'        Sodno-zdravniSka mnenja. 299
'   Sodno-zdravniška mnenja.
'\y.   : .      ;¦¦        ¦ ¦        II. ^ '      ¦¦¦      ^
Smrtne oškodbe, prizadete z ojstrim nožem.
Dne 23. julija 1895 je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji F. N., ki je bil dva dni poprej s kamnom udarjen po glavi ter z nožem zboden v trebuh.
300 Sodno-zdravniška mnenja.
Preiskovalni sodnik je naročil zvedencema raztelesitev, katera naj dožene, je li umrl F. N. vsled oškodeb na glavi, ali vsled onih na trebuhu, ali pa vsled obeh. Po zvršenem razte-lešenju se je narekoval na zapisnik naslednji
Izvid.
A. Zunanji ogled.
1.) Truplo moškega spola je 180 cm dolgo, krepko, dobro razvitega mišičja ter močnega okostja. Starost kakih 25 let.
2.) Lasje so bujni, -temno-rujavi, zobje precej dobro ohranjeni. Oči so vpadle, roženica motna, zenice razširjene.
3.) Trebuh nekoliko napet, koža tu pa tam z zelenkastimi črtami preprežena. Na hrbtu so temno-višnjeve lise.
4.) Jeden prst na levo od mesta, kjer se stikata strelni in venčasti šev, se razteza navzgor skoro vštric s strelnim ševom 4 cm dolga, do pokostnice segajoča slikovna ločitev. Robi so zobčasti, topi ter nekoliko otekli, pokostnica je krvava.
5.) Na levi čelnični hrgi je 1 cm dolga, za 3 mm režeča, topo obrobljena ter do suhožilke segajoča slikovna ločitev.
G.) Od leve čelnične hrge se razteza proti notranjemu koncu levih obrvi iVjc;« dolga, ^/^ cm široka kožna odrtina. Ko se v le-to vreze, vidi se 2 mm globok krven vsed.
7.) Od vrha levega uhlja se razteza navzdol proti zunanjemu sluhovodu 4 cm dolga, tudi hrustanec zavzemajoča slikovna ločitev, koja reži v zgornjem delu za 2 mm. Robi so ojslri, nezobčasti.
8.) Dva prsta od levega bradavičnega nastavka je stik ločen v dolgosti 6 cm proti zatilnični hrgi. Ta rana zija na sredi za 1 cm. Prav tukaj je pa tudi pokostnica prerezana, tako da se kost v dolgosti 1 cm otiplje.
9.) Ravno na vrhu leve rame, in sicer v sredi, se začenja 8 cm dolga, l'/2 cui široka proti vratnim krvnim žilam se raztezajoča slikovna ločitev. Robi so ojstri ter niso prav nič otekli.
10.) V sredi levega lopaličnega grebena je videti 6 cm dolgo, kožo in mišičje, zavzemajoče slikovno, proti prej opisani rani se raztezajoče ločitev, koja reži na 1 cm ter je ojstro obrobljena. Na spodnjem koncu te rane je videti dve po f/a
Sodno-zdravniška mnenja. 301
') M. latissimus dorsi.
2) 2) M. pect. major et minor.
*) Netz.
Darmbeinstachel, Crista ossis ilei.
dolgi in 1 mm široki, samo površno kožo zavzemajoči brazdici mej katerima je ravno tako dolg in širok kožni prodolžek.
11.) V levi pazduhi se razteza od zadnje pazdušne črte malo na spred in navzdol 4 cm dolga, 3 cm široka ojstro obrobljena stikovna ločitev v koži. Ranska votlina je kakih 7 cm globoka. Po natančnejši preiskavi se spozna, da je široka hrbtna') mišica dva prsta pod krajem, kjer je pripeta na nadlehtnico, v celoti počez prerezana; po razširjenju te rane se nadalje opazi, da je tudi velika^) in mala') prsna mišica nekoliko narezana. Celo okrožje tega mišičja je zastrto z zasedeno krvjo.
12.) Na levem šestem rebru, jeden prst za prsno bradavično črto se razteza počez 3 cm dolga, 1 cm široka, kožo in mezdro zavzemajoča stikovna ločitev.
13.) Tej poškodbi jednaka je ona, koja se razteza v sredi leve podlehtnice.
13.) Na koncu levega 12. rebra se razteza ob njega spodnjem robu 3^/2 cm dolga, ojstro obrobljena oškodba, koja je zašita s 3 ševi. Ko se ti odstranijo, zarezi rana na I72 V tej duplini se vidi sedaj, da je vse mišičje prerezano, ravno tako potrebušnica. Ce se pritisne na trebuh, se prikaže v sedaj opisani odprtini 5 cm dolg košček pečice.')
14.) Dva prsta za zadnjim koncem ravno kar opisane po-kvare se razteza navzdol proti zadnji črevnični osti'') 1 cm dolga, že zašita stikovna ločitev. Ko se odstranijo ševi, zarezi rana za 4 cm in sedaj se spozna, da je tudi potrebušnica prerezana in se lahko vidijo v trebušni votlini čreva.
15.) Dva prsta od desne zgornje zadnje črevnične osti na znotraj se razteza navzdol in navspred 8 cm dolga, na 6 cm režeča, celo mišičje in potrebušnico ločujoča, ojstro obrobljena pokvara. Tudi skozi to odprtino je videti čreva in pečico.
302 Sodno-zdravniška mnenja,
B. Notranji ogled.
I. Glava.
1. Ko se potegne nalobje raz krov lobanje, se vidi ravno tam, kjer so slikovne ločitve, opisane pod A št. 4 in 5., da je pokostnica v obsegu grahovega zrna ifa štirih krajih s krvjo zalita. Ravno sredi strelnega seva je suhožilka, 3 cm na dolgo in      cm na široko, rudečkasta in s krvjo zastrta.
2.) Krov lobanje je jajčasto okrogel, debel, kompakten, čvrsta opna je na kraju, koder so oškodbe, opisane pod A 4 in 5, zelo žilovnata, neprosojna, debelejša, nego na drugih krajih ter priraščena na pajčevnico, ki je na tem mestu tudi zelo krvnata in neprozorna. Možgani so težki in mehki, na prerezu mokri, svetli; tu pa lam so zasejane prav male krvne pičice. Na spodnej plati so krvne žile razširjene in napolnjene s temno-višnjevo krvjo.
II. Čok.
3.) V jabolku in sapniku je sluznica nekoliko rudečkasta ter pokrila s slezasto tekočino. Pluča so težka, polna zraka, nikoder priraščena; njih površje je sosebno v spodnjih krpah črno-rudečkasto. Na prerezu se vidi, da je pletivo zelo lomljivo, in na pritisek se izliva penasta tekočina. V levi prsni duplini je 250 gr, a v desni 150 gr rumenkaste tekočine.
4.) Na zgorenjem robu levega 4. rebra je videli v pogrodji (prsni mrenici) 1 cm dolgo, na 3 mm režečo odprtino, koja je v neposredni zvezi z oškodbo, opisano pod A št. 11.
5.) Osrčnik je napolnjen z rumeno - rudečkaslo tekočino.
Srce je veliko, težko. V obeh prekatih je najti mnogo sesedene
krvi in vlakneca.') Zaklopnice so cele. Srčno mišičje je dobro
razvito. I'/? cm debelo. -        .• •   .
m. Trebuh.
6.) Jetra velika in težka, svitlo-rumenkasta, zelo lomljiva. Preponka je pripeta na spodnji rob 5. rebra. > .¦   .
7.) Potrebušnica je zelo krvnata ter so večje krvne dovodnice s krvjo napolnjene. Tu pa tam se vidijo za proso, a tudi za grah velike, rumenkaste pege; to pa posebno ob straneh večjih krvnih dovodnic.   ;  , '   , ; ,-.     ...
'  ') Fibrin. ,'      . '        >      , ' ;.
Sodno-zdravniška mnenja. 303
8.) Pečica je zelo krvnata, krvne žile so napolnjene s krvjo. Na več krajih je prilepljena na čreva. Ko se pečica odstrani, se vidi, da je povprečni del čmara prilepljen na spodnji del jeter. Sploh so čreva vsa zelo napeta. Vito črevo je od slepiča navzgor 140 cm zelo rudečkasto in z malimi rumenimi pičicami pokrito.
9.) Eden meter od dvanajstnika navzdol se najde na zadnji plati teščega črevesa^) 4 cm dolgo, za 1 cm režečo rano, koje robi so na dveh krajih natrgani. Tu je najti dva svilnata seva. Na sprednji plati se pa najde za grah veliko luknjico.
10.) Dva prsta od teh dveh ran navzdol je 3 cm dolga, počez segajoča, celo debelino črev zavzemajoča predrtina.
11.) Od tu 40 cm navzdol je 2 cm dolga, tudi počez in po vsej debelini črev segajoča ojstro robata stikovna ločitev. Na nasprotni strani je za grah velika luknjica. '>     '
12.) Od tukaj 20 cm navzdol je zopet jedna, kakor grah velika in ravno tako po vsej debelini črev segajoča luknjica. Skozi vse te poškodbe v črevih se izliva tenko tekoče blato.
13.) V trebušni votlini je za pol litra rudečkaste, neprijetno dišeče tekočine.
14.) Želodec je nekoliko razširjen ter ima v sebi prav malo rumenkaste tekočine. Mišičje je dobro razvito.
15.) Vranica je 16 cm dolga, 10 cm široka, težka.
16.) Na obistih, mehurju (sečniku) in spolovilih ni najti nič posebnega.
Mnenje.   ,
Raztelešenec je umrl vsled vnetja potrebušnice. Oškodbi opisani pod A št. 4 in 5 sta težki, ker sta povzročili kraj no vnetje možganske čvrste opne, kar je razvidno iz notranjega ogleda B št. 1 in 2. Povzročeni sta bili s precejšnjo močjo, s kakim topim trdim orodjem, kar dokazujejo topi in otekli robi. Ako bi bili te dve oškodbi sami, bi bilo moteno zdravje najmanj 30 dni, ravno toliko časa tudi zvrševanje poklica. Možno je, da bi se bilo pridružilo tudi k temu krajevnemu vnetju čvrste opne splošno vnetje. Tega bi pa ne bilo pričakovati glede na izvid, ker v tako kratkem času — 48 ur — je bilo
') Krummdarm, jejunum. . ': ' ''
'') Leerdarm, ileum. ; ¦   ^   . .
304 Sodno-zdravniška mnenja.
vnetje že omejeno. Glede na to moreta zvedenca izjaviti, da bi ti oškodbi bili ozdravljeni v že omenjenem času, vendar pa morata dodati, da taka krajevna vnetja včasih povzroče pada-vične napade.
Oškodba, opisana pod A št. 6, je lahka in je bila povzročena ob jednem z ono pod A št. 5, torej s topim orodjem, zna-biti kamnom. Ta ne bi zadrževala ranjenca v zvrševanju njegovega poklica ter tudi ne motila v zdravju.
Oškodba pod A št. 7 je tudi lahke vrste ter je bila prizadeta s kako ojstrino. Zdravje bi sploh ne bilo moteno; zvrševanje poklica 1 dan radi potrebne zdravniške operacije.
Tudi oškodba A št. 8 je lahke vrste, čeprav sega do kosti. Zdravje bi sploh ne bilo moteno; zvrševanje poklica pa sedem dni. (Kakor mlinar bi radi te oškodbe z obvezo ne smel bivati v mlinu.)
Oškodbe, opisane pod A št. 9, 10 in 11, so same na sebi težke, ker segajo tolikanj globoko proti vratnim in pazdušnim krvnim žilam in ker so radi njih moteni razni ustroji v svojih funkcijah.
Omeniti je, da je bila oškodba A št. 10 povzročena z ojstrino po dvakratnem sunku, kajti zasledili sta se, kakor kaže izvid, na zunanjem koncu rane dve brazdici, mej kojima je kožni prodolžek. A tudi v duplini rane je videti mišičje večkrat prerezano. Radi teh oškodeb bi bilo moteno zdravje in zvrševanje poklica najmanj 20 dni.
Oškodbe A št. 12 in 13 so lahke vrste ter ne bi motile ranjenca v zdravju, pač pa v zvrševanju njegovega poklica teden dni.
Oškodbe A št. 14, 15, 16 so vsaka sama na sebi smrtno nevarne, ker ž njimi je bila otvorjena trebušna votlina in so vsled tega izstopila čreva. (Odpretje trebušne votline v svrho potrebne operacije po zdravnikih ni nevarno.) Tembolj smrtnonevarna je bila vsaka teh oškodeb, ker je bil vsakokrat jeden del črev prerezan, kar je razvidno iz B št. 4. Na dveh, krajih je črevo celo ven in ven prebodeno. Vsaka teh oškodeb je bila smrtna, ter je bilo težko pričakovati ozdravljenja, tudi če bi bil poškodovanec prenesen v kako bolnico, kjer bi se mu moglo z vso natančnostjo trebušno votlino osna-
Sodno-zdravniška mnenja. 306
Preiskovalni sodnik je pokazal potem zvedencema nož, kateri so orožniki obtožencu odvzeli, ter jih vprašal, je li ta nož sposoben učiniti take poškodbe, kakoršne je zadobil F. N.
Zvedenca sta izjavila nastopno:
Jedna klina in sicer najdaljša je 7-2 cm dolga in 1-3 cm široka; ta je popolnoma pripravna, da se z njo povzročijo popisane oškodbe. Jako verjetno je pa tudi, da se je ta klina rabila, ker se vidijo na obeh platih, posebno pa v zatiki ostanki sesedene krvi. Ostali dve klini sta tako topi, da ž njima ni bilo moči prizadeti opisanih oškodeb.
Pripis: Posamezne oškodbe so se radi tega tako natančno ocenile, ker so trije obdolženci z raznovrstnimi orodji F. N-a obdelavah. Porotniki so vprašanje glede uboja pri vseh treh potrdili ter so bili obtoženci obsojeni na 8, odnosno 4 in 3 leta težke ječe.
111.
Smrtna oškodba, prizadeta z ojstro koso, in težke oškodbe, povzročene s kamenjem.
Julija meseca 1898 je bilo najdeno v jarku truplo I. K-a s prerezanim vratom ter z ranami na glavi.
Preiskovalni sodnik je naročil zdravniškima zvedencema raztelešenje, po katerem sta zdravnika oddala naslednji
Izvid.
A. Zunanji ogled.
1.) Truplo je moškega spola, 163 cm dolgo, krepko, dobro razvitega mišičja ter močnega okostja. Na zadnji plati vratu in hrbta se razširjajo umazano-zelenkaste pege, koje se menjavajo tu pa tam z rudečkasto-rujavkastimi. če se vreze v
20
žiti ter ranjena čeva in potrebušnico zašiti. Zdravnišlia pomoč na lici mesta pa ni mogla imeti vspeha.
Vse oškodbe, razun onih pod A št. 4, 5, 6 so bile povzročene z ojstrino in sicer so bile poškodbe pod A št. 9, 10, 11, 14, 15 in 16 prizadete s takim orodjem in na tak način, da je z le-tem navadno združena smrtna nevarnost.
306 Sodno-zdravniška mnenja.
zadnje, se vidi globočje dovodnično mrežje, napolnjeno s krvjo. Koža in očesna vezna kožica sta nekoliko rumenkasto-bledi. Zrkla so upadla, roženica motna, šarenica rujavkaste barve, zenice razširjene.
2.) Leva polovica glave je s sesedeno krvjo zamazana.
3.) Od srede desnih obrvi se razteza navpično proti čel-nični hrgi 4 cm dolga, 3 mm režeča stikovna ločitev. Na dnu se vidi kost. Robi so topi in zmečkani, mezdra in mišičje je s krvjo zastrto ter pokostnica v obsegu 1 cm od kosti odlepljena. Kost sama je na tem mestu v obsegu graha izdolbena.
4.) Od desne čelnične hrge 1 cvi navzgor se začenja 3 cm dolga, do poglavne kože segajoča kožna razpoka, ki se deli ravno v sredi v dva kraka; prvi se razteza naravnost navzgor, a drugi počez proti sredi čelnice. Okrožje te pokvare je v obsegu srebrnega goldinarja obtolčeno in temno-rudečkasto. Robi so topi in zmečkani.
5.) Od leve ličnice se razteza čez zgornjo tretjino levega uhlja do mesta, ki je tri prste za levo temenično hrgo, 13 cm ' dolga,' na sredi za 2 cm režeča ojstrorobata, kožo, mezdro in mišičje, v sredi tudi pokostnico zavzemajoča stikovna ločitev; to okrožje ni nič obtolčeno.
6.) Tri prste od levega bradavičnega nastavka se začenja 9 cm dolga, za 3 cm režeča, ojstrorobata, na sredi do pokostnice segajoča, na koncih kožo, mezdro in mišičje zavzemajoča stikovna ločitev, ki se razteza malo navzgor proti zatilnični hrgi.
7.) Vsporedno z ravno opisano poškodbo ter 2 cm pod njo se razteza od desnega bradavičnega nastavka 13 cm dolga, za 3 cm režeča, do pokostnice segajoča stikovna ločitev.
8.) Na vrhu desnega uhlja je navpična 1 cm dolga, tudi hrustanec zavzemajoča stikovna ločitev, ki se razteza 2 cm navzgor po poglavni koži. Okrožje je obtolčeno.
9.) Povprek črez sredo jabolka je videti 7 cm dolgo, za 3 cm režečo stikovno ločitev, skozi katero se vidi v jabolčno votlino. Robi so v koži, kakor tudi v ščitastem') hrustancu ravni in ojstri. Ko se na tem mestu koža z mišičjem odloči od jabolka, se spozna, da je leva polovica ščitastega hrustanca povprečno popolnoma prerezana, a desna za 2 an zarezana.
') Schildknorpel.
Sodno-zdravniška nanenja. 307
10.) Od sedaj opisane oškodbe 2 cm na levo ter navzgor se začenja 9 cm dolga in za 4 cm režeča, kožo in mišičje zavzemajoča, ojstrorobata, stikovna ločitev, koja se razširja povprečno čez zatilnik. Ko se robi te rane razmaknejo, tako da se dobro vidi v ransko votlino, se spozna, daje kimalka») ter jeden del zatilnične mišice,2) potem leva grlovna d o-vodnica^) popolnoma pretrgana. Malo navzgor je pa tudi zunanja grlovna odvodnica*) popolnoma prerezana. Nadalje je tudi videti, da je sklep mej nosačem'*) in okretačem') otvorjen in daje vratenska') odvodnica prerezana.
11.) Na zatilniku se razteza počez 6 cm dolga, za 3 cm režeča, kožo in mišičje zavzemajoča stikovna ločitev, v sredi katere je za prst široka luknja. Ako se tukaj s prstom potipa, se čuti, daje tudi tukaj sklep mej prej omenjenima vretencema otvorjen.
12.) Štiri prste nad desnim ročnim sklepom je videti ravno nad koželničnimi krvnimi žilami 1 cm dolgo in 4 mm široko temnovišnjevo pego. če se v to vreze, se najde v mezdri se-sedeno kri.
13.) Na trukih 11. in 12. vretenca sedita jedna nad drugo dve kakor grah veliki temno-rudečkasti pegi.
B. Notranji ogled.
I. Glava.
1.) Ko se nalobje raz črepino potegne, je videti na mestu poškodeb, kateri sta opisani pod A št. 3. in 4., na notranji plati nalobja temno-višnjevo pego v obsegu srebrnega goldinarja.
2.) Ravno taka pega je tudi na desnem senčnem mišičju. Vrez na ti mesti kaže sesedeno kri.
3.) Krov lobanje skoro okrogel, debel in kompakten. Na njega je čvrsta opna priraščena, tako da se dokaj težko odlupi.
Kopfnicker. ^) Nackenmuskel.
Vena jugularis. *) Carotis externa. ') Atlas. , •) Epistropheus. ') Arteria vertebralis.
20*
308 Sodno-zdravniška mnenja.
Radi tega je čvrsta opna tudi malo manj kakor navadno prosojna in malo krvnata. Na pajčevnico ni priraščena in se lahko od nje odlepi. Ob celem notranjem robu obeh polut, torej ob zarezi, ima pajčevnica kakor proso velike belkaste narastke. Krvne žilice so skoro prazne razun onih na malih možganih. Možgani so težki, zelo mehki, njihove votline so splošno razširjene. Skorja bledo-rujavkasta, a bela tvarina je s prav malimi redkimi krvnimi pičicami posuta. Leva polut malih možganov ima na zadnjem delu skoro za goldinar veliko temno-rudečkasto pego. Na dnu lobanje so vse krvne žile prazne.
II. Vrat in čok.
4.) Jabolko je povprek prerezano, kakor je že v zunanjem ogledu povedano; njegova sluznica, kakor tudi sapnikova je skoraj brezkrvna. Odprši ogrodje se spozna, da je 5. desno rebro 2 prsta od hrustanca zlomljeno. Prsna mrena (pogrodje) na tem mestu ni ranjena.
5.) Pluča so bledo-zelenkasta, na pritisek škrtajoča, malo krvnata; sluznica v bronhijah je bleda. V prsnih duplinah je po 100 g-r rumenkaste tekočine.
6.) Osrčnik je v maščobo zavit ter ima v sebi za kakih 50 gr rumenkaste tekočine. Srce je veliko, na sprednji polovici z rumenkasto mastjo pokrito. Leva polovica je stisnena, a desna ohlapna. V prekatih je najti malo, deloma sesedene, deloma tekoče krvi.
III. Trebuh.
7.) Jetra so velika, lomljiva, v zgornji polovici rujavkasta, v spodnji temno-zelenkasta, mastna in malokrvna.
8.) Zelodčeva površina je zelo bleda, vsebine ni nikake, sluznica je bleda in žumnasta (wulstig).
9.) Vranica, obisti, čreva in mehur (sečnik) so splošno zelo malokrvnati, a ne kažejo nikake nepravilnosti.
Mnenje.
Vzrok raztelešenčeve • smrti je izkrvavenje, povzročeno prerezanjem leve grlovne dovodnice, leve zunanje grlovne do-
Sodno-zdravniška mnenja. 309
vodnice in leve vretenske odvodnice (glej A št. 10), in sicer izkrvavi navadno človek, če je le jedna teh krvnih žil prerezana. Oškodba, opisana pod A št. 10 je bila torej smrtonosna
Oškodbe, opisane pod A št. 5, 6, 7 in 11 so vsaka sama zase radi velike obsežnosti težke vrste, ali življenju niso bile nevarne; motile bi bile pač poškodovanca v zdravju in zvrše-vanju poklica najmanj 30 dni.
Oškodba A št. 8 je lahka ter bi bila sama za-se motila poškodovanca v zdravju in zvrševanju poklica radi tega, ker je okrožje obtolčeno, teden dni.
Oškodba A št. 9 je težka ter bi motila poškodovanca v zdravju in zvrševanju poklica najmanj 20 dni.
Vse do sedaj omenjene oškodbe so bile prizadete s kakim ojstrim orodjem.
Oškodbi št. 12 in 13 sta navadni krvni podplutbi, kateri bi ne bili poškodovanca sami za se prav nič motili. Prizadeti sta bili morda vsled padca na kak trd, top predmet, nikakor pa ne značita kakega odpora ali hranitve.
Oškodbi A št. 3 in 4 sta težki; prva radi tega, ker je kost izdolbena, druga, ker je poglavna koža na notranji plati tako hudo obtolčena, da bi bilo za gotovo pričakovati gnojenja. Obe bi motili poškodovanca vsaka sama za-se ali skupno najmanj 20 dni v zvrševanju poklica in v zdravju._Ti oškodbi sta bili prizadeti s kakim trdim, topim orodjem, najbrže s kakim kamnom.
Z gotovostjo rečeta lahko podpisanca, da so bile vse, na mrliču najdene oškodbe še za časa življenja in s tujo roko prizadete. Ker ni bilo najti na truplu nikakih znakov hranitve in ker je najti spredaj na čelu take oškodbe, vsled katerih je lahko nastopilo pretresenje možganov, trdita zvedenca, da sta bili te dve oškodbi najprvo prizadeti in potem šele druge, ko je bil poškodovanec vže omoten.
Smrt je morala takoj po prizadetju poškodbe A št. 10 nastopiti in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč težko kaj opravila. Krvna podplutba v malih možganih in zlomljenje 5. desnega rebra je bilo prizadeto vsled padca. Verjetno je, da so oškodbe A št. 5—11 prizadete s koso.
310     Za ravnopravnost slovenščine in za nadsodišče v Ljubljani.
Pripis: Obdolženec je priznal, da je najprvo omotil svojega pajdaša z udarci na čelo, potem pa mu s koso prerezal vrat.
Porotniki so ga. soglasno spoznali krivim; vsled tega izreka ga je sodišče obsodilo v smrt na vislicah. Obsodba se je zvršila dno 4. novembra 1898.
Dr. F. Dcfranceschi.