maja Prehod Nebotičnika j MALINA • Schweiger Ljubljana VII Specialna tvornica za naravni malinovec, sadne soke in marmelade. Destilacija likerjev, brandy-ja, vermouth-vina, ruma in žganja. Sl Močnik Frankopanska O Urednik: Aleksander ŽsleMikar — Fttr die Druok»rei »Merkur« A.. G A. Janežič Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig Ljubljana, Florjanska ul. 12-14 — Tel. 32-22 ■" ------z---------I—Tl TT »TrMMlii H«t< kot izda »tali’ 4r Ivan PLaas — SckrifUeiter — Uradnik: A #0r 4*e KeaMrtfe.« >Tr*T8to l»t< * V«ta« “ Z» £!*«< i. S: OUnar Mikal*. - Ali* - vrt v Ljubljani