VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. IMi <^) IBIZA 1.3 0X19.664,54 DEM ; IBIZA 1.9 D 0X 23.531,10 DEM TOLED01.6 CLOAAS 24.935,31 DEM novi SEAT - CORDOBA © VW POLO OD 17 020 DEM DALJE @ VW GOLF OD 25.576 DEM DALJE © Wv GOLF VARIANT OD 30.983 DEM DALJE © Wv'VENTO OD 31.750 DEM DALJE © VW PASSAT OD 37 621 DEM DALIE @ VW TRANSPORTER COMBI, RAZLIČNO OPREMUEN <© AUDI 80 OD 38.725 DEM DADE O AUDI 100 OD 45.551 DEM DALJE VOZILA NA ZALOGU KREDITI, LEASING DEMONSTRACIJSKO VOZILO; -TOLEDO 2 OGT rdeča barva 8.000 km, ABS dima, alu platišča, alarm z dalj. zaklepajem. radio RDS, el. 39.700 DEM stekla, el. ogledala m ogrevana, spojier zadaj. ::::::::: Prodaja: oeo 1/26-525, '91 servis; 0601/26 - 655 _____________________ kmetijsko zadrugo ■“! izloke, z.0.0. poslovalnica tlGRIH tel.; 0Ó01/73 524 KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETIJSKO EHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO, SEAAENI, KRMILI, GNOJILI... VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE; nad 5.000 SIT na DVA ČEKA nad 10.000 SIT na TRI ČEKE nad 20.000 SIT na ŠTIRI ČEKE BREZ OBRESTI! KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE .... z ugodnostmi: - POLJUBEN POLOG - ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 MESECEV - MINIMALNE OBRESTI Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km). VABUENI! kmetijsko zadruga Izlake, z.».». XrX-IrX-XvXkvXvXtXvX-X-XvX-.-. s» Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od T do 1900, ob sobotah 700 do 1300 \___________________________________________________J 1 • UVODNIK • Prvi april je za nami. Odslej se bomo lahko izgovarjali spet le na dobrega starega tiskarskega škrata. V tem tednu je prišla najbolj zanimiva novica pravzaprav iz hrastniškega izvršnega sveta. Tam so namref ugotavljali, da se je zrak v dolinah precej izboljšal, onesnaženje pa se je "preselilo" v obrobna, višje ležeča območja. To poenostavljeno pomeni, da se tisti, ki so si uredili vikende na obrobju Zasavja, tja, namesto da bi hodili na svež zrak, hodijo zastrupljat. "Čisto" področje Kovka, Gor, Kopitnika, Dobovca ni ravno čisto. In še huje: glavni onesnaževalec z žveplovim dioksidom, trboveljska TET, v rokavu pravzaprav nima kakšne pretirano hitre rešitve. Previdno torej, ko na planinski turi z vsemi pljuči zajamete "svež" zrak. □a akla rta f» 'vzkipi Ut V Renkah delajo. NASLOVNICA: AD Uroš Klemen Foto: Tomo Brezoven f 4] 1_£j Ivi V ogledalu:Jože Leskovšek Ipoz nad vodo; Prvoaprilske Pineta Kritično na Kovku Šola ni gmajna Ruardi in radioaktivnost Janez Slapar o vojski Dve desetletji skupine Veter Dajmo, ljubimo se Tempirana živa bomba na Polju Primož Ulaga: Ljubim skakanje, avtomobile in lepa dekleta Znani Slovenci v zasavskih gostilna Raje Zamorc kot Gorenje Goreče srce - pridne roke KOLEDAR DOGAJANJ 28. marca - Mine prvi teden pomladi 94, za nekatere pa je konec kar slovenske pomladi. Ker J.J. ni več obrambni minister. 29. marca - Trboveljski Rdeči križ sc tako kot verjetno večina odborov RK po državi ubada s pomanjkanjem hrane za domače socialno ogrožene prebivalec in za begunce. V Trbovljah bi za prve na mesec potrebovali kakšne 4,5 tone hrane, za druge pa še enkrat toliko. 29. marca - Tega dne zaseda trboveljska občinska vlada in med drugim spregovori tudi o (delnem) poplačilu upnikov Iskre polprevodniki v stečaju v obliki delnic Iskre Scmicon, delno pa v denarju. IS se s tem strinja. 29. marca - Ta torek zagorsko občino obišče direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven. V enem letu naj bi namreč Zagorjani dobili stanovanjski blok s 13 neprofitnimi stanovanji, za kar pa bi potrebovali tudi sredstva Sklada. 30. marca - Poleg stanovanjske stiske Zagorjane pesti tudi prostorska stiska na obeh tamkajšnjih srednjih šolah: na Srednji šoli Zagorje in na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo. Radi bi jo rešili s pomočjo Mogetovega ali šolskega tolarja. 31. marca - Občani, podjetja, organizacije... iz Trbovelj že lahko posredujejo svoje predloge za dobitnike letošnjih prvoju-nijskih priznanj. Žirija za podolje vanje občinskih priznanj pri SO jih že sprejema, podelili pa jih bodo največ trem. 1. aprila - Dan, ko na svoj račun pridejo lažnivci, vendar ni laž vest, objavljena v dnevnem časopisju o podražitvah bencina in mleka. 1. aprila - Zagorjane obišče Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov RS. V prvi polovici maja naj bi v Zagorju dobili t.i. regijsko informativno pisarno omenjene Zveze. Prostore bo imela v prostorih KS Jože Marn. 2. aprila - Sobota, kiji sledi podaljšan konec tedna. Na rovaš velikonočnih praznikov, seveda, kijih ponekod sneg pobeli celo do nižin. Polona Malovrh UJAG3J00V JOŽc LESKOVŠEK Jože Leskovšek je pri svojih triinpetdesetih že tri leta v pokoju. Trideset let je bil v hraslniški steklarni pihalec in ima seveda bonificirana leta. "Bonificirana leta so svetla točka tega težkega, premalo plačanega poklica. Drugače se mladi tako ne bi več odločali zanj. Včasih je bilo to delo bolje plačano in zraven so prišli le sinovi pihalcev. Vsi ne zdržijo do upokojitve - prepih napravi svoje, značilne pa so še bolezni ožilja, hrbtenice inpljuč..." Kojc prišla avtomatika, so lej ročni proizvodnji napovedali zaton v slabih desetih letih. "Minilo je že dvakrat deset let, pa s pihanjem še niso prenehali. Še bolj ga cenijo in vedno več veljave ima..." Kerje bil tudi oče steklar, seje po tradiciji Jože vključil v steklarsko godbo. Že pri devetih letih. Takrat je igral pikolo, kasneje tenor. Tako igra že šlirinštirideset let. Počuti sc kot del družine. Včasih je godbi predsedoval, ves čas pa je v njenem upravnem odboru. Tudi zdaj, ko seje iz Hraslnika preselil z ženo na Kopitnik in se vozi dvakrat tedensko v Hrastnik na vaje. Zato so mu ob letošnjem 8. februarju podelili priznanje zadelo nakulturncm področju. V Fračjem Dolu, kjer stanuje v hiši 30 A Gore, spada simpatični Jože Leskovšek še v eno godbo. To so fračjcdolski muzikanti, ki delujejo kot alternativna veja 140-lctnc tradicije hrastniških plcharjcv že kakšnih štirinajst let. V Zasavcu smo jih predstavili ob lanskem Pivu in cvetju, kamor sla jih pripeljala soseda Martun in Bogdan. "Čeprav so bili v Laškem nad našo muziko navdušeni in so nas povabili na letošnjo fešto, ne bomo razočarani, če bodo na nas pozabili. Saj vadimo le takrat, ko igramo za kakšno obletnico, rojstni dan - iz čistega veselja. Pred tremi tedni so nas povabili v Celje v dom za ostarele. Ves čas so z nami peli in rekli, da sc že dolgo niso imeli tako lepo..." Jože ima na koncu navado reči: "Če ste tako zadovoljni, bomo pa še prišli, pa magari sami plačamo..." Fanči Moljk :.ÌlÌ^ * Na pod lag t Mcoua o prometnem davku (Or. list RS, Št. 4/92) in mnenja Ministrstva za ihfonmranje (ŠU 23/283-92, z dne 5 5 1992) sod. časopis med proizvode iutonnat.vnc narave po 13. točk. t.sl, 3. za katc.e se plačuje 5 odstolm dav ek od prometa p. («/vodov Nenaročenih rii» B ■ Fk&iTi8ì tedna Ipoz nad vodo Trboveljski IPOZ se je, kot je videti, izognil stečaju. Sanacijski ekipi (pred dobrimi štirimi meseci jo je postavil Ipozov večinski lastnik Sklad RS za razvoj) je uspelo urediti tekoče poslovanje in poplačati del starih dolgov podjetja. Krizni management ostaja v Ipozu do junija, takrat pa bo vodenje firme prevzela nova direktorica Andreja Starina - Kosem. Prvi del sanacije Ipoza je po zagotovilih vodje sanacijske ekipe Vojka Rovereja uspeSno končan. Število zaposlenih so zmanjšali za 78 presežnih delavcev (v podjetju jih zdaj ostaja še okrog 170), zadolženost so z razumevanjem znižali za tretjino: od 3 na 2 milijona mark. Notranji poslovno proizvodni red je vzpostavljen, postavljeni so pogoji za uspešno trženje doma, opravljenajeselekcijamed kupci. Začasno vodstvo je z dolgoletnim nemškim poslovnim partnerjem, Zakateregalpozopravljadodelav-ne posle, sklenilo dveletno pogodbo pod ugodnimi pogoji, saj je ceno minute uspelo zvišati od 16 na 21 pfeningov. Sicer pa posli z nemškim partnerjem predstavljajo kar 70 odstotkov Ipozove realizacije ali okrog 170 tisoč nemških mark na mesec. Podjetje že posluje brez tekoče izgube, mesečno ustvari kakih 24 milijonov tolarjev realizacije, kot to predvideva tudi letošnj i gospodarski načrt. Precej si obetajo od novegakonfekcijskegaprograma, ki ga bodo v kratkem predstavili na domačem trgu. Gumirani program nameravajo obdržati, kažejo se možnosti za prodajo zaščitnih rokavic na Slovaško. Eden največjih problemov, za dva milijona mark starega dolga, pa še vedno ostaja. Vojko Rovere vidi rešitev v prodaji Ipoza, o čemer se z nekaterimi potencialnimi kupci že pogajajo, od njih pa zavisi, kako bodo poplačali stare obveznosti. Za zdaj še ni mogoče napovedati, ali bo Ipoz prodan v celoti enemu kupcu ali bo razdeljen na tri dele. Zanesljivo pa bo 20 odstotkov premoženja ostalo v lastni zaposlenih. M.O. ........... " ' ........................ ^ Prvoaprilske Tudi letos smo bralke in bralce skušali ob prazniku lažnivcev (vseslovenskem ljudskem prazniku) malce naplahtati. Ali nam je to uspelo ali ne najbolj veste sami. V sedmih kratkih novičkah, ki so bile skrite med ostalimi, smo natrosili kupček laži. Pohecali smo se že v novici tedna. O zvezi neslovenskih delavcev ni ne duha ne sluha. Kar zraven Novice tedna je izmišl jena vest o večerji zasavskih županov s častnimi občani. Na deseti strani je novička pod naslovom Litijski kondomi. Tudi ta je čisla izmišljotina - žal (nova delovna mesta so vsepovsod zaželjena). So se pa nekatere bralke (hm, zanimivo) že zanimale za nove litijske proizvode... Takoj na naslednji strani je "kosmata" - vojske v Zasavju ne bo (tokrat brez besedice - žal). Čista resnica se v prvoaprilski številki potem širi vse do strani 23 in rubrike HOT. Popdizajnovci ne bodo koncertrirali z Nirvano niti v sanjah. Sledi pet strani brez prvoaprilskih, nato udari novička o dvoboju desetletja. Barbara Kus se ni pomerila v plavanju z morskim psom Lukeem, kerje le-ta zbolel (zlobni jeziki trdijo, da seje dvoboja ustrašil). Na strani 31 je laž skrita pod naslovom Vlom v občino. Menda ta šala ni med zagorskimi Občinarji povzročila panike. Kar lahko pomeni dvoje: takšne dokumente so že zažgali ali jih enostavno niso imeli. Našteli smo vse šale, ostalaje le čista resnica, ki pa je, roko na srce, včasih bolj fantastična kot najnesramnejša in najbolj očitna laž. Če nam je uspelo koga naplahtati, točke za Zasavca, če nam ni, se bomo naslednjič bolj potrudili. Kar pa se tiče naše nagrade - ostaja do prihodnjega leta. Največ prvoaprilskih je uganil naš bralec Tone iz Podkuma. Žal tudi on ne vseh. J.N. .................................... Potrošniška pisarna Informativna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) za Zasavje bo med prvimi na lokalni ravni. Tako je na obisku v Zagorju med drugim povedala Breda Kutin, predsednica ZPS. Pobuda za jasavskt» informativno pisarno je prišla jz sveta KS lože Marn novembra iaini.' Ob podpori občinskega vodstva je na ugoden odmev naletela tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, ki namerava ob pomoči programa Pharrè odpreti še nekaj takih pisarn. Zasavska bo svoje poslanstvo začety opravljati maja v prostorih KS Jože Marn. A.H. a Velikonočne praznike so povsod v Zasavju primerno obeležili. Fotografija je s praznične velikonočne procesije v Zagorju. Trbovlje - Projekt Tempus so prevzeli na Pedagoški fakulteti v Ljubljani kot skupni evropski projekt že leta 1991. Ukvarja se z razvojem začetnega naravoslovja. Za sodelovanje so zaprosili univerzi v Londonu in Karlsruheju, Evropska skupnost pa ta projekt sofinancira. Na trboveljski osnovni šoli so organizirali v letošnjem šolskem letu že dva seminarja za učitelje razredne stopnje in vrtca v septembru in konec marca. Število je zaradi skupinskega dela in mnogih praktičnih vaj omejeno, zato jih je prišlo obakrat okrog štirideset. "Pouk začetnega naravoslovja pri nas dolgo časa ni bil deležen strokovne pozornosti," jedejalaravnateljicaOŠ Trbovlje Darinka Kostanjšek. "V zadnjih desetletjih paje v svetu na tem področju velik razcvet. Temeljno spoznanje je, daje pri pouku treba resno upoštevati otrokovo predznanje, njegove predstave, pa tudi napačne ideje. Zato smo se tudi v Zasavju od ločili ztt izobraževanje učiteljev začetnega naravoslovja." Učitejiceso dobile že pred tridnevnim seminarjem vprašal nike za otroke, ki so jih potem prinesle s seboj. Veliko pozornosti posvečajo vprašanjem, ki delo otrok usmerjajo, problematičnim vprašanjem, akcijskim vprašanjem... Predaval je znameniti profesor dr. Anthony Russell z Oxforda ob pomoči dr. Janeza Ferberja s Pedagoške fakultete. Fanči Moljk Po podatkih splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografaod25.do 31. marcaprispevali: Modna Zagorje, Slavi Florindo, 2.000,00 SIT; Osnovna šola Dr. Slavko Grum, Zagorje 14.000,00SIT; Potrošnja Zagorje (trgovke poslovalnice Podgorica) 8.000,00 SIT; Trgovina Živa Zagorje (zaposlene trgovke) 8.500,00 SIT; Občinska uprava Občine Zagorje (zaposleni) 45.500,00 SIT; Sindikat Osnovne šole Tone Okrogar Zagorje 10.000,00 SIT; Ivica Ličar, Trbovlje 2.000,00 S IT; Srednja šola, C. zmage (za zaposlene žene) 5.500,00 SIT; IBT - Marketing, inanagment in inženiringi d.o.o. Trbovlje 15.000,00SIT; Danijela Vodovnik, Zagorje 20.000,00 SIT; Mojca Avsenak, Kisovec 57.170,00 SIT; Marani d.o.o., Zagorje 5.000,00 SIT. Zbranih sredstev od 25. do 31. marca je 192.670,00 tolarjev, skupno pa 5.560.870,00 tolarjev. •/ . ibM Spomladi se prične prebujali živalstvo iz zimskega spanja in zeleneti rastlinje. Dre^lpsaob cesLih vTrbovljah in Zagorju niso kazala preffranih znakov življenja. Nekatera izmed njih so bila okužena z boleznimi, druga neobrezana. Strokovnjaki Arboretuma iz Volčjega potoka iz Arboreti! ma so strokovno obležal i in požagali dolge veje dreves tako. da bodo Iftos lahko zopet oblikovala na novo zelene kfOŠn|e Zboleznimi načeta drevesa pa so podrli. Tako bodo tilfia siva mesta spet popestrile lepe vrbe in ostalo drevje.,||tto strokovnjakom iz Arboretuma in tistim, ki ;!|b jih povabili k spomladanskemu čiščenju naših; mest, prižigamo I v.v.v.•.‘.'.•.'.V#-. SV ^ w -.■.v. ;.y.\y zasavčevo lampo. K.G. ,#š a m H *.... ........... ........... ^ Begunci v Pineti do 15.aprila Lastniki slovenskih počitniških domov v Pineti pri Novigradu so se tik pred velikonočnimi prazniki odločili podaljšati rok za izselitev beguncev, ki so nastanjeni v naselju Rineta. Odločitev so članice Počitniške skupnosti Pineta sprejele na prošnjo hrvaškega urada za begunce, ki je na naše zunanje ministrstvo naslovilo dopise, s katerimi je zaprosilo za kasnejši rok izselitve zaradi velikonočnih praznikov. Kot se lahko spomnite, je hrvaška vojska naselila begunce v Pineti na precej čuden način. Potem ko so si častniki naselje nekaj dni ogledovali, ga je vojska zaprla za obiskovalce, na cesti postavila zapornico in nato brez privolitve lastnikov v naselje naselila begunce iz Bosne in Hercegovine. Dogodekje dvignil precej prahu in razburjenja ne le med lastniki počitniških hišic ptič paludi med prebivalci Novigrada, ki beguncev niso sprejeli odprtih rok. Kasneje seje vse skupaj nekako uredilo; hrvaška stran seje z lastniki vendarle dogovorikrin li so radi ali ne pravzaprav mortili pristati, da se njihove počitniške zmogljivosti namenijo za začasni begunski center. Rok za izselitev beguncev se je iztekel tik pred velikonočnimi prazniki in begunci bi mortili največji krščanski praznik preživeti že v novih centrih. Kolje razvidno iz dopisa, ki ga je hrvaški urad za razseljencc in begunce naslovil na slovenskega veleposlanika v Zagrebu Malijo Malešiča, so priprave na preselitev že stekle, vendar so oblasti naletele na odpor beguncev, ki svojih začasnih domov niso želeli zapustiti. Urad pri tem del krivde vali na litijsko Predilnico in Sočo, ki sta podaljšala dovoljenje za bivanje beguncev do konca šolskega leta. Po zadnjih informacijah pa tudi v litijski Predilnici pričakujejo, da bodo begunci odšli iz njihovih počitniških hišic v Pineti do 15. aprila. Manja Tesla, direktorica splošnega sektorja, je povedala, da novih informacij o izselitvi nimajo. Podobno prošnjo kot v Litiji so prejeli tudi lastniki drugih počitniških domov. V njih begunci iz Kaknja naprošajo lastnike, da podaljšajo dovoljenje za bivanje v Pineti do koncašolskega leta in se pri tem sklicujejo na katoliško vero in odgovornost do otrok. Zato so se prejšnji teden v Ljubljani sestali vsi lastniki počitniških domov v Pineti in soglasno sprejeli naslednja stališča: 1. Lastniki vztrajajo pri pogodbi, ki je bila decembra sklenjena z Uradom za begunce, privolijo pa v podaljašanje do 15. aprila. 2. Predstavnika Predilnice Litija in počitniškega društva Soča iz Nove Gorice sta s predlogom ostalih soglašala in preklicala že dani soglasji za podaljšanje bivanja v Pineti. Tako velja tudi za begunce v njihovih počitniških hišicah, da se morajo izseliti do 15. aprila. Kot smo zvedeli v Hrastniku, bodo predstavniki posameznih hišic v Pineti takoj po izteku roka za izselitev odpotovali vNovigrad, pregledali naselje in nekateri upajo, da bodo enotedenske majske počitnice že lahko preživeli na morju. Stane Šterbucl in J.K. L-.......... - ■ J Prekomerno upokojevanje Zadnji čas od vsepovsod letijo puščice na previsoke prispevke, ki jih zaposleni dajejo za pokojninsko • invalidski sklad. Slišati je zahteve po čimprejšnji omejitvi nadaljnje rasti pokojnin. Na prvi pogled se zdi 14 odstotni deležpokojnin v domačem brutu proizvodu razmeroma zelo visok, še posebej, če ga primerjamo z razvitimi deželami Evrope. Omenjeni delež še zdaleč ne dosega tolikšnega odstotka, kar pa je razumljivo: nikjer namreč ne bodo tako naglo upokojevali zaposlene pri najboljših močeh, kot to počnemo pri nas. Čemu smo v zadnjih dveh ali celo treh letih sploh krenili po poti prekomernega upokojevanja? Zakaj seje v omenjenem času število upokojencev tako naglo povečalo? Pravijo, da za več kot 50.000. Jasno je, da smo se s tem izognili še hujši brezposelnosti oziroma smo skušali prikazovati manjšo nezaposlenost, kot bi jo morali prikazovati. Če ti ljudje, ki so se čez noč znašli na cesti, nebi končali kot mladi ali vsaj premladi upokojenci, bi bila danes Slovenija med vodilnimi na lestvici brezposelnosti. Sprijazniti bi se morali z več kot 20-odstotno brezposelnostjo. • Od tod tudi tako vztrajne zahteve po spremembah pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ki naj bi omejile vsakomesečno usklajevanje pokojnin z rastjo plač, hkrati pa verjetno pripomoglo k temu, da bi se delež za pokojnine v domačem brutu proizvodu začel zmanjševati. Delež prispevkov za ZPIZ leta 1990 je bil kar 54,4 odstotka vseh izplačanih plač v gospodarstvu, lani novembra pa seje povzpel že na 77 odstotkov. V tem se kaže naglo povečevanje upokojencev in hkrati naglo zrna nj še va n je zapos lenih. V prihodnjih dneh naj bi poslanci državnega zbora po hitrem postopku rešetali predlog, po katerem naj bi odpravili določbo o razmerju plače - pokojnine: 100 proti 85, pa tudi člen, ki ureja usklajevnaje plač s pokojninami. Vse druge, precejšnje spremembe zakona o pokoj ninskem i n validskem zavarovanju, naj bi obravnavali v rednem postopku. M.V. Zasavske plače lani Okoli 13.000 zaposlenih v zasavskem gospodarstvu je lani prejemalo povprečno mesečno 74.689 tolarjev bruto plačo, kar je bilo za skoraj 48 odstotkov več, kot leto prej. Ker so cene življenskih potrebščin zrasle lani za 32.9 odstotkov, lahko ugotovimo realno povečanje plač. V Trbovljah je znašala povprečno bruto mesečna plača 80.782 ali za 53.1 odstotka več, v Zagorju 67.659 tolarjev ali za 45.5 odstotkov več, v Hrastniku pa le 62.754 in komaj za 32.6 odstotkov več. Se pravi, da hrastniške plače niso dosegle rasti življenskih stroškov. Na začetku letošnjega leta doživljamo nekatere zanimive spremembe. Plače šobile zlasti januarja dokaj nižje, tudi februarja se še niso zvišale veliko, za prejšnji mesec pa še ni podatkov. Hitreje letos rastejo življenjski stroški, celo hitreje kot drobnoprodajne cene. Zato doživljamo realno zmanjšanje plač, s čemer se zmanjšuje tudi temelj za rast ali povečevanje pokojnin. V primerjavi z lanskim decembrom so.sc drobnoprodajne cene do prejšnjega tedna po večale za 3.9 odstotka, cene življenskih stroškov pa za 4.7 odstotka. M.V. i&mi Slab zrak na Kovku Člani hrastniškega izvršnega sveta so na zadnji seji največ govorili o presenetljivih podatkih v letnem poročilu ekološko informacijskega sistema TET za lansko leto. Potem, ko so lani pričeli meriti onesnaženje tudi na Kovku, so ugotovili, da je zrak v tem delu hrastniške občine močno onesnažen. Kovk je pravzaprav med najbolj onesnaženimi kraji v Sloveniji, kar dokazujejo tudi podatki Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. V samem mestu je onesnaženje v zadnjim mesecih bistveno manjše. Očitno se že pozna blagodejni učinek zamenjave goriva v mestni toplarni - ta je namreč pričela uporabljati plin. Člani IS so ugotavljali, da so mestne probleme z Fasado obnavljajo Dol pri Hrastniku - Na Dolu ž.e nekaj časa poteka akcija za novo fasado na farni cerkci sv. Jakoba. Dela so se že pričela. Delavci GD Hrastnik postavljajo odre in odstranjujejo star omel vse do opeke. Vsak dan dela od pet do osem ljudi. Vodja delovišča je Miran Jazbinšek. F.M. onesnaženje reševali v občini sami. Za reševanje težav na širšem področju pa so finančno prešibki. Sum, da je onesnaženo širše področje občine (tudi Gore, Kopilnik in Turje), je verjetno na mestu. Zato so člani IS zahtevali, da morajo s premično merilno postajo čimprej izmeriti čistost zrakanaomcnjenem področju. To je namreč področje, ki je dolgoročno za občino izjemnega pomena, saj v Turju že raste 20 novih hiš, tam pa naj bi v prihodnjih letih zraslo še 50 novih. Tudi Kovk je v načrtih opredeljen kot zanimivo naselitveno področje občine. Na seji IS so se dogovorili, da bodo HMZ Slovenije, TET, upravni organ občine Hrastnik in IS kot nosilec pripravili analizo in program nujnih ukrepov, da bi kratkoročno ublažili posledice onesnaženja, dolgoročno pa ga spravili v normalne meje. Še posebej pa bodo čimprej poskrbeli za sprotno informiranje ljudi o onesnaženju. V Hrastniku se zavedajo, da bodo v kratkem času težko bistveno izboljšali zrak na jugovzhodnem delu občine. Razen seveda, če bi država posegla po drastičnih ukrepih (zaustavitev TET). Zadnji problem pravzaprav opozarja na to, da bo v Sloveniji končno res treba povedati, kaj s proizvodnjo elektrike v Trbovljah in kaj s premogovništvom. Na seji IS so sprejeli poročila o delu medobčinskega javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, policijske postaje, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sodnika za prekrške. Imenovali so upravni odbor Stanovanjskega sklada občine, v katerem bodo delali: Vlado Zdovc, Avgust Fišner, Ivo Činž.tir, Darja Rački in Ljubo Zalezina. Predsednika in namestnika bo odbor imenoval na prvi seji. Marko Planinc V Hrastniku najmanj izgub K rdečim številkam, prigospodarjenih lani, se bomo še nekaj časa vračali. Zato, kernam pijejo kri in zavoljo tega, kernam spodnašajo trdna tla, na katerih želimo končno stati. Odmislimo tokrat jzgubo v premogovništvu in elektrogospodtirslvu, ker so takorekoč iz leta v leto načrtovane, če pa že to ne, pa vsaj predvidene. Po tem, namreč, kolikšne so rdeče številke v drugih gospodarskih dejavnostih, lahko tudi ugotovimo, kako se obnašajo, kje so, kaj so in nenazadnje kaj se jim piše, dobro ali slabo, če še spremljamo njihovo vsakdanje poslovanje. Lani se je razmeroma dobro odrezalo hrastniško gospodarstvo, če ga primerjamo s sosednjima občinama. Že to, da mu je šlo od rok povečanje obsega izdelave za štiri odstotke, je spodbuden podatek. Še bolj spodbuden pa je podatek, daje gospodarstvo te občine največ prispevalo k obsegu zasavskega izvoznega nastopanja, saj znaša njegov delež, kar dobrih 41 odstotkov, k i pa je bil poleg tega še za dobrih 10 odstotkov višji, kot leto prej. Ni naključje, da so bile tudi izgube najmanjše, vsega skupaj 86 milijonov tolarjev, od tega gospodarstvo polovico; razmeromadobro seje odrezalo gradbeništvo, ki je priposlovalo le 3 milijone rdečih številk, promet in zveze en milijon, trgovina 10 milijonov, gostinstvo nič, prav tako ne obrt, le stanovanjsko komunalna dejavnost seje odrezala z 10 milijoni izgub. Številke v sosednjih občinah so znatno neugodnejše. M.V. Prvojunijska priznanja Občina Trbovlje je leta 1969 prvič podelila nekaterim občanom in organizacijam prvojunijska priznanja kot najvišja priznanja občine Trbovlje za dosežke na gospodarskem, kulturnem, športnem in še kakšnem področju. Letos poteka že 25. leto podeljevanje teh občinskih priznanj. Priznanjetvori listina, bronasti kipec akademskega kiparja Stojana Batiča in zadnje dve leti vnovič tudi denarna nagrada. Denarne nagrade so podeljevali od začetka do vključno leta 1984, nato so denarni del nagrade, čeprav je bila minimalna za takratne čase, ukinili zaradi varčevanja. In prav je, da so jih vnovič uvedli lansko leto. Žirija za podeljevanje Prvojunijskih priznanj in nagrad pri občini Trbovlje je pred kratkim objavila vabilo občanom, podjetjem, društvom, organizacijam, da do 30. aprila vložijo pred loge ztt podelitev letošnjih priznanj. Letos nameravajo podeliti do tri priznanja. Podelili jih bodo posameznikom oz. organizacijam, ki so dosegala s svojim delom nadpovprečne uspehe v domači občini ali republiki v zadnjem obdobju, za avtorsko delo, ki je prispevalo k ugledu in razvoju občine Trbovlje in za življenjsko delo. In kdo šobili prejemniki prvih prvojunijskih priznanj in nagrad leta 1969? To šobili Franc Lesičar, Milan Kožuh, Delavska godba Trbovlje, Smučarsko društvo Trbovlje in Leopold Ravnikar st. Tine Lenarčič 1. -1.0SAMUENA-Monroe (3) 2. - 3. PANDORINA SKRINJICA - Avla Band (5) 3. - 4. ZELENI JURE - Magnifico (4) 4. - 5. COPATA - Abrakadabra (2) 5. -/. ZMIKAVTI - Don Mentony Band (1) p;;-: I 15. STREETS OF PHILADELPHIA - Bruce Springsteen (2) 2.-4.0MEN III-M.A. (3) 3 - 3- LOOK WHO’S TALKINO - Dr.Alban {4) 4. - 2. DONTGO BREAKING MY HEART - Elton John&RuPaul (5) 5. -/. STIRITUP- Haddaway(l) Glasujem za : Moj naslov: ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Tibovlje, Tng svobode Ila, 61420 Titwvlje | I do srede v tetodem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. musmnms malbaj nove zadnje luči Hrte bočne zaščitno Bogatejša oprema: - servo volan • daljinsko centralno z ■nmfsedèi -ognvana in elMrično .. - zategovalcl varnostnih - armaturna plošča %rcARA "Z, Izboljšan motor 1200 in 1499 ccm (oprema RT) ^al?443.7M$hlXlM0(£srQA,SV RABLJENA VOZILA: (z garancijo) - DAIHATSU CHARADE 1.0 LS * HYUNDAI PONY 1.5 GLS 8/92 4/89 90.000 km 745.500 SIT 22.000 km 1.226.862 SIT - MAZDA 626 2.0 GLX 10/90 - PASSAT1.6 TL 5/90 49.300 km 1.488.900 SIT 25.000 km 1.639.050 SIT LEGENDA: * DODATNA OPREMA NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.: TT 061/213 475 nfrki v \s CoJlg - Slang shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dictelski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne leže. Izjema pri tem je Čanj» - Šlaiif». čaj za reduciranje telesne leže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in galahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Cang - Slang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Slang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Slang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Slang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne dirige neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pačpa Čang -Slang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico lega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Slang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p.45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475. Čang - Slang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. IME IN PRIIMEK ULICA IN ST. POŠTNA ŠT. IN KRAJ ŠTEVILO ZAVITKOV Nova naložba v Tiki Trbovlje- V Tiki so se odločili za 80,5 milijona tolarjev vredno naložbo za nakup stroja za izdelovanje transportne kartonske embalaže. Z nakupom strojabodo zmanjšali stroške in povečali produktivnost. Petnajst odstotkov vrednosti naložbe bo Tikinih lastnih sredstev, od zasavske LB pa so že dobilipotrjenojamstvoza kredit. Računajo, da'bodo v juniju oziroma juliju to računalniško vodeno linijo že zagnali. V zadnjih tednih so montirali tudi novo linijo za fotografijo v njihovi tiskarni. Ta jih je stala šest milijonov tolarjev. Tika se tudi skušačimbolj prilagajati trgu. Znižujejo stroške, konkurenčnost pa so lani skušali povečevati tudi z zamrznjenimi plačami. Ko sojih hoteli povečati, so doživeli nov udarec. Vodilna slovenska proizvajalca valovitega kartona za izdelavo kartonske embalaže sta namreč napovedala povišanje cen tej surovini. Tako možnosti za boljše plače vidijo predvsem v posodobitvi proizvodnje in v zaposlovanju strokovnih delavcev s prvo oziroma drugo stopnjo izobrazbe. V Tiki sedaj dela 150 delavcev. Pri delu jim pomagajo tudi pogodbeni delavci in Več štipendij V zasavskih občinah so te dni razpisali skupaj 87 kadrovskih štipendij. Od tega 52 v Trbovljah, 20 v Hrastniku in 15 v Zagorju oh Savi. V primerjavi z lanskim letom je to spodbuden napredek, ki marsikaj pove. Predvsem pa dokazuje, da so naša podjetja manj skoparila z denarji za te namene. Največ razpisanih štipendij se nanaša na 7. stopnjo zahtevnosti poklicev ali z drugo besedo: podjetja in ustanove ;s'potrebujejo več inženirjev strojništva, računalništva, elektrotehniške stroke, pa tudi nekaj profesorjev in drugih. Steklarna je razpisala kar 14 štipendij za poklic steklopihalcev oziroma ključavničarja; tudi nekatera druga podjetja so razpisala nekaj štipendij za IV. stopnjo. Letos ni razpisane nobene štipendije za poklic rudarja, vendar so rudniki razpisali kar 6 štipendij za inženirje rudarstva, strojništva in drugih poklicev. M.V. Vb ------J zaposleni za določen čas, saj imajo dela dovolj. Proizvodnja počasi oživlja. Tika je v primerjavi z letom 1992 posredni izvoz (izdelki drugih firm vTikini emabalaži) na zahodne trge podvojila. Z izvozom sedaj ustvarjajo dobro desetino realizacije. Domača prodaja pa seje zmanjšala za petino. Sadjarji, vinarji, steklarji in lesarji so izgubili jugo trge, kar se odraža tudi v Tiki, kjer so še vedno med večjimi slovenskimi proizvajalci kartonske embalaže. Tudi sama konkurenca v Sloveniji se je z nastankom zasebnih podjetij povečala. Trenutno proizvedejo v Sloveniji kar za 30 tisoč ton kartonske embalaže več, kot gaje sposoben "porabiti" slovenski trg. K.G. Lastninjenje Siporexa Kisovec - Gradbena sezona je znova pred vrati. To se pozna tudi pri proizvodnji v kisovSkemSiporexu.Od sredine marca spet izdelajo po 350 kubičnih metrov plinobetona na dan, kar pomeni, daje tri četrtine njihovih zmogljivosti izkoriščenih. Lani so prodali 83.000 kubikov plinobetona, kar 7.000 v Avstrijo in Italijo. Čeprav so lansko poslovno leto končali pozitivno, letos nameravajo proizvodnjo povečali še za 12 odstotkov. V izvoz, nameravajo prodati 10.000 kubikov plinobetona ( 11 odstotkov vse prodaje). Za njihove proizvode precej povprašujejo na hrvaškem trgu, vendar z njimi ne bodo poslovali brez vnaprejšnjih plačil. Še vedno naj več prodajo na domačem trgu. Tu prevladujejo predvsem zasebni kupci. Siporcxu je Agencija za privatizacijo že potrdila program lastninjenja. Petino vrednosti podjetja bodo interno razdelili med zaposlene, upokojence in nekdanje delavec. Temu bo sledil notranji odkup, nato pa še javna prodaja delnic. V podjetju je zaposlenih 161 delavcev. Previdcvajo, da jih bo od tega priJastninjenju sodelovalo kar 95 odstotkov. Do konca letošnjega leta naj bi tako postali delavci večinski lastnik podjetja, v štirih letih pa naj bi bil njihov delež že 57-odstotni. K.G. Že 700 kabelskih priključkov Hrastnik - Trenutno v Hrastniku gleda televizijske programe preko kabelske televizije že več kot 700 gospodinjstev. Občina Hrastnik se je odločila, da bo Zaposlenost se pada Morda bomo lahko pri brskanju po podatkih o zaposlitvenih tokovih za prvo letošnje četrtletje ugotavljali kaj boljše razmere, kot smo jim bili priče še ob koncu minulega leta. Število zaposlenih v zasavskem gospodarstvu se je namreč lani zmanjšalo za 439 oseb. V delovnem razmerju je bilo 12.967, kar je za omenjenih 439 manj kot leto prej in kar za 4.410 manj kot leta 1989. V trboveljski občini je imelo lani stalno delo 7.797, v Hrastniku 2.226 in Zagorju pa 2.904 ljudje. Pred dobrimi štirimi leti smo imeli v Zasavju le 576 nezaposlenih, leto kasneje že 1.325, leta 1991 že 2.796 in leta 1992 kar 3.108. Lani se je prvič število nekoliko uneslo, ker je bilo nezaposlenih 2.884 ljudi. Kot rečeno: bržčas bodo podatki o tem za minule tri letošnje mesece nekoliko bolj ohrabrujoči, če namreč smemo verjeti, da se brezposelnost počasi osipa in da dobiva vse več ljudi delo zlasti v zasebnem sektorju. M. V. illlll sistematično gradila kabelsko - televizijski sistem. Gradi ga zasebno hrastniško podjetje Elslik, s katerim je IS podpisal koncesijsko pogodbo. Sistem naj bi bil zgrajen v treh letih. Prve priključke so dokončali že lani poleti. Sistemje dograjen v Novem Logu in na Logu, letos naj bi z deli nadaljevali še v Novem Domu in KS Prapretno. Pripravljajo tudi dokumentacijo zaKTV sistem na Dolu, spodnjem delu Hrastnika in v Čečah. Za priključek morajo uporabniki odšteti 50 mark, pet let pa bodo morali plačevati še po deset mark mesečno. Cene za stroške za vzdrževanje sistema v Hrastniku še niso določili, Elstiku jih bodo redno poravnavali uporabniki po petih letih. Preko tega sistema bodo Hrastničani lahko gledali dva slovenska programa, enega hrvaškega, koprski program in nekaj več kot deset satelitskih programov. K.G. Kvaliteta prva skrb Podjetje Mit - Meso Trbovlje je zaključilo poslovno leto 1993 s pozitivno ničlo. Po besedah direktorja Egona Železnika je razveseljivo predvsem dejstvo, da so v teh težkih časih uspeli zagotoviti možnost za holjše pogoje prodaje in proizvodnje v letu 94. Kot je znano, je bitka za tržišče iz dneva v dan težja. V tem trenutku si pomagajo z izvozom mesa in izdelkov v Makedonijo in Rusijo. Za Mit je značilno, da se še vedno borijo s ded iščino iz preteklosti, saj vsega, kar so leta 19X9 prevzeli, niso uspeli sanirati (sanitarno, tehnično in tehnološko). Tu gre predvsem za prostore (hladilnice, prekajevalnice in skladišča), ki so bili povsem zapuščeni. V roku dveh mesecev pa naj hi končali s sanacijo prostorov. Trenutno pa končujejo obnovo v skladišču mesnih izdclokov in hladilnico. V letu 1994 so v Makedonijo izvozili /.e preko 10 Ion mesnih izdelkov. Njihove namere, podkrepljene s pogodbami so še večje. Izvoz se je odprl lanskega novembra (Rusija) in decembra (Makedonija). Domačega trg seveda še naprej ostaja glavni potrošnik izdelkov trboveljskih mesarjev. Izvoz je le priložnostni zaslužek, ki naj hi pomagal pri vlaganju v razvoj. Direktor Železnik pravi: "V začetku maja bomo dobili avtomatsko vodeno pakirko iz Nemčije. To bo stroj, ki bo avtomatsko pakiral vaku mirane izdelke." Prodajo in maloprodaje nameravajo razširiti. Ponudba mesa je na slovenskem trgu sedaj ogromna. Takšne ponudbe goveje živine npr. ne pomnijo. Ponudba izjemno kvalitetnega prašičjega mesa pa prihaja iz tujine. Zato ga trboveljski mesarji kar za okrog 70 % svojih potreb kupujejo čez mejo. Ob koncu preteklega leta so začeli izdelovati nove izdelke in prešli na nov način predelave. To pa je pečenje prekajene šunke, vratu, kareja brez kosti oz. termično obdelovanje. Na veliko so začeli izdelovati tudi cele praške šunke, cela plečeta, dele praške šunke v vakuum lolijah. Zanimiv izdelek pa je tudi pečena hamburška slanina v kalupu in kasneje vakumirana v termo skrčljivo folijo. Proizvedli so še večjo količino kumske salame (na tradicionalni domači osnovi izdelana kranjska klobasa). Zasavsko klobaso, ki je znana po vsej Sloveniji, pa bodo še naprej dimili klasično - z bukovimi drvami. Tudi to trboveljsko podjetje se seveda ne bo ognilo lastninjenju. Vendar se v podjetju čudijo: od osmih kmetijskih zadrug, ki jim je Zakon o zadrugahdoločil delež (daroval ?!)) njihove Firme, delajo samo s kmetijsko zadrugo Trbovlje. Ta je namreč edina, ki jo zanima njihov razvoj, poslovni uspehi in delo. Rudi Špan Parkirišč primankuje Trbovlje - Sklad stavbnih zemljišč občine Trbovlje je po sprejetem projektu začel uresničevati ureditev nekaterih parkirišč na Gimnazijski cesti. SG P Zasavje kot izvajalec del je v neposredni soseščini Gimnazije -ekonomske šole, začel z zemeljskimi deli in ureditvijo platoja. Škoda le, da niso prostor bolje izkoristili. Lahko bi namreč pridobili še enkrat toliko parkirišč, če bi teren nekoliko poglobili in v spodnjem delu uredili dodatna parkirišča. Ubadajo pa se tudi z. mislijo, da bi se sedanje precej neurejene garaže zadaj občinskegadoma ob Trbovelj.ščici, preuredili v garažno hišo. Ideja ni slaba, je pa tudi uresničljiva, morda s sodelovanjem večjega števila investitorjev. T.L. Zasebno podjetništvo Število zasebnih podjetij nenehno raste, prepočasi pa raste zaposlenost v tem sektorju lastništva. Vseh zasebnih podjetij je zdaj že nad 350, vendar so ob koncu prejšnjega leta zaposlovala le okoli 680 ljudi. Samo lani je predložilo 93 podjetij več zaključne račune poslovanja Službi družbenega knjigovodstva. In če so zasebniki predlani zaposlovali komaj 2,6 vseh zaposlenih, seje lani odstotek malodane podvojil; zaposlovali so že kar 5,1 odstotka vseh v delovnem razmerju. Tudi udeležba njihovih prihodkov v prihodkih zasavskega gospodarstva se je povečala - od predlanskih 10,8 na 16,9 odstotka v letu 1993. Zanesljiveje mogoče reči, sa se bo letos število zasebnih podjetij še povečalo, vendar ne s tolikšno intenzivnostjo, kot lani. Boj proti mišim Trbovlje - V Trbovljah so se tudi letos lotili uničevanja mišje in podganje zalege. Zdravstveni dom Trbovlje je namreč s svojo Higiensko-epidemiloškopostajozačel marca z. akcijo deratizacijo. Tabo trajala do majana vsem mestnem področju. Na temelju obstoječih zdravstvenih in občinskih predpisov morajo deratizacijo omogočiti vsi občani, paludi podjetja, zavodi, obrtni obrati, komunala... Izvajalec akcije je prebivalstvo sez.anil s posebnimui lepaki z navodili za ravnanje z. nastavljenimi vabami in obveznostmi, ki jih imajo občani in podjetja do te akcije. T.L. m O gospodu JehncKU Spoštovani gospod Zmago Jelinčič, če sploh lahko govorim s kakšnim spoštovanjem do vas, kajti pri glasovanju za odstop obrambnega ministra Janeza Janše, simbola slovenskega naroda in simbola slovenske demokracije, ste se vi odločili za odstranitev simbola Janeza Janše in proti mladi demokraciji Slovenije, kar je skregano z vašim progjamom, ki ste ga predstavili pred volitvami. Bil sem član SNS z izkaznico in še ne plačano članarino, podpredsednik območnega odbora Zagorje, a ne dolgo. Ko ste glasovali za odstranitev Janeza Janše in demokracije Slovenije, ste si pobarvali vaša jajca z rdečo barvo in mojo odstranitev iz stranke SNS. V stranki, ki ji predseduje predsednik vašega kova, ni moje mesto in upam, da vas bo zapustilo lepo število članov mojega mišljenja. Podpise, ki smo jih zbirali za revizijo zakona o državljanstvu, ste vi vrgli v Savo, ki teče proti Beogradu in izničili naš trud. Moralno podpiram Janeza Janšo, vam pa priporočam, da zapustite stranko SNS, kajti če imate sedaj vi rdeč madež na sebi, naj ga vsaj stranka ne bi imela. Pozivam vse člane, ki se pridružujejo mojemu mišljenju, naj v znak moralne podpore Janezu Janši pošljejo svoje strankarske izkaznice in s tem izstopijo iz stranke. Roman Perklič, Zagorje Gospod predsednik vlade Glede vašega komentarja na radiu 31- marca ob 15.30 uri in odprtega pisma gospodu Marjanu Podobniku, bi vas kot udeleženci shoda pred skupščino Republike Slovenije in na Prešernovem trgu, radi opozorili na vaše zmotno mišljenje glede hujskanja udeležencev, ki naj bi ga gospod Marjan Podobnik izvajal pred skupščino. Nasprotno! Maijan Podobnik je deloval pomirjajoče na nestrpne in pregrete shodnike ter nas obveščal o dogajanjih v skupščini ters tem reševalnjeno čast, ki je glede na ignorantski odnos do 25.000 glave množice močno omajana. Nastop proti Marjanu Podobniku in nadaljevanje diskvalifikacijske politike, ki ste jo pričeli že na okrogli mizi na TV Slovenija z izganjanjem Podobnika iz studia in glede na aktualne dogodke pi^d kratkim, ni to nič novega. Radi pa bi vas spomnili, da se ponavadi diskvalifikacija slej ko prej zgodi diskvalifika-torjem. Za OO SDSS Litija, Zvone Ulanec r ZAHVALA Ob boleči izi i izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Ivana DRNOVSKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in se tako od njega tudi poslovili. Vsi njegovi. —^ ..... llllllll v.\\\ . •• i’atrr do 15. ure pismeno oli po telefonu 1! HMOi,jlSuz0utvM 10 ODSTOTKOV POPUSTA! teu 42 533 trgovina spet s polno paro ii IB fr Sola ni gmajna Običajen delovni dan. V drugem odmoru sem med dežurstvom opazila neznanca, kije šel meni nič tebi nič mimo mene. Hotela sem ga vprašati, kaj išče, a me je kolegica opozorila, da sodi k skupini delavcev, ki na šoli nekaj popravljajo. Potem sem res zagledala dolg kabel, ki je visel pol metra nad stopnicami. Mimo so hodili otroci, nikjer ni bilo nobenega delavca, vtičnica na hodniku pa je nevarno silila iz stene. Po končanem pouku sem šla k ravnateljici in jo opozorila na nevarno vtičnico, ki so jo delavci nehote potegnili iz stene. Debelo me je pogledala: "Kakšni delavci? Kdo jih je naročil? Kaj počnejo?" Ena od kolegic je dodala, da so potegnili kabel tudi iz njene učilnice, zato je morala imeti vrata med poukom odprta. Naslednje jutro je vtičnico na hodniku popravil naš hišnik. Pri delu redno uporabljam kasetofon. Že prejšnji dan sem opazila, da je nehal delati. Drugo jutro spet ni dal nobenega glasu. Učitelj tehnične vzgoje mi je zagotovil, da z aparatom ni nič narobe. V zbornici je res deloval brezhibno. Seveda, delavci so naredili kratek stik. Brez elektrike pa kasetofon molči. Ista skupina je pred kratkim kopala rove okrog šole. Ko so svoje delo opra vili, so za seboj pustili razdejanje. Kdo bi odgovarjal, če bi kateri od otrok slučajno padel in se polomil. Ali, če bi kakšen šolar šaril po žicah, ki so zijale iz stene? Nalagati hišnika, da imajo dovoljenje od vodstva šole, je podlo. Nenazadnje - šola ni gmajna, kamor lahko brez vprašanja vstopi in se v njej šopiri vsakdo. Pa še račun za elektriko in okvaro bi bilo treba poravnati. v Manja Goleč Mesarstvo Jože DOLAR, Vel. Pirešica 7 MESNICA v trgovini "Lipa" v Hrastniku obvešča cenjene stranke, da ima vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 8.-20. ure na razpolago vse vrste svežega mesa in suhomesnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Poleg klasične ponudbe lahko kupite tudi race, gosi, zajce, odojke in divjačino. Prepričajte se sami o zizkih cenah in kvalitetni ter prijazni postrežbi! Za delo v Hrastniku iščemo dva KV ali VKV mesarja-aekača z najmanj dveletno prakso. Plača ugodna - po dogovoru! Pisne ponudbe na naslov: Jože DOLAR, VeL Pirešica 7,63310 ŽALEC f .- V vetru Kričijo zdaj vsevprek, da umrla je demokracija. V Sloveniji je, žal, še ni bilo... Bog daj, da bi umrla anarhija! "Naš Hrastnik je ostal tam "zadi", ker komunisti so na vladi," je vzkliknila nekdanja članica ZK, ki zatrjuje, da v organizacijo je le s prisilo šla. Če naj spomin še kaj velja, v "enoumju" vsa zagreta je bila. V trgovini sem pred kosilom zasledila, da zdaj prodajajo dvobarvna oblačila. Dve možnosti so ti tako že dane: obrneš plašč in z njim - možgane. Manja Goleč v- J Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta ZOjullja 2c, 61410 Zagorje Teleforrtax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldatomi, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! m m lllll Hudi duhovi, ki so občane Zagorja, predvsem krajane v KS Franc Farčnik in Kotredež plašili s plazu Ruardi, so čisto majceni duhci, ki so strašili ie zaradi nevednosti ljudi, bi lahko dejali ob branju študije o meritvah sevanja, ki jo je pripravil Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane. Študijo bosta v prihodnjih dneh obravnavala Izvršni svet in skupščina občine Zagorje, z njo pa so bili seznanjeni tudi v obeh omenjenih krajevnih skupnostih. Pepel - nepovabljen gost Lanskega julija je zagorski IS na izredni seji obravnaval odlaganje elektrofiltrskega pepela na platoju plazu Ruardi. Iz Ljubljane so ga na ta plato začeli dovažati v začetku julija. Pomanjkanje informacij v zvezi s tem, odgovornost občinske vlade za posege v prostor ter morebitne ekološke in politične posledice, vse to je pripeljalo do odločitve o sklicu izredne seje vlade. Prav zaradi pomanjkanja strokovnih informacij, pa hitrega delovanja nestrokovnih namigovanj, so bili ljudje v tem koncu Zagorja silno prestrašeni zaradi dovažanja "njihove in bodočih rodov smrti" z radioaktivnim pepelom, da so se podpisovali na list, kj er so zahtevali ustavitev odlaganja pepela. Delavci Inštituta Jožef Stefan so pri izdelavi študije merili: zunanje sevanje gama na področju Kuardija (plato, brežine, s pepelom nasute površine), vsebnost radionukleidov v materialih tal na Kuardiju, koncentracijo radina v zraku na področju letališča in v širši okolici, polurno koncentracijo radonovib potomcev, radioaktivnost (uran, radij) izcednih vod inKotredeščicc. IS je bil na tej seji seznanjen s sanacijskimi deli na platoju, ki bodo omogočila podaljšanje in utrditev vzletne in pristajalne steze letališča za potrebe Aero kluba Zagorja. V projektni dokumentaciji je bila v tej sanaciji predvidena tudi plast elektrofiltrskega pepela, za kar je svet KS Franc Farčnik dal soglasje. .IS je od investitorja - Rudnika rjavega premoga zahteval, naj sproži upravni postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter priporočil, da kljub rudarski zakonodaji pred vsakim posegom v prostor pridobi ustrezno dovoljenje upravnega organa za okolje in prostor. O sprejetih stališčih je bil obveščen medobčinski inšpektorat in urbanistični inšpektorje ž.e naslednji dan ugotovil, kdo pepel dovaža, da z njim zasipavajo le pristajalno stezo in daje nadzornad deli zagotovljen. Vroče poletne ure Dnevi, ki so sledili, v Zagorju niso bili nič kaj počitniški, kot bi se sicer za poletni čas spodobilo. Krajane je najbolj burila "huda radioaktivnost", ki seje Ljubljančani odrešujejo tako. da jo vozijo v Zagorje, pritožil se je tudi eden od lastnikov zemljišč na Kuardiju. in ugotovljeno je bilo. da je bilo zemljišče, ki ga je Gozdno gospodarstvo dalo v najem Aero klubu, s strani istega lastnika, to je GG, prodano tudi fizični osebi, ki se je pritožila. RRPS je dostavil študi jo Inštituta Jožef Stefan o vplivih elektrofiltrskega pepela kot tamponskega sloja pri stabilizaciji zemljišč, kijihjeopravil za podobna dela na Avto sejmu v Ljubljani. Tam je ugotovljena različna radioaktivnost pepelov iz različnih premogov in pepel iz zasavskih premogovnikov je bil med najmanj radioaktivnimi, pokrit s humusom ali zemljo pa ima le še minimalne vplive. IS je v teh dneh prejel tudi dopis KS Franc Farčnik in KS Kotredež, v katerem so krajani zahtevali dokumentirane podatke o vplivih elektrofiltrskega pepela na okolje. Omenimo pa še, daje bila presoja vplivov na okolje tudi eden od dokumentov, ki gaje sekretariat za okol je in prostor zagorske občine že prej zahteval s strani rudnika ob pridobitvi lokacijskega dovoljenja za sanacijska dela na tem področju. IS se je sestal ponovno v začetku avgusta. Od investitorja del na Kuardiju je v skladu z zakonom o urejanju naselij in posegih v prostor zahteval pridobitev lokacijskega dovoljenja. do pridobitve dovoljenja pa je zahteval, da ustavijo dovoz pepela. Od rudnika je zahteval tudi pisno poročilo o sanaciji površin, prizadetih zaradi rudarjenja v jami Loke. IS se je odločil tudi za kompleksno obravnavo sanacije rudniških površin in kot posebno strokovno podlago za. izdelavo ureditvenega načrta sanacije je pri Institutu Jožefa Stefana naročil "Meritve sevanja na področju Kuardija". Institut Jožefa Stefana je pri nas za la dela edina priznana znanstvena ustanova. Študija nosi naslov "Prisebne strokovne podlage za pripravo ureditvenih načrtov za sanacijo površin po končanem rudarjenju - meritve sevanja na področju Kuardija", dokončana pa je bila prejšnji mesec. Zdravje ni ogroženo Z rezultati, ki sojih strokovnjaki analizirali na osnovi meritev, dokazujejo, da zdravje ljudi ni ogroženo. Elektro fi lirski pepel sicer ponuja svoje vplive na okolje, ti pa so vokviru dovoljenih mej. Namen študije je bil z meritvami ugotoviti stanje radioaktivnega sevanja na projektiranih letaliških površinah ter bližnji okolici, morebitno povišanje sevanja v širokem okolju Kuardija kot posledico navaž.anja elektrofiltrskega pepela iz TE-TO Ljubljana ter ocenitev morebitnih škodljivih vplivov. Meritve so pokazale, da okoliška zemlja vsebuje nizke vrednosti urana in torija, kar jo uvršča med manj radioaktivna tla v Sloveniji-Neposredno sevanje gama na površini odloženega pepela je 2-3 krat povišano glede na naravno raven okolice, po končani sanaciji V Nemčiji je po predpisih iz leta 1992 dopustna neomejena uporaba in koriščenje zemljišč, kontaminiranih pri rudarjenju urana, pri katerih je vsebnost Ra - 226 v tleh po vsej globini nasutega materiala manjša od 200 llq/kg. To velja tudi za športna igrišča in druge rekreacijske centre. Brez omejitve smejo tak material uporabljati celo za gradnjo hiš. Površina z vsebnostjo Ra - 226 med 200 in 1000 Bq/ka je lahko namenjena le za travnik ali gozd, s posebnim dovoljenjem pa se lahko uporablja za gradnjo cest izven urbanega območja. V ZDA je dopust na vsebnost Ra -226 v prvi petnajstcentimetrski plasti zemlje 1SS Bq/kg, v nadaljni plasti pa je dopusten trikratni faktor - 555 Bq/kg. Meritve na Ruardiju: vznožje sept. 1993 - 88.5, januar 1994 74.8, pobočje Ruardija 95.1, ob letališki stezi 54.9, na severnem robu 81.9 in na zahodnem delu letališča 78.5 Bq/kg. pa povečanega sevanja gama iz tal ne bo. Po prekrivanju zemlje 30-50 cm debeline se bo povečano sevanje znižalo do naravnih ravni. Po prekrivanju z zemljo bo tudi povprečna vsebnost radionuklidov uran - radijeve razpadne vrste na naravni ravni. Če bodo uporabili zemljo oker barve, kot sojo doslej, po površina še manj radioaktivna kot so brežine z nekdaj odloženo premogovo jalovino. V fazi transporta, nasipavanja, ravnanja in utrjevanja zemljišča z elcktro-filtrskim pepelom so manjše površinske onesnaženost zemljišča oziroma trave v bližnji okolici možne, delež pa je glede na naravno radioaktivnost v okolju tako majhen, da ga tudi v večjih odlagališčih, na primer TE Šoštanj, niso mogli izmeriti. V zemel jski skorji so stalno prisotni naravno radioaktivni elementi v obliki raznih mineralov in razstopin. V naravi obstajajo radioaktivne razpadne vrste urana in torija, vsepovsod pa je prisoten tudi radioaktivni izotop kalija. Poleg naravno radioaktivnosti pa vsebuje zemlja zaradi globalne kontaminacije, kije posledica nekda n j ih jed rski h poskusov v ozračju in černobilske nezgode v letu 1986, tudi umetno radioaktivne snovi, predvsem radioaktivni cezij in stroncijev izotop. V premogu in premogovnem pepelu ti radionuklidi ne nastajajo. Zaradi izpiranja s področja Ruardija s padavinsko in zaledno vodo se kaže povečana radioaktivnost vod, zlasti to velja za izcedno vodo. Predvidevajo celo, da bi se s prekrivanjem celotnega dela nekdanjega jalovišča in komunalne deponije količina radioaktivnih snovi, ki se z izcedno vodo zlivajo v Kotrcdeščico, precej zmanjšala. Strokovnjaki inštituta ugotavljajo, da ni razloga, da bodoča izraba teh površin ne bi mogla služiti v športno - rekreativne ali turistične namene. Ob morebitni zidavi bivalnih prostorov pa priporočajo dodatne meritve, saj je gradnja na takem območju dopustna le ob upoštevanju posebnih izvedbenih del. Občina Zagorje ob Savi Izvršni svet razpisuje javni natečaj za prodajo ali najem kompleksa v Zagorju ob Savi s spremljajočimi objekti Zemljiškoknjižni podatki: pare. št. 467/1, travnik v izmeri 5593 m2; pare. št. 467/2, zgradba v izmeri 469 m2; pare. št. 468, bazen v izmeri 970 m2, vpisane v z. k. vi. št. 704 k. o. Zagorje - mesto, kjer je vknjižena kot imetnik pravice Občina Zagorje ob Savi. Opis objektov: Predmetni kompleks predstavljajo: - bazen dimenzij 50 x 18 m, - mali bazen dimenzij 6 x 18 m, -objekt, kjer so locirane garderobe in sanitarije, - strojnica s filtri, - kanalizacija za meteorno in fekalno vodo, - zunanje urejene površine. Javna dražba bo dne 22.4.1994 ob 9, uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe (državljani Republike Slovenije) oziroma njihovi pooblaščenci, ki se morajo izkazati s pisnim pooblastilom in vplačani varščini na žiro račun Skupščine občine Zagorje ob Savi št. 52720-630-10040 pri SDK Trbovlje, Ekspozitura Zagorje ob Savi. Prednostno se licitira prodaja kompleksa. V primeru neuspele prodaje se licitira najem kompleksa. Interesenti si lahko kompleks ogledajo po predhodni telefonski najavi po telefonu 61-135, Sekretariat za okolje in prostor. Prodaja: I. Zgoraj omenjene nepremičnine, ki se prodajajo, morajo ohraniti obstoječo dejavnost javnega kopališča. II. Izklicna cena za kompleks znaša 44.715.090,40 SIT na dan 15.2.1994 oziroma 576.661,80 DEM (vrednost 1 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 15.2.1994 znaša 77.541277 SIT). III. Vsi, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, so dolžni pred pričetkom javne dražbe plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene, in sicer 4.471.509,00 SIT na ŽR 52720-630-10040, proračun SO Zagorje ob Savi, s pripisom "varščina za bazen”. IV. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. V. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 3 dni po opravljeni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje. VI. Plačilni pogoji: polovico kupnine v višini 288.330,90 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije ob podpisu kupoprodajne pogodbe, drugo polovico v obdobju 1 letav 12 enakih obrokihpo 24.027,60 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. VII. Kupoprodajno pogodbo mora kupec skleniti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi ter nakazati polovico kupnine v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe v 8 dneh in plačal dela kupnine v določenem času, se šteje, da odstopa od dražbe - nakupa, plačana varščina se smatra kot skes-nina in zapade v korist prodajalca. Vlil. Kupec plača davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve, nastale v zvezi s prenosom lastništva. Najem: I. Zgoraj omenjene nepremičnine, ki se oddajajo v najem, morajo ohraniti obstoječo dejavnost javnega kopališča. II. Najnižja mesečna najemnina za kompleks znaša 4500 DEM tolarske protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za obdobje od 15.5. do 30.8., v tekočem letu, izven sezone pa bo višina najemnine določena po dogovoru. III. Vsi, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, so dolžni pred pričetkom javne dražbe plačati varščino v višini 150.000,00 SIT na ŽR 52720-630-10040, proračun SO Zagorje ob Savi, s pripisom "varščina bazena”. IV. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki zadnji ponudi najvišjo ceno najemnine za omenjeni kompleks. V. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v najemnino, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 3 dni po opravljeni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje. VI. V primeru, da najemnik preneha z dejavnostjo na omenjenem kompleksu, ima najemodajalec pravico enostransko takoj razdreti najemno pogodbo. VII. Najemna pogodba se bo sklenila za obdobje 3 let z možnostjo podaljšanja. Vlil. Najemno pogodbo mora ponudnik skleniti v roku 15 dni po opravljeni ustni licitaciji. V primeru, da dražitelj ne sklene pogodbe v določenem roku, se šteje, da je od pogodbe odstopil. V tem primeru se mu varščina ne vrne. Občina Zagorje ob Savi Izvršni svet Predsednik Vladimir Kojnik, dipl. inž. el. I.L. "Slovenska vojska je nasledica TO z njenimi pozitivnimi lastnostmi in je do neke mere takšna, kakršno smo si želeli, da bi jo ustvarili. Ni pa bila dosežena tista stopnja, ki bi morala biti. Objektivno je bilo problemov veliko: od denarja, do kadrov in nekaterih organizacijskih vprašanj. Slovenska vojska naj bi bilav mirnodobnem delu majhna, strokovna, dobro opremljena, vojni del pa naj bi popolnjevala iz rezervne sestave. Mirnodobno lokacijsko sedaj ne odgovarja potrebam. Vojska se nahaja tam, kjer so bili na razpolago objekti, kjer so bile vojašnice, ki so bile v najboljšem stanju ali jih je bilo najlaže prilagoditi. Če bi hoteli narediti moderno vojsko, bi to zahtevalo kompletno reorganizacijo v daljšem obdobju," je povedal na začetku razgovora za Zasavca general Janez Slapar. Za pogovor smo se dogovarjali skoraj leto dni-žeoblanskem športnem gostovanju generala, ko je na Izlakah igral tenis, v Trbovljah pa nogomet. Ulovili smo ga šele pred dnevi, ko je "gostoval" v Hrastniku v politični vlogi - na javni tribuni. Lahko v slovenski vojski zaznamo politično razsekanost? V obdobju pred zamenjavo ministra Janeza Janše, ko so se razmere začele zaostrovati, sem poskušal na politizacijo v ministrstvu za obrambo in vojske jasno pokazati. Tapolitizacija je vbistvu v tem. da se je celotno oblast nad vojsko poskušalo podredili eni politični osebnosti, ki je zastopala interese ene stranke. Problem politizacije vidim v tem, da je uniformirana oseba, vojak, podčasnik, časnik slovenske vojske, statusno, s sprejemom v službo, plačo, prerazporeditvijo, napredovanjem vezan izključno na ministra. Do politizacij v tej strukturi lahko pride. Ker potem ta vojska ne čuti pripadnost državi, vrhovnemu poveljniku, ampak ministru, ki odloča o vseh vprašanjih. To je problem. Tudi v tej situciji je bila moja ocena, daje stanje v vojašnicah in pokrajinah zdravo. Je pa seveda vprašanje postopanja specialne brigade, ki se je do neke mere spuščala v razreševanje političnih vprašanj. Sponminio se vas kot človeka, ki je prinesel tablo z napisom Republiški štab TO takratnemu obrambnemu ministru. Takrat ste z njim dobrosodelovali. Celo ravno on vas je imenoval na mesto šefa republiškega štaba. Zdaj obdobje nazaj lahko gledamo z drugačnimi očmi. Dokler smo sodelovali, to je praktično od septembra 1990 do zaključka volitev in do imenovanja vlade januarja 1993 je bilo sodelovanje korektno, na ravni normalnih delovnih odnosov. Seveda so se pri posameznih nalogah pogledi razlikovali, niso pa prišli navzkriž z vizijo oblikovanja vojske, niso šli navzkriž s pogledi glede zagotavljanja vojne pripravlje- poveljnika. Tu so bili pogledi različni. Na koncu sem bil razrešen, čeprav so se pravni strokovnjaki opredelili, kaj je vprašanje pristojnosti. Žal se do teh vprašanj ni opredelila slovenska vlada. Nekateri so vas etiketirali, da ste Kučanov človek. Ste res Kučanov človek? Tudi etiketiranje, da sem Janšev človek, je bilo v letih 1990 in 1991 slišali. Pravzaprav je smešno deliti ljudi po neki pripadnosti, da nekomu pripadajo ali da nekomu ne pripadajo. Moram reči, da sem Kučana po izvolitvi za predsednika države ali prej predsedstvo in njegovo funkcijo predsednika predsedstva jemal v vlogi vrhovnega poveljnika. Če naj vi šj i s l are š i na v uni fo rm i o h ve šča o stanju o bojni pripravljenosti, razmerah znotraj oboroženih sil svojega vrhovnega poveljnika, če je ta vrhovni poveljnik predsednik države, gospod Kučan, potem je nesmiselno govoriti o tem, da bi zaradi tega nekdo bil Kučanov človek. Tako bi lahko kdo trdil, ker je dal za mojo imenovanje minister Janše, dà sem na koncu koncev Janšev človek. Etiketiranje v slovenskem proštom vodi samo v ločevanje ljudi, ni produktivno. Polarizacija v slovenskem prostoru ima lahko dolgoročne posledice. Po razrešitvi ste bili namenjeni za vojaškega atašeja v Bruslju. Iz tega kasneje ni bilo nič. Dogovor je bil. da hi šel v Bruselj. Ko sem analiziral dogodke v tistem nosti. Sam sem izhajal iz potreb, ki jih imajo enote, bistveno bolj kot iz nekih formalnih rešitev. Razlikovali pa smo se pri pogledih glede organizacije slovenske vojske v prihodnosti. Moje stališče je bilo. da v prehodnem obdobju ne delamo večjih korekcij, da pa skušamo napraviti projekt prihodne slovenske vojske, ki bi bil racionalen in zagotavljal tisto, kar mora slovenska vojska zagotavljati. Tuje šlo tudi za moje različne poglede glede organizacije poveljevanja. Sedanja organizacijska shema je za slovenski prolorpreorganizirana. Na prvi liniji poveljevanja imamo v lem trenutku sedem pokrajin, sedem vojno teritorialnih komand. To je konec koncev za razdaljo, ki bi jo ob modernih cestah lahko prevozili v uri in pol. preveč. Moj projekt je bil pogojen tudi zgodovinsko z razdelitvijo slovenskega prostora na štiri regije: štajerski prostordoSave, prostor Dolenjske do Ljubljane, Primorsko - tudi severno in Gorenjsko z ljubljansko regijo. Najnižje vojno teritorialne komande ne bi smele imeti političnih meja med občinami, vojno teritorialne komande naj bi bile zaokrožene po normalnih vojaških mejah. Sc je na tej točki začel spor J. Janšo... Ne, Sloje za različne poglede. V tistem trenutku je prevladala odločitev, da se ostane na sedmih regijah in za konfrontacijo v tem pogledu ni šlo. Spor se je začel pri vprašanjih, ki so posegala v pristojnost poveljevanja. Se pravi direktnega vmešavanja v tisto, kar je pristojnost poveljnikov v uniformi vključno s pristojnostmi vrhovnega obdobju, sem imel občutek, zdaj sem pa prepričan, da je bil ta dogovor pravzaprav samo manever ministra, da bi me umaknili. V ministrstvu naj bi se pripravljal na novo dolžnost, javno pa svojih stališč ne bi smel predstavljati. Največji očitek je bil ta. da sem v nasprotju s stališči slovenske vlade zagovarjal drugačne rešitve v zakonu o obrambi. Res sem si vzel pravico, čeprav bi si jo formalno ne bi smel glede na delovno razmerje oziroma delodajalca, in javno povedal, da se s takim načinom opredelitve in razmejitve vodenje in poveljevanja, kije izključno vezano na obrambnega ministra, ne strinjam. Vedel sem. da bom vse posledice iz tega dejansko nosil sam. Očitno je do tega tudi prišlo. Vladi na čelu z dr. Janezom Drnovškom sem se verjetno toliko zameril, da v odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru daje neresnične, lahko bi rekel, lažne podatke o meni. Za pripravo odgovora pa rabi tri mesece. Kakšen je zdaj vaš status? Sem strokovni svetovalec za obrambna in varnostna vprašanja v Združeni listi socialdemokratov od januarja letos. Po tej plati je moj status rešen. Udejanjam pravzaprav to. kar sem že lani junija napovedal, da se bom verjetno odločil za politiko. Prav to je menda eden od razlogov, zaradi katerih vas sedanji obrambni minister Kacin noče zaposliti nazaj na obrambnem ministrstvu. Nekaj je treba razumeti. Ministru Kacinu se nisem ponujal, niti nisem izrazil želje ne njemu ne komu drugemu, da bi se v ministrstvo? vračal. Po tej plati je njegovo razmišljanje o tem. da me (oliko časa. dokler bo on minister, tam ne bo zaposlil, povsem brezpredmetno. Če bo minister Kacin objavljal imena vseh državljanov Slovenije, ki jih ne misli zaposliti, je to njegova stvar. Dejstvo je, da sem sedaj v stranki, v Združeni listi socialdemokratov. Očitek, da sem se ukvarjal s politiko, ko sem bil v aktivni generalski uniformi, ki ga je navajal sedanji ministe, gospod Jelko Kacin, ne drži. Dokler sem bil v uniformi, sem se izogibal kontaktov ljudmi iz politike. Vendarle je bilo logično vprašanje: se bo general Slapar vrnil, ko pade Janša? Mogoče je to za ljudi res logično vprašanje. Dejstvo pa je, da sem iz aktivne uniforme presedlal v politiko. Po tej plati bi bilo kakršnokoli vračanje nesprejemljivo. Drugo pa WE WrzM 3 ffi wmm lisi » je, da se ministrski stolčki delijo strankarsko. Verjetno tudi v naslednjem obdobju ne bo nič drugače. Mogoče bo Združena lista kdaj dobila tudi mandat za ministrstvo za obrambo, pa bodo rešitve lahko drugačne. Bili stczraven, ko seje oblikovala slovenska vojska. Verjetno človek globje doživlja vse dogodke. Je bilo od vojske težko? Slovo ni bilo lahko, saj sem več kot dvaindvajset let služboval v teritorialni obrambi. Dejansko sem dal skozi vse faze od naslajanja do oblikovanja slovenske vojske. Do neke mere s tem področjem ostajam povezan še naprej. Sevam zdi, da so se čini v slovenski vojski prelahko podeljevali? Neodgovorno seje obnašala vlada, ko je sprejela uredbo o činih, kot je sedaj v veljavi. Še večja napaka pa je, da se niti ta uredba ne spoštuje. Vseskozi sem bi! zagovornik tega, da ne storimo tiste napake, ki jo je storila bivša država, ko je bilo ogromno ljudi z visokimi čini. Čin mora imeti svojo vrednost. Povsem irelevantno je, ali je poveljnik bataljona podpolkovnik ali major. Poveljniku bataljona je potrebno dati veljavo. Če je v slovenskem prostoru deset ali dvajset polkovnikov, je seveda drugačen odnos do tega čina. kot pa če bo v slovenskem prostoru petdeset, osemdeset ali sto polkovnikov. Tudi pri generalskem činu je podobno. Sedaj je v Sloveniji 35 naslovnih generalov. To formalno pomeni, da je v Sloveniji lahko v perspektivi 35 generalov. Ko se bo naslovni čin uravnotežil s kadrovsko strukturo, potem potrebe po naslovnih činih ne bo več, ker bo vsak dejansko imel ta osebni čin. Za slovensko vojsko je to razmerje neprimerno. Tudi v svetovnih razmerah takšnega razmerja ni. Zakaj toliko visokih činov? Čini ne bi smeli biti v funkciji kupovanja ljudi s strani tistega, ki jih podeljuje. Do takega občutka pa človek pride, če se čini delijo v izjemno velikem številu. Tuje vprašanje organizacije samega ministrstva. Pod ministrom Janšo je bil v ministrstvu praktično edina civilna oseba minister za obrambo. Ostali so imeli poleg naziva upravnega delavca v sistemu državne hierahije ludi čin, katerega so kot naslovnega imeli pravico nosili. To je velika napaka, saj gre za organizacijo ministrstva kot generalštaba ne pa ministrstva kot upravnega organa. Ali v Sloveniji vemo, kaj je vojaška oseba. Ali je status res nejasen? Ne bi se strinjal, da zakonsko te zadeve niso urejene. V še vedno veljavnem zakonu o obrambi in zaščiti je določena dikcija, kdo so vojaške osebe, kakšen je status vojaških oseb. kdo ima status vojaške osebe. Tu ni dvomov, če zakon preberemo tako. kot se zakon bere. Dejstvo pa je, da je zgrešeno, da so pa pripadniki stalnega sestava teritorialne obrambe ali slovenske vojske po svojem statusu v bistvu državni uslužbenci. To je vprašanje statusa. Dejstvo je. da so izenačeni s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz zakona o delavcih vdržavni upravi. Gre za drugo vprašanje. Drugačen status bo pomenil drugačen status vojske v okviru ministrstva. Če se pripadniki mirodobnega sestava slovenske vojske izvzamejo in ne bodo več po položaju uslužbenci državne uprave, potem ho uniformirana struktura morala biti izvzeta iz ministrstva. Kar pomeni, da republiški štab ali bodoči generalštab ne bi bil v sestavi ministrstva in bi se razmere reševale bistveno drugače. Povsod po svetu poveljujejo izključno ljudje, ki so v uniformah. Je Depala vas sprožila niz padan ja glav v vojski? Mislim, da ne. Depala vas je dejansko posledica politizacije, ki se je prikradla v določene dele ministrstva in specialne brigade. Pokazala je na grozečo nevarnost vmešavanja vojske v civilno področje. predvsem na področje človekovih svoboščin. Sprejemanje lakih postopkov bi pomenilo uveljavitev nepravne države oziroma "zakona divjega zahoda". Ocena je bila pravzaprav laka: če nisi za nas, si proti nam. Če kritično obravnavaš postopke ministra, si proti slovenski vojski, ker pa si proti Slovenski vojski, si proti slovenski državi. Ta sintagma je bila dejansko vcepljena. Podtikanja in nepriznavanje vrhovnega poveljnika slovenske vojske pa so bila za nekatere v Ministrstvu za obrambo povsem normalna in legitimna zadeva. Tudi. če analizirate pisanje Slovenske vojske, dokler je bil urednik Janez Švajncer. Kaj ste se pogovarjali z Milanom Smolnikarjem, ko slega obiskali v bolnici? Z Milanom Smolnikarjem sva se pogovarjala v prisotnostisiovinarke ljubljanskega Dnevnika: Kar sva se pogovarjala, je lahko dostopno javnosti. Pravzaprav je šlo za kronologijo dogodkov v nedeljo zvečer. Z Milanom Smolnikarjem sva se poznala, ker je bil delavec v prvi specialni brigadi v tistem obdobju, ko sem bil jaz. načelnik. Spoznala sva se v obdobju, ko je želel premestitev iz prve specialne brigade v Ljubljano. Ste imeli kdaj občutek, da vam prisluškujejo? Preveč stvari se je zgodilo, marsikdaj mogoče naključno, da hi lahko rekel, da takega občutka nisem imel. In isto velja tudi za občutek glede neposrednega fizičnega nadzora. Vzbudi to v vas nelagodje, ali si samo rečete: ne mi dihat za ovratnik? Nisem se počutil fizično ogroženega. Do neke mere sem občutek osebne varnosti imel. mogoče je šlo bolj za psihične pritiske kot pa karkoli drugega. Ali nosite s seboj orožje? Ne. nikdar. Od odhoda zadnjega vojaka JA iz ozemlja Slovenije, razen, kadar sem bil v uniformi. Znani ste tudi kot ljubitelj športa. Kdo je pravzaprav pripeljal biatlon v vojsko? Nekaj zaslug, da je šport poskušal dobili mesto v slovenski vojski, imam. Moja projekcija je bila pripeljati v vojsko ne samo biatlon, tudi strelstvo, alpinizem... Če bi na plačilnem spisku bilo petnajst ali dvajset športnikov, (o slovenska vojska lahko prenese. Mogoče ne samo športnikov, tudi športnih delavcev - trenerjev. Včasih je večji problem rešiti status trenerja kot status športnika. Vendar ne gre le za to. da dobiva plačo, ampak, da se v tistem času. ko se aktivno ne ukvarja s tekmovanji ali pripravami, pojavlja v vojašnicah in da prenaša svoje izkušnje. Vedno sem trdil: bolj se bodo naši fantje v vojašnicah ukvarjali s športom, manj bo problemovzdisciplino.zalkoholom, mamili, nadčemermladi niso imuni. Športniki lahko vrnejo bistveno več, kot predstavlja vložek v njih. Menim, da bi moralo del projekta športa prevzeti ministrstvo za notranje zadeve v okviru policije, povsod po svetu se tudi carina vključuje v razreševanje teh vprašanj. Status določenega dela športnikov bi lahko rešili. Velika zasluga, daje biatlon prvi prišel v vojsko, je na strani njihovega šefa Janeza Vodičarja, ki je vztrajal, da smo ta problem rešili v času vojne v slovenskem prostoru. Znani ste potem, da radi stavite, koliko pretečete... Te stave še obstajajo? Stava pomeni izziv in izzive rad sprejemam, tako v teku, tenisu in športu nasploh, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Stava za tisti tek s Slovenskimi novicami me je pravzaprav vpeljala nazaj v ta ritem. Po vojni je bila velika intenzivnost, zaradi premajhnega udejstvovanja se je nabralo nekaj kilogramov preveč, zato je bila dobrodošla. S kom najraje igrate tenis? V dvojicah s partnerjem, s katerim igrava že skoraj deseto leto. Na dingi strani pa seveda z nasprotniki, ki so dobi.Pogosto je nasprotnik Ciril Ribičič, ki je kvalitetno boljši od mene. vendar... • Zasavska igrišča poznate? Igral sem v Litiji, tudi na Izlakah, mislim, da bom še, če bo v juniju turnir in me bodo povabili. Vi sedaj lahko kandidirate tudi za obramb nega ministra, vojska se depolitizira... Kandidiram lahko. Volilci bodo odločili o razmerjih v parlamentu, parlamentarne stranke o koalicijskih povezavah, mandataro ministrih. Pa bomo videli. Koliko varnostnih služb je v Sloveniji? To vprašanje se je močno spolitiziralo v parlamentu ob zamenjavi ministra Janeza Janše. Opozicijske stranke so želele diskusijo speljati na politično področje, na področje tajnih služb. Izogibali so se temeljnemu dejstvu, da je šlo za prekoračitev pooblastil ljudi v uniformi. Kar pa se tiče tajnih služb jih je v Sloveniji toliko, kolikor jih predpisi dovoljujejo. Zame je večji problem strokovni in politični nadzornad lemi službami. Marko Planinc in Stane Šterbucl Neprofitne organizacije Center za neprofitni sektor pri Slovenski fundaciji je organiziral od 21. do 25. marca na Bledu seminar o vodenju in upravljanju neprofitnih organizacij v sodelovanju z Inštitutom za politične študije univerze Johns Hopkins, ki deluje vsklopu Baltimorske univerze. Seminar so omogočili Ministrstvo za izobraževanje. Urad za mladino in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Slovenije. Predavali so strokovnjaki s področja mednarodnega prava, finančnega sektorja in sociologije pri organizaciji neprofitnega sektorja in humanitarnih organizacij. Seminarja so se udeležila društva za varstvo okolja, društva invalidov (gluhi, slepi), društva bolnikov (diabetikov, ledvičnih, pljučnih in onkoloških bolnikov), kulturna in športna društva, Rdeči križ, Karitas in ostali. Da bi društva pričela delovali v novih pogojih, mora država prilagoditi novo zakonodajo kot soZakon o društvih, ustanovah in fondacijah. Tudi v finančni in davčni zakonodaj i so potrebne spremembe, ki bi ustvarile pogoje za pridobivanje javnih sredstev za izvajanje teh programov. Sponzorstvo naj bi se oprostilo plačila dela davkov na promet blaga in storitev. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je predlagalo vključitev Slovenije v program mednarodne raziskave v neprofitnem sektorju. Imenovali so člane koordinativnega odbora, ki bo sodeloval z vlado. Oblikovali so izjavo za javnost, naslovljeno na vlado Slovenije. Potrebno je izdelati program izobraževanja doma in, v tujini (možnost podiplomskega študija v ZDA), profesionalizirati center v okviru Slovenske fondacije. Deloval naj bi kot zveza društev. Njegove naloge naj bi bile ustanovitev lastne baze podatkov o društvih v Sloveniji, njihovo vključevanje, informiranje članstva, izdajanje publikacij, svetovanja, raziskave programo v, tehnično in finančno svetovanje. Center naj bi se za začetek finansiral z denarjem vlade, programa Phare, fondacije Soroš in simbolično od članarin. Mira Bebar Kal v snegu Kal - Pretekli konec tedna je udeležence občnega zbora hrastniškega Planinskega društva presenetil sneg. Tako so morali udeleženci zbora v kalskem planinskem domu pripešačiti, saj se je le malokateremu udeležencu uspelo prebiti do vrha z avtomobilom. Več o občnem zboru pa v prihodnji številki. O perutninarski sekciji V trboveljskem Društvu gojiteljev malih pasemskih živali deluje več sekcij: perutninarska, golobarska in kunčjerejska. Tokrat nekaj več o perutninarski sekciji. Trboveljski rejci gojijo več vrst pasemskih kokoši. Med njimi so pravi lepotci rumeni orpingloni, ki spadajo v azijsko skupino, ki združuje težke kokoši. V tej družbi najdemo tudi viandot, kije nastal s kasnejšo selekcijo. Legherà štejemo v sredozemsko skupino. Te kokoši so izrazite nesnice, zgodaj dozore in so sorazmerno lahke. Kombinirane pasme so nastale z različnimi križanji. Sem spada njuhempšir, ki nesejo jajca z rjavo lupino. Leghora je kokoš, ki je doma v Italiji. Je odporna in živahna ter dobra nesnica jajc z belo lupino. Že ime pove, da od naših zahodnih sosedov prihaja tudi prikupna srebrna italijanka. Od drugod izhajata pasma sussex in japonska svilenka, naša domača pasma pa je Štajerka, ki jo gojimo v dveh barvnih različicah. Štajerke so nagnjene k iskanju hrane, upajo si daleč od hiše in zato so včasih prav nadležne. V društvu gojijo dve vrsti rac: pekinško in ruansko. Po nesnosti sta si podobni, saj zneseta 80 do 100 jajc letno. Race delimo v dve skupini: nesnice in race za meso. Če hočemo doseči dobro nesnost in zdravo rast perutnine, moramo skrbeti za kakovostno prehrano, sestavljamo mešanice, ki vsebujejo poleg drugih snovi dovolj vitaminov. Poskrbeti moramo za primerne bivalne prostore, saj tako najlaže preprečujemo bolezni. Perutnina je zdrava hrana, ki jo lahko pripravimo na sto in več načinov. Stranski proizvod pri reji je gnoj, ki ga koristno uporabimo, čeprav si včasih ob tem zatiskamo nos. Zdaj je čas, ko se valijo piščanci. Če vas je ob prebiranju vrstic prijelo, da bi se tudi vi ukvarjali z rejo kokoši, se lahko za podrobnejše informacije obrnete na tajnika društva, ki ga dobite na tel. št.: 21-878. Marinka Benetek .. f: Ljubljana - Tudi zasavski planinci so se udeležili preteklo soboto skupščine PZS. Zanimivo, da seje število članstva v zadnjih štirih letih precej zmanjšalo. Vzroki so verjetno v višini članarine in težkem socialnem stanju v družinah. Med meddruštvenimi odbori je zasavski na tretjem mestu po številu članstva. Občina Hrastnikje na 4., Trbovlje na 7. in Zagorje na 9. mestu. Kljub vsem težavam, kijih imajo PD, sodijo še vedno med najbolj aktivne in uspešne telesno vzgojne organizacije. T.L. Trbovlje - OŠ Trbovlje ima v svojih pedagoških enotah v načrtu tudi naravovarstvene dni, tudi o znanjih o gibanju v naravi. Pred kratkim sta PE Tončke Čeč in PE Revirski borci povabili medse inštruktorja planinske vzgoje pri PD Trbovlje Vinka Pteilerja, da jim je razložil nekaj o osnovah orientacije za gibanje v naravi ali v planinskem svetu. T.L. Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje organiziara v soboto, 16. aprila skupinski izlet po Ormoški planinski poti (I. del). Izletnike bo vodil planinski vodnik. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Ulici 1 .junija 10, ob torkih in četrtkih od 16.30. do 18.30. ure. T.L. V ----------J E Občni zbor hrastniških upokojencev Sredi marca so pregledali svojo dejavnost za lansko leto tudi hrastniški upokojenci. Konec leta 1993 je bilo na tem področju 2721 upokojencev - od tega 1705 starostnikov, 684 družinskih, 314 invalidskih in 18 kmečkih. V društvo upokojencev je vključenih 91,14% vseh upokojencev, kar je najvišji odstotek v Sloveniji. V letu 1993 jih je najbolj pretreslo vprašanje prenove dijaškega doma, saj v začetku ni kazalo nič dobrega. S prizadevanjem občinskega vodstva so se zadeve uredile, tako da pričakujejo otvoritev doma za ostarele v tednu upokojencev - oktobra. Poleg tega so posvečali pozornost tudi stanovanjskim problemom - dodelili so šest stanovanj. V društvu se ponašajo z živahno športno dejavnostjo, ki zajema strelce, kegljače, šahiste, balinarje, ribiče in planince. Dosegli so nekaj lepih uspehov: ribiči in šahisti šobili naregijskemtekmovanju prvi, kegljači tretji, balinarji četrti... med posamezniki pa je Ljubo Čakič pri kegljačih prvi v državi. Sodelujejo tudi v trim igrah, prijateljskih srečanjih z DU Trbovlje in Zagorje, mnogo športnega življenja pa je še v posameznih pododborih DU na Dolu, v Steklarni in na Rudniku. Planinci so se odpravili organizirano na 12 pohodov, kjer je bilo od 5 do 15 udeležencev. Stroške prevoza so pokrili iz DU, del pa PD Hrastnik. V hribe so se odpravile posamezne skupine tudi na svoje stroške. Uspešni so bili tudi izleti na Primorsko, Goriško... in drugam po Sloveniji. Enkrat so prekoračili tudi mejo. Kot že vrsto let so bile pridne pletilje na Dolu in v Hrastniku, ki so svoje izdelke večkrat razstavile. Ženski in moški zbor DU poje na raznih slovesnostih vsak zase, včasih pa se tudi združijo. Poleg finančnih poročil in programov dela so imeli na dnevnem redu še volitve. Predsednik društva bo še naprej Adolf Laznik, nadomeščal ga bo Božo Cigelnjak, tajniške posle pa bo, kot doslej, vodil Lado Debelak. Fanči Moljk Posmrtinska samopomoč na trdnih tleh Konec marca so sesestali delegati iztrboveljskih podjetij in Društva upokojencev v Trbovljah na letni Skupščini Sklada solidarnostne posmrtinske samopomoči Trbovlje. Obravnavali so poslovanje Sklada v zadnjem enoletnem obdobju od 25. marca 1993 do 31. marca 1994. Iz poročila predsednika Janeza Malovrha lahko povzamemo, da je Sklad tudi v preteklem letu posloval skladno s svojimi pravili. Srečevali so se z večjimi problemi, ki so jih reševali v skladu z možnostmi. Lani je bilo včlanjenih v ta Sklad skupno 11.400 članov, od tega pa je bilo 6.225 redno zaposlenih, 4.881 upokojencev in njihovih zakonskih sopotnikov, ostalih je bilo 294. Od celotnega števila prebivalcev trboveljske občine jih je v Sklad vključenih skoraj dve tretjini. Teh je bilo lani 19.031, od tega je bilo 8.287 redno zaposlenih (vključno z obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci). V Sklad je bilo vključenih 75% vseh zaposlenih. Posmrtnino so preteklo leto izplačali za 197 umrlih članov sklada. V začetku lanskega leta so posmrtnino izplačevali v višini 40.000 SIT, nato so izplačila postopoma dvigovali do 52.000 SIT. Od 1. januarja letos dalje jo izplačujejo v višini 53.000 SIT. Od 1. januarja 1975 (od takrat deluje sklad) do 31. decembra 1993 so izplačali posmrtnino za 3.778 umrlih članov sklada. Sklad ima svoje prostore v domu Društva upokojencev Trbovlje. Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. Tudi tokrat so na Skupščini obravnavali vprašanje članstva, ki je zadnje dve leti upadlo predvsem na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Vsi si želijo, da se število članov zopet poveča. Sicer pa je Sklad v celoti upravičil svoj obstoj in mnogim nudil pomoč. Tine Lenarčič Upokojenci na izletih Planinska skupina PD Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje, nadaljuje z rednim organiziranjem spomladanskih planinskih izletov. Pod vodstvom Vinka Pfeiferja je skupina zadnji četrtek prehodila pot iz Trbovelj mimo Dobovca in preko Župe v Hrasntik. Domov v Trbovlje so se vrnili z avtobusom. Nov izlet pa pripravljajo v četrtek, 21. aprila. Lotili se bodo drugega dela Badjurove krožne poti. Iz Trbovelj se bodo najprej povzpeli na Zasavsko sveto goro, pot nadaljevali mimo Cveteža in Vač na Geoss in dalje mimo Miklavža do Zagorice, kjer si bodo ogledali Vegovo rojstno hišo. Preko Dolskega se bodo z avtobusom vrnili domov. Tudi ta izlet bo vodil Vinko Pfeifer ob sodelovanju še nekaterih stalnih sodelavcev. T.L. Nepozabne športne igre Iz doma Franca Salamona so delavci sodelovali na športnih igrah na Pokljuki pri Bledu. Tu so se zbrali športniki iz domov ostarelih iz cele Slovenije. V mislih smo spremljali nastopajoče ob uživanju lepot na belih poljanah. Ob vrnitvi so nam predvajali posnetke. Pogrešali smo skupinsko sliko nastopajočih. Veseli smo, da je bila soudeležena tudi ekipa iz našega doma. Šport je velik napor. Ob nastopih in tekmovanjih je navzoča še psihična napetost. Predpogoj je kondicija in veselje do športa. Seveda ni vsakemu dano, da doseže vrhunske rezultate. V Trbovljah je bilo vedno veliko navdušencev, ki so znali vzbujati veselje do športa pri posameznikih. Nastopi in tekmovanja so zmeraj privabili na prizorišča in igrišča veliko ljudi. Zelo rada se spominjam gradnje športnih objektov. Nepozabna so imena športnikov, ki so ogromno prispevali za razvoj športa v Trbovljah. Velika prijateljstva so združevala nastopajoče in tudi vse simpatizerje. Vse je družilo veselje do posameznih športov, zato so med seboj ustvarili globoke vezi prijateljstva. Uspešen in velik razvoj bo v Trbovljah v zgodovino športa zapisan z zlatimi črkami. Nastopanja in uspehi so nepozabni, tudi imena umrlih še niso zbledela. Vsa nadaljevanja in današnji čas potrjujeta, da je šport v Trbovljah zelo prisoten. Šport je danes najmočnejša organizacija nasvetu, ki združuje in povezuje ljudi iz vsega sveta. Olimpijske igre na Norveškem so omogočile, da je Slovenija vstopila v sam vrh športa in državniških dejanj. Bile so sijajno pripravljene in rekordne. Za našo maloštevilno ekipo - 22 članov - so se zelo uspešno končale: Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren so se vrnili s tremi bronastimi medaljami, za nas pa so bile zlate. Veličastni dogodki ob vrnitvi iz olimpiade v Lillehamerju so dokaz velikega športnega navdušenja. Vsem velika pohvala in čestitke. Ob sprejemu doma je bilo vse tako prisrčno in spontano. Velikokrat se bomo še vračali na 17. zimske olimpijske igre. Tako v glasilu "Jesen življenja" ob 15-letnici doma upokojencev v Trbovljah piše Zora Sotler. rism: m “Nekateri menijo, da je ljubiteljska kultura v Trbovljah bogata. Zbori, gledališke in likovne skupine sicer živijo in pridno delajo, vendar to delo ni intenzivno in kontinuirano. Predvsem je zelo nizka kvaliteta, ker nimamo možnosti - tudi finančnih, da bi sledili novejšim dogajanjem, ni sredstev za izobraževanje, za gostovanja," je na začetku pogovora povedala vodja trboveljskega Mladinskega gledališča Svoboda Nanda Guček. Torej se vedno ustavi pri denarju? Denar ni tako velik problem, kolikor je pomanjkanje razumevanja. Kajti tisti, ki razpolagajo z denarjem, bi ga lahko načrtno usmerili vkulturo. Denarje, vendar se običajno razprši, zato ga nihče nima dovolj. Lansko leto se je malce premaknilo, pevski zbori so dobili strokovnjaka iz Ljubljane in prvi rezultati so sc pokazali že na pevski reviji. Vendar ena injekcija ni dovolj, kajti kulturniki bi se morali redno udeleževati seminarjev in se izobraževali, kar pa je težko. Kot tudi samo en človek ni dovolj, ker ne more narediti vsega. Kaj bi bilo potrebno spremeniti? Spremeniti bi se moral predvsem odnos do tistih ljudi, ki še imajo voljo, da bi nekaj ustvarili. Temu bi lahko več prispevali učitelji, ki pa se s tem sploh ne ukvarjajo. Na vsaki šoli bi lahko imeli gledališki krožek. Recitacijski krožki obstajajo, tudi likovna vzgoja je vsebovana v šolskih programih, medtem ko gledaliških krožkov ni. kajti njihovo vodenje zahteva ogromno znanja, poguma, vztrajnosti, trdega dela, požrtvovalnosti in ljubezni do gledališke umetnosti. Vsega legajč pri učiteljih premalo. Raje vodijo krožke, pri katerih se ni treba javno predstaviti, saj s tem odpade odgovornostpredjavnostjo. Učitelji bi se morali bolj posvetiti gledališki vzgoji, pripraviti mlade na gledališko predstavo in se po ogledu pogovarjati. Tako ne bi občutili obisk katerekoli kulturne prireditvekot prisilo - odziv mladih bi bil potem zagotovo drugačen, bolj zdrav. Ne pa tako. kot se običajno zgodi, da predstavo samo pokritizirajo in se niti ne vprašajo v kakšnih mukah in težavah je nastajala. Težave imajo zagotovo globje vzroke... Seveda. Zdi se mi, da smo se ljudje razvadili, ker imamo možnost ogleda profesionalnih predstav. Velikojc takšnemu načinu mišljenja prispevala tudi televizija. Resje, daje kultura ena in je prav, da gledalec zahteva dobro. Vendar je vedno to nemogoče. Pozabljamo, da je kultura vse, kar je narejeno iskreno. Ni pravega odnosa, kot da bi se v ljudeh nekaj zgubilo. Ljudje ne prenesejo, da bi kdo bil boljši. Če ni neke zdrave konkurence, se pokaže razlika v kvaliteti, ki se javno izrazi in trpi tisti, ki nima kvalitete. Človek je tudi premalo samokritičen, še posebej, če nima dovolj znanja in trpi, če je kritiziran in če nekdo naredi boljše. Zavistjedoma vsepovsod. Dati nekomu priznanje, je velik napor. Mnogi bi radi najprej priznaje, šele nato bi pa delali. Nekdo, ki dobi priznanje, se lahko v trenutku znajde v velikih težavah, ker ga kmalu začnejo pljuvati, češ da še ni naredil dovolj, da bi si zaslužil priznanje. Mislim, da bi morali posvetiti večjo pozornost in možnosti tistim ljudem, ki so pripravljeni delati. Kaj bi lahko k boljšemu odnosu do ljubiteljske kultu ne prispevali učitelji? Prosvetni delavce bi moral biti gonilna sila vseh organiziranih kulturniških skupin. Včasih smo imeli po šolah organizirane predstave. V DDTrbovljeje bilo odlično gledališče Svoboda center, z dolgoletno tradicijo. Bilo je eno najboljših amaterskih gledališč v Jugoslaviji. Današnji kulturniki pa so s lem počistili, odstranili so vso garderobo in rekvizite, tako da skoraj ni sledu o tej skupini. V Trbovljah deluje gledališki krožek le na OŠ Tončke Čeč. ki ga vodi Romana Perpar. Kakšno vlogo ima pri vsem tem Z KO? Občinska ZKO je prešibka gonilna sila. čeprav se trudi. Morali bi imeli tak program, da bi kulturniške skupine čutile močnejšo oporo in vzpodbudo, tudi finančno. Manjka jim dinamičnosti, idej. skratka, ne najdejo prave oblike.Ti ljudje gledajo na kulturo izza pisalne mize. Tudi same skupine bi morale skrbeti za podmladek, imeti vodje, ki znajo pritegniti mlade. Priznam, da smo tudi mi naredili veliko napako, čeprav z. dobrimi nameni in prepričanjem, da delamo prav. Vendar so abonmajske predstave za mlade prevzele vlogo staršev. Ti svojih otrok sploh več ne peljejo v gledališče ali na obisk drugih kulturnih prireditev. Starši se ne morejo pogovarjati o predstavi, kije niso videli. Na ta način izgubljajo priložnost, da bi s svojimi otroki gradili boljše odnose in j ih usmerili na boljšo pot. tako bi bilo zagotovo tudi manj kriminala in pijančevanja. Učitelj težko komunicira s kopico otrok, starši pa bi lahko na la način spodbujali in disciplinirali svoje otroke. Zato smo se odločili, da bomo v prihodnje organizirali predstave za starše z otroki. Kakšen se vam zdi nasploh odnos ljudi do kulture? Zelo malomaren. Lahko bi trdila, daje že kar preveč snobovstva. Razvpite predstave, bodisi kvalitetne ali pa tudi ne, polnijo dvorane. Zapostavljena pa je ljubiteljska kultura, kar ni prav, saj se prav tu oblikuje iskren odnos do ustvarjalnosti. Zato bo potrebno v prihodnje ljubiteljski dejavnosti omogočili več strokovnega znanja in strokovne pomoči. Denisa Huber 14. r evija Od takrat, ko je bila v Zagorju izpeljana prva Revija mladinskih pevskih zborov, je minilo že šestindvajset let. Nastala je na pobudo mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja in drugih mladinskih zborov iz Zasavja. Že na prvi reviji je zapelo 48 zborov iz vse Slovenije. Uspeh te prireditve je odbor za glasbeno dejavnost pri takratni ZKRO Slovenije spodbudil, da je Zagorje predlagal za' stalni sedež republiške revije. Vsaki dve leti Zagorje v maju gosti številne mlade pevce osnovnih in srednjih šol, ki v dvorani Delavskega doma prepevajo izbirne pesmi. Njihovo pelje ocenjuje strokovna komisija, ki ustno in pisno ovrednoti posamezne nastope, ocenjuje pa tudi napredek slovenskega mladinskega z.borovstva. Prvih deset let jena tem festivalu prepevalo več kot 300 zborov z 20.000 mladimi pevci. Občasno so nastopali tudi zamejski slovenski mladinski zbori, pa tudi zbori iz drugih jugoslovanskih republik. Revije sta snemala ljubljanski radio in televizija in s tem vzbujala še večje veselje do petja. Prihodnji mesec. 13.in 14.maja. pomeni za Zagorjane 14. pričakovanje številnih mladih pevcev. Na ta dogodek so sc začeli temeljito pripravljati že februarja. Svet revije bo pred svečanimdatumorn pripravil vse. da bo potrdil dobro ime občine, ki sc je tudi s to revijo uvrstila med slovenske kraje, "ki ne živijo v svoji samozadostnostih in zaprtosti, pa se povezujejo in spoznavajo dosežke drugih središč v Sloveniji", kot je bilo zapisano v eni od brošur, ki jo v Zagorju natisnejo v času vsake revije. Že večkrat je v Zagorju pelo več kot petdeset zborov. Tudi letos pričakujejo lepo udeležbo. Doslej je prijavljenih 38 zborov, to pani zadnja številka. Pričakujejo, da se bodo nekateri še oglasili s prijavnico. V kulturnem hramu sredi Zagorja bo maja prepevalo vsaj 1800 mladih grl. Na otvoritvenem koncertu jih bo pozdravil zagorski župau Matjaž Švagan, ob zaključku pa kulturni minister Sergij Pelhan. Prireditev financirata občina Zagorje in ZKO Slovenije. Ivana Laharnar ZABEUO Hrastnik Likovni krožckpod meiitoistvoni Mire Marinko je 31. marca odposlal različne motive za majice na Ministrstvo za šolstvo in šport. Tako so se pridružili akciji pod geslom -celina, svoboda, raznolikost, v kateri sodelujejo učenci iz vse Evrope. Glasbena šola je v okviru pomladanskih glasbenih dnevov organizirala b.aprila obisk prireditve PeerGynt E. Giega za učence višjih letnikov v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije in znanih slovenskih gledaliških igralcev v Cankarjevem domu. F.M. Trbovlje Trije čašo pisi so literarno obarvali marec v Trbovljah. Oskrbovanci Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji so ob 15 -letnem jubileju izdali 12. številko glasila Jesen življenja. Učenci OŠ FE Alojza Hohkrauta so izdali novo številko glasila Hura - z naslovom 3 krat hura za pomlad. Skoraj istočasno je izšla nova številka glasila dijakov Gimnazije - Ekonomske šole Trbovlje z imenom Labirint. Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana je 2. aprila pripravila prvi abonmajski koncert v DD. Tomo Križnar Avstralija in Nova Zelandija sta oddaljeni deželi na jugu sveta, ki v marsikaterem človeku burita duhove in pustolovska razmišljanja. Le pogumnejši se resnično lotijo raziskovanja in osvajanja daljnih celin, drugačnih ljudi in drugih ras, drugačnega načina čustvovanja, razmišljanja in filozofije. Eden od popotnikov, ki je obhodil svet podolgem in počez, je Tomo Križnar. V lanskem letu je svoja popotovanja opisal v dveh knjigah. Pot po Tibetu opisuje v Šambaln Samotne sledi pa so iz popotovanj po Avstraliji in Novi Zelandiji. Samotne sledi je Tomo Križnar predstavil preteklo sredo v litijski dvorani na Stavbah, kije bila tudi bolj samotna, saj je bilo obiskovalcev le za prste obeh rok. Predavanje je obogatil z diapozitivi nepozabnih krajev in ljudi. Knjižnica bo jeseni pripravila še predavanje s poti po Tibetu, avtor pa napoveduje tudi videokaseto. J.K. Parnasova pota (ureja Franci Lakovič) Ervin Trboveljska Če bi sc rodil na Gorenjskem, bi bil velik dva metra in pol: tako pa sem prepojen z žveplom in telo mi je na CQ2 navajeno kot na drogo. Toda v menije tudi duša. ki živi in kipi in hrepeni za svojim rajem; odkrivati mi je pričela žveplene tančice in zaslutil sem. daje v tej črni dolini skrit raj - čisto pravi raj - z dobrimi ljudmi in muziko in svetlobo ... Sodelovala sta tudi operna umetnika Dragica Kovačič in Branko Robinšak. Dva abonmajska koncerta bosta jeseni in ob novem letu. ZKO Trbovlje je 5. aprila v DD organizirala gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz. Nove Gorice. Za večerni abonma so nastopili z delom A. Ayckbourna Norčije v spalnicah. T.L. Zagorje Očka v krilu je naslov ameriške komedijske uspešnice, ki so jo 5. aprila - v okviru 18. filmskega gledališča - predvajali v DD. Trboveljsko Mladinsko gledališč Svoboda seje5. aprila dopoldan v DD predstavilo z igro Mala in velika luna. Eno predstavo so odigrali za vrtec in dve za osnovnošolce. D.H. GLEDALIŠČE Zagorje: 12. aprila ob 19.30 uri bo v DDiz.redna abonmajska predstava. Predstavilo se bo gledališče Dom španskih borcev s komedijo Mož moje žene. Igrala Ivo Ban in Iztok Valič. KONCERTI Hrastnik: 8.aprila ob 19. uri bo v DD koncert MPZ Svobode I z naslovom Pesem - dih večera pod vodstvom prof. Vanje Tomca. Gost Večera bo Miha Dovžan. Slavnostni govornik bo Milan Kučan. Zagorje: 16. aprila ob 19.30 uri bo v glavni dvorani DD koncert oktetov. Nastopili bodo: Zagorski oktet. Dolenjski oktet Novo mesto in moški oktet Orfej Iška vas. Zagorje: V avli DDje do 15. aprila na ogled razstava del krajinskih arhitektov - Oblikovanje za sožitje s prostorom. Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je do30.aprila na ogled samostojna razstava slikarke Ivanke Uršič. Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič iz, Hrastnika je pripravil samostojno razstavo v poslovnih prostorih podjetja RSH. Hrastnik: 12. aprila ob 18. uri bo v DD 20. instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol. PREDSTAVITVE Litija: 8. aprila ob 19.uri bo v Matični knjižnici Litija predstavitev knjige Prebujenje Awaki ng C vete Zalokar Oražem in Vere Trstenjak. Hrastnik Knjižne novosti: 1.N.Golob: Jazpa vem,kako;2.R.Goscinny: Srečni Luka. Poštna kočija; 3. She Lao: Riška; 4. A. P. Platonov: Čevengur; 5. F. Durrenmatt: Naročilo; 6. M. Tournier: Jelšcv kralj, 7. B. E. Ellis: Ameriški psiho; 8. M. Vogrič: Vojna iz ljubezni; 9. T. Trychare: Velika knjiga o ribolovu; 10. N. Šumi: Naselbinska kultura na slovenskem. Trbovlje Knjižne novosti: 1. U. Beer: Več nežnosti, več ljubezni; 2. H. Grandovec: Kitajska kuhinja za Slovence; 3. I. Mohar: Poletje zlatega dečka; 4. M. Košir: Moški, ženske ; 5. J. Vi rk: Tatovi koles; 6. M. Dekleva: Bučka na Brodway u; 7. S. Zalar: Pravljice iz Dobrepolja, 8. G. Sehlin: Osličrk in otrok; 9. D. Muck: Pod milim nebom; 10.M. Mate: Široka usta: vesele in pikre. Zagorje Knjižne novosti: 1 .J.Osvald: Gojenje vrtnin; 2. A. Pajestka: Kmetijstvo v praksi; 3. S. Makarovič: Kaj lepega povej; 4. S. Šikovec: Vinarstvo; 5.Naravno in zanesljivo: Priročnik za naravno načrtovanje družine; 6. Beaumarchais:Figarovasvadba; 7. Slovensko narodno izročilo; 8. M. Elsner- Grošelj: Odpolju-bljeni; 9. Ž. Modrič: Kung Fu; 10. Rječnik elektronike: enge-Isko - hrvatski i hrvatski -engelski. Litija Knjižne novosti: L Kaj dela moj kužek: 2. Kaj dela moj mucek;3. H. Balzac: OčeGoriot; 4. P.A.C. Beaumarchais: Figaro-va svatba: 5. J. Benzoni: Ponosna Američan-ka; 6. P-.Brown: Henrx Dimani; 7. A. Christie: Skrivnost modrega vlaka; 8. L.Cigoj: Čudoviti svet mineralov; 9.T. Derrick: Razmnoževanje; 10. M. Druon: Prekleti kralji. lil m y.'y.'yy^A "Ob svoji 20-letnici skupina Veter pripravlja že 6. samostojno kaseto - jubilejno kaseto. Pred dnevi pa smo izvedeli, da bomo najprej ponudili tržišču CD ploščo z naslovom Hrastniška deklica. Izšla bo v sodelovanju s Kasetno produkcijo RTV Slovenija," pravi vodja skupine Veter, ki res že dolgo piha na zabavnoglasbeni sceni, Slobodan Filipovič. Hrastniška deklica je novost, sicer pa bodo na CD plošči predvsem največji hiti skupine Veter. Hrastniško deklico smo lahko nekajkrat slišali na Radiu Trbovlje in pri poslušalcih je doživela velik uspeh. Zato so se člani skupine odločili, da bodo posneli še video spot z istim naslovom. Pesem govori o Hrastniku, njegovi preteklosti in ljudeh, ki živijo in delajo v njem. Veternaj bi ob jubileju prepihal hraslniSko dolino podolgcm in počez. Slobodan pravi, da bodo za video spot izbrali najlepško hraslnisko deklico. O izboru bomo seveda pisali in risali tudi v Zasavcu. V začetku julija pa pripravljajo na rokometnem igrišču v Hrastniku tudi 24-urno rajanje, kjer ne bodo manjkali tudi znani slovenski glasbeniki. V skupini je v preteklih dvajsetih letih nastopalo mnogo glasbenikov. med njimi tudi Božidar Wolfand - Wolf, Meta Malus, Helena Blagne, Oliver Antauer in drugi, ki so kasneje postali zvezde slovenske glasbene scene. Veter je uspešno nastopil leta 1988 v Bregenzu na mednarodnem festivalu zabavne glasbe in leta 1982 v Portorožu na festivalu Melodije morja in sonca, kjer so jg zasedli tretje mesto. Sodelovali c so še na festivalu Popevka vesele jeseni v Mariboru leta 1985 in _g 1986, festivalu Morska viža | Bernardina v Porotrožu leta 1988 111 in festivalu narečnih popevk v Mariboru leta 1990. Na Mednarodni paradi domačih viž v Mariboru leta 1991 so zmagali. Člani skupine Veter se lahko pohvalijo kar z 2000 nastopi, s srebrno kaseto, petimi samostojnimi kasetami in 80 televizijskimi nastopi. Gostovali so v Nemčiji, Avstriji in Švici. Njihove pesmi so bile uvrščene na 30 kopilacijskih kaset. Prirejali so koncerte v dobrodelne namene. M nogokrat so nastopali tudi v radijskih oddajah in prispevkih v časopisih. Sodelovali so tudi z znanimi slovenskimi glasbenimi umetniki: Otom Pestnerjem, Heleno Blagne, Čarlijem Arharjem. Big Bandom RTV Ljubljana. Marjano Deržaj in drugimi. M.P. in K.G. 8.-11. OČKA V KRILU (kom ), pet.,pon.ob 17.uri,sob..ned. ob 17. in 19. uri. 13.-15 DENIS POKORA (kom.). tor., sre., čet. ob 17. in 19. uri. 15. ROMANCA V SKATLU (kom.), pet. ob 17. in 19. uri. ZAGORJE - DELAVSKI DOM 8. -11. DENIS POKORA (kom ), pet. ob 18, in 20. uri. sob., ned. ob 18. uri. pon. ob 19. uri. 9. -10. ŽIVI (rili.), sob., ned. ob 20. uri. 13.-15. OČKA V KRILU (kom.), sre., čet., pet. ob 19. uri. KINO HRASTNIK 8.-10. POPOLN SVET (akcija), pet. ob 17. uri. ned. ob 19. uri. 8.-10. POPOTNIK (drama), pet. ob 19. uri, sob. oh 17. in 19. uri. ned. oh 17. uri. 13.-14. PETELINJI ROCK (ris.), sre., čet. ob 17. uri. 13.-15. PRI ADAMSOVIH 2 (kom.), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri KINO DOL PRI HRASTNIKU 9. POPOLN SVET (akcija), sob. ob 18. uri. KINO IZLAKE ^ 10. DENIS POKORA (kom.), ned. ob 20.15. uri. \/ Pred kratkim sem izvedel, 7 - D dajc-vTrbovljah obisk kina v / IVI. I ddavskun domu ulilo rcčuio N/ a se kako! sestavljen im i/samih izkušenih alpinistov, ni z lahko-to uspelo preplezati Amivi’!. Alive je zgodba, ki te pre- clelavsKeni uomu umo rečeno . potem se zgodi, da predvajajo časom v Andih, je drama Že sama vsiliti lastnega mnenja. Kot,da bi 1 repneate.da.smoljudjeveliko film tudi /a enega samega po sebi. tako da scenarist ni imel nekdo, ker je bil zraven. Želel bolj žilava bitja, kot se nam obiskovalca. Potem naj se pa pretirano zahtevnega dela. Sploh reči: -Takole je bilo tam gori, zdi; prevzame nas ogromno nihče ne čudi, kako dolgo še. Če upoštevamo dejstvo, da je že zdaj pa nam lahko odpustite, ah strahospoštovanja do Narave prihajajo nekateri dobri filmi lep čas na tržišču tudi knjiga, k, pa nas obsojate." v naše kraje. Klavir bo tako (malce bolj v detalje, (p)opisdjc Ma.kovich je v zgodbi le ^eceuth. Kameni je odlična. ___21.r zz/za zl z v • ■ il ir* lil: ni*l>d ITU*! H) IH) n n vezo Videt’. 01 V zadnjem letu in pol se je glasbena scena na Gorenjskem neverjetno razmahnila. Prej smo lahko govorili le o Californiji, ki je iz gorenjske nekako prerasla v vseslovensko skupino. Zdaj je vedno več skupin, ki imajo velike ambicije. In zdi se, da bo naslednje odkritje skupina Abrakadabra. Fantje so glasbeno dobro podkovani, klaviaturist Tomaž Ahačič ima celo glasbeno akademijo. Pod istim imenom delujejo /c dolgo, v novi postavi pa slabi dve leti. Kaj mislijo o hudi konkurenci? Tako klaviaturist Tomaž Ahačič, kot tudi Boštjan Jurca, basist, sta se strinjala, da je to prej dobro kot slabo. O vsem bodo seveda odločali poslušalci. Zaenkrat so posneli že 8 pesmi, še dve bodo v kratkem. Pričakujejo, da bo kaseta v trgovinah še pred poletjem. Pred dobrimi dvemi leti so posneli dve pesmi (Droben dež ter Barbara op.p.). Kako to. da potem o vas ni bilo dolgo nič slišati? "Kaj vem," odgovori Boštjan, "nič se nam ni dalo. Zamenjali smo tudi pevci in zdaj gre zares. Odločili smo se, da po dveh letih premora kaseto končno posnamemo in jo tudi bomo." Snemajo v studiu Napoleon in so. kar je še posebej zanimivo, tudi producenti svojih pesmi. Seveda brez pomoči pri snemanju ni šlo in Boštjan ter Tomaž kar nista mogla najti dovolj pohvalnih besed za Dušana Zoreta. Kot pravi Boštjan, jih je trenutno zelo težko dobili. Že dober mesec krožijo po slovenskih radijskih postajah, kjer predstavljajo skupino in njeno delo. Ob svojih pesmih pa veliko časa posvečajo tudi najmlajšim pevcem, čeprav so tudi sami še zelo mladi (v povprečju 25 let). Tako že vrsto let nastopajo na prireditvi Zlati srček. Tudi o drugih festivalih razmišljajo, vendar, če jih na Pop delavnici in na MMS-u ne bo, nič hudega. Važni so predvsem nastopi v živo. Zagnano delo. profesionalen odnos in dobra pop glasba jim obeta uspeh. Ali kot pravita Tomaž in Boštjan - odločili bodo poslušalci. Tomaž A. Štojs Deja Mušič bi sc morala te dni poditi po Londonu in New Yorku, kjer bi predstavljala svojo zadnjo kaseto z naslovom Luna. vendar je Deja potovanje in promocijo odložila in se posvetila vodenju vse bolj priljubljene glasbene oddaje - Karaoke. Lepo, da vsaj nekdo poskrbi za mlade pevske talente, kijih v Sloveniji gotovo ne manjka. Ansambel Mesečniki je eden izmed najbolj "odštekauih" bendov pod našim nebom, vsaj tako meni šef benda,lanez Marolt in mnogi njihovi oboževalci. "Vem. da nismo najboljši bend. radi pa bi ljudi čimbolj zabavali. Upam, da nam to uspeva,"je dejal Janez. Gotovo, ne dvomimo, suj so Mesečniki res nekaj posebnega. Te dni sta praznovala svoj rojstni dan popularna pevca in radijska voditelja oddaje Stop Pops 20 in novosti Janko Ropret in Anja Rupel. Njunih let ne bomo izdali, lahko pa vam prišepnemo na uho, da je Anja nekaj desetletji mlajša od Janka. Pa vse najnajnaj obema. Novo sodelovanje sta si obljubila Jan Plestenjak - slovenski rapar (ali raper. kot vam je ljubše) in Tomaž Borsan - na slovenski glasbeni sceni znan kot avtor in izvajalec. "Delavsko zvestobo" si bosta obljubila v diskoteki Babilon, kjer bosta skupaj pripravila tudi mega žur ob praznovanju njunih rojstnih dnevov. Vse najboljše in najlepše tudi njima. Prejšnji teden seje po diskoteki Mcscčinasprehajal nekdanji smučarski skakalec Primož Ulaga. Vsi. ki berete Zasavca, veste, kaj ga je prineslo v naše loge, ostali pa... Primožu ob zabavi in plesa polni Mesečini ni manjkalo tudi pristne zasavske lepote, ki se je spretno sukala okoli njega. S.G. Najprej novička za lane glasbenih uredništvih skupino Avia band. Rascia lx; različnih radijskih izšla čez dva dni. torej bo postaj že nahaja 7 1 i ^ s^emljit mno p^e Trvi vrdeo-spo. je ob izrdu L šel v oz s Inno navzdol. nove in hkrati prve CD plošče Žlvjo! Pomlad Ji'skomj pov.sem oku/.llalJodl/ljolx'Znljo.Saj veste: ptičjo potjo, sonce In cvetje naredijo .svojo. Iskrice se krešejo, nekatere še dolj;» potem zarijo.druKc pa kmalu ugasnejo... Danes pišemo o tem, kaj vse se govori na K komunski šoli Trtunije, seveda o tistih ndadih /aljuhljencih, ki polnijo ozke šolske hodnike. (iSlU. ali košarkaška ltKa Gimnazije TrhoMje se bliža h koncu. Tki pi, ki bosta lorall v fi rialu, sta .VI 4vo in lanski zma^o Vidci košarkarjes. Ih,mo še videli. Pišemo pa tudi (seveda same lepe stvari ) n naših poučnih izletih, pa o (Jimnazijadi, kjer bodo tudi nrorietovnlkl voeuveklh olmno/tbev Dolenjska V četrtek, 31. marca smo se prvošolci Gimnazije Trbovlje odpravili na ekskurzijo po Dolenjski. Marsikdo je bil tega vesel samo zato, ker je odpadel pouk. Verjetno pa so bili tudi taki, ki so si z zanimanjem ogledovali bogatstvo naše dežele. Spoznali smo zgodovino brežiškega gradu ter samostana v Kostanjevici in Pleterjah. V Brežicah smo si ogledali najdbe iz zgodovine, v Kostanjevici obsežno razstavo slik in kipcev. V Pleterjah pa smo bolje spoznali življenje menihov. Nato smo se končno odpeljali v Novo mesto, kjer smo imeli nekaj (zasluženega) prostega časa. R.G. Gorenjska V sklopu kulturnega dne smo 2. letniki Gimnazije Trbovlje 31 .marca obiskali Gorenjsko. S prof. Marino Knific, prof Marjano Vajdič in prof Janijem Pajkom smo se zgodaj zjutraj odpravili proti naši prvi postojanki -Škofji Loki. kjer smo si ogledali školjeloški grad. Nato smo odšli v Kropo, ki je znana kot Meka slovenskega kovaštva, kar potrjuje tudi prekrasno urejen kovaški muzej in edina ohranjena kroparska kovačnica v Sloveniji - VIGONO VICEi. Po prijetni razlagi smo obiskali tudi Radovljico in v njenem starem mestnem jedru urejen Čebelarski muzej in Linhartovo spominsko sobo. Izlet smo končali /. obiskom Bleda. B.T. -7 Pomlad je že tu^^njo^idjlpoiuKidilfi.ske zaljubljenosti! Nekatere so že jitilre. tl m^fta^ston^vc, za to/m o se odločili, da vam jih nekaj Govori se, da: Muffe ,J. OS€?^rii*%JiJo^l. (LU), Doni S. (EU) še vedno hodkz Mn^L. (JcUlYy^m ob/žcvalkam Matica R. (GIM), pa Je pMarišo I’- (EU),se neuspešno trudi okoli Katarini nii EUf\l^l>lona DffHU) se ozira po belem subaruju. Maja P. (G^/I) je zapustila Sebastjana D. (ELE). Mašo Č. (EU) pa lahko od priprav v Izoli pogosto vidimo v družbi Gregorja G. (EU). Simon S. (STR), lahko v bližnji prihodnosti pričakuje ljubezensko pismo od Barbi L. (EU). Nina K. (GOST) se ozira za drugim (R.S.), čeprav hodi z Ocitom (EU). Ali tudi Od gleda za drugo??? Tudi ekonomke so ostale brez Simona V., saj je zavzet že nekaj časa z Janjo R. (EU). Že nekaj časa pasta skupaj tudi Mirjam D. (EU) lit Gregor K. (EU). Mitja D. (EU) in Tanja A. (EU) se Imata še vedno rada. Vesna E. (GIM) je vskušnjavl, saj ne ve, za koga izmed treh princev bi sc odločila. Ficko & Packo Dajmo, ljubimo se Zasavski gimnazijci, ki se bodo letos udeležili Gimnazijade v Mariboru. To je bil slogan lanske Gimnazijade. Gimnazijci smo se takrat zbrali v Velenju, kjersmo se predstavili z najrazličnejšimi predstavami. Letos, tretjič zapovrstjo, se bo la prireditev odvijala v Mariboru. Mariborska II.Giiimazijada bo od 7. do 9. aprila gostila predstavnike skoraj vseh gimnazij iz Slovenije. Seveda seje bomo udeležili tudi zasavski gimnazijci. Naši mladi ustvarjalci so pripravili kratko igro / naslovom Master of Puppets (Gospodar lutk). Predstava bo zagotovo dostojno predstavila našo Gimnazijo, kakor sta jo predstavila prejšnja dva recitala v Velenju (Žarek iz leme '92, Naše deviške misli so posiljene.'93). Repriza lanskega finala Kot sedaj vse košarkaške lige, se tudi naša bliža koncu. Okipe so že odigrale polfinale. Pari so bili natančno laki : 3.14vo (4.a): Veterani in Beltinska banda (3.a) : Okonomci. Kot smo že nekajkrat napisali, se polfinale igra na dve dobljeni tekmi. Prvi tekmi sta dobili ekipi Veteranov in Beltinska banda. V soboto, 26. marca je bil odigran drugi krog. Najprej so "pivovarji" s 13 točkami razlike premagali kombiniranoekipo Veteranov, ki je igrala oslabljena, saj sta manjkala 0. Vidergar in M. Vengust, ki ob prof Leskovšku tvori ta steber ekipe. Najboljši strelee srečanja pa je bil ravno razrednik ekipe 3.14vo Anton Leskovšek, kije dosegel kar 39 od 58 točk. V drugi sobotni tekmi pa je Beltinska banda še drugič premagala ekipo Okonomcev in se tako kol prva uvrstila v finale. "PIVO" in Veterani so se v četrtek pomerili še v odločilni tretji tekmi. Po razburljivem boju in inolila preveliki želji Veteranov, ki jim je v finišu zmanjkalo moči. dahi zmagali, seje v finale uvrstila ekipa 3.14vo. Tako bo letošnje finale ponovitev lanskega, v katerem je zmagala Beltinska banda. O letošnjem finalu pa pravi Aljoša Brečko, igralec "PIVA" : "Borili se bomo in verjamem, da bomo tudi zmagali." Marko Herman & Pušnik Strogo zaupno No, pa je za nami že 2. tretjina tega šolskega leta. Za nami so ocenjevalne konference in že so znani rezultati. Večinoma je šolski uspeh na srednjih šolah v Zasavju malce pade!, izjema je le Srednja gostinska šola Zagorje, ki je popravila uspeh za 4 %. Najuspešnejša je Gimnazija Trbovlje (79 %), sledijo ji Srednja gospodinjska šola Zagorje (58 %), Srednja Ekonomska šola Trbovlje (56 %), Srednja gostinska šola Zagorje (46 %), zadnje mesto pa si z 41% delita Srednja strojna oz. kovinarska šola Trbovlje in Srednja elektrotehnična šola Zagorje. Najuspešnejši srednješolci v tem ocenjevalnem obdobju šobili dijaki 2.a Gimnazije Trbovlje z razrednikom prof Janijem Pajkom (97 %). Najslabše pa so se odrezali dijaki 3.h Srednje strojne oz. kovinarske šole z razrednikom prof Robertom Halzerjem (8 %). mm: Če sc prav spomnimo, smo lani že dobili prispevek o prometni učni uri. Poslali so jo menda trboveljski osmoSolci. Ni? hudc,a. O prometu ni nikoli dovolj informacij, saj vemo, da je Se vedno preveč nesreč. Tudi o požarih ni nikoli preveč besed. Vsakdo misli, da se njemu ne more nič zeoditi, /ato smo nepazljivi. V Turju menda sploh ne vedo, kako je prrslo do požara, k. je povzroči toliko «orja. No. v prejšnji številki Zasavca ste lahko brali, da so zdaj v tej vasi «.siici zelo aktivni in predvsem mladi so med n n j uoijsiin* v t ju* O pomladi «osol ijo v Šmartnem, na OŠ A. Hohkraut pa so o njej izdali cel Časopis z naslovom Trikrat hura za pomlad. Obse«. 31 strani, za ilustracije sta skrbeli Ina in Laura Rupnik, prispevke pa je zbrala in uredila Marinka Henetek. Vsebinsko je zelo bo«at, zato bomo objavili še več njihovih Na mišmaševske vestičkeste pa kar pozabili, zato smo si eno Učna ura v prometu V ponedeljek. 7. marca smo se učenci 3.b razreda odpeljali z dvonadstropnim avtobusom Kompas - Hertza v Ljubljano. Bili smo udeleženci akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije. Akcijo so pomagali organizirati Ministrstvo za notranje zadeve. Uprava za notranje zadeve Ljubljana, Postaja prometne policije Ljubljana in Kompas - Hertz. Akcija je bila že devetnajstič. Petra Na Izlakah smo vstopili v dvonadstropni avtobus. Najprej sta nas lepo pozdravila voznik avtobusa in policist. Zbirno mesto je bilo avtobusna postaja Ljubljana. Tu so nas pričakali ljubljanski policisti, fotoreporterji in gostje iz ministrstva. Ko se je zbralo vseh trideset avtobusov, smo pričeli z učno uro. Peljali smo se po ljubljanskih ulicah in policist namjesproti pripovedoval o prometnih pasteh mesta, pa tudi marsikaj smo izvedeli o ljubljanskih znamenitostih. Vso pot nas je v zraku spremljal policijski helikopter. Naša vožnja se je končala na parkirnem prostoru pred Halo Tivoli, kjer je bila ob 12. uri krajša zaključna prireditev. Ksenija Šele v dvorani smo videli vso množico otrok. Bilo nas je okrog 2.000. Pa še presenečenje nas je čakalo. Meta in Robert iz oddaje klub - klobuk in Čuki. Ti so nas s svojo glasbo zabavali celo uro. Vmes je potekalo še prometno tekmovanje. Nagrade so bile kresničke. Te so dobili vsi nastopajoči. Dan je bil popoln. Zadovoljni, malce utrujeni smo prispeli na Izlake ob 14. uri. Mojca Pozdrav pomladi V petek. 18. marca smo učenci nižje stopnje šmarske šole pripravili prireditev Pozdrav pomladi, na kateri smo pokazali, kaj znamo; peli smo, igrali, recitirali in plesali. Vsak razred je nastopil z dvema ali tremi točkami. Saša iz. 4.a je zaigrala na prečno flavt, trije njeni sošolci pa so zapeli pesem Zanzibar. Tudi 4.b. kjer sem tudi jaz, seje dobro predstavil. Sabina in Maja sta zaplesali ob glasili Michaela Jacksona. Marta. Niko in Neja so zaigrali na tamburice, jaz pa sem zapela ob klavirski spremljavi profesorja Slimška popevko Petelinček, ki jo poje Hajdi Korošec. Starši, ki so se zbrali v velikem številu, so bili nad nami navdušeni. Mi pa tudi, ker je prireditev uspela. Nejka Omahen, 4.b . OŠ Šmartno pri Litiji Srečanje s Svetlano Makarovič Na srečanju s Svetlano Makarovič je bilo zelo zanimivo. Spraševala nas je veliko stvari. Zanimalojoj e, če se boj imo živali, psov. volkov, strahov... Povedali smo ji. da se živali ne bojimo. O vsaki živali namje nekaj povedala. Zapela nam je veliko pestiti. Vse govorijo o živalih, pisateljica ima živali zelo rada. Zapomnila sem si pra vij ieo o gospodinji in kokoškah, ki niso hotele nesti jajc. ker jim gospodinja ni nikoli rekla prijazne besede. Zanimivih pravljic je bilo veliko in ura, ki smo jo preživeli s pisateljico Svetlano Makarovič, je hitro minila. Za spomin na srečanje, sc namje tudi podpisala. Ina Kure, 2.1, Pe Ivan Cankar Trbovlje Požar v Turju Požar v Turju je izbruhnil 22.8.1964 pri Martinu Hribšktt vrh kozolca ob 16. uri popoldan. Pogorcloje 5 celih hiš. 21 streh in 6 hlevov. Vse skupaj je pogorelo 32 hiš. hlevov in streh. Zraven so pogorele še živali: 6 pujsov. 5 ovac in 2 govedi. Pogorela je tudi shramba za živali. Stanovalci petih hiš so morali stanovati drugje in imeti živino v drugih hlevih. Pomagati so prišli tudi gasilci iz vseh krajev, vendarniso mogli nič storiti, ker takrat še ni bilo vodovodov, vodnjaki so bili pa prazni. Zato so iz Mejačeve zidanice gasili z jabolčnikom. Lastniki petih hiš, ki so pogorele, so bili: Martin Hribšck. Alojzija Hribšek. Franc Rupnik. Marija Novak, Franc Lakovšek in Leopold Grešak. To sta mi pripovedovala stara mama in stari ata Marija in Franc Jovan. Vesna Peklar, 7.b, Dol Neroda Moja mamica zelo rada peče peciva. Stara sem bila kakih šest let, ko sem jo vprašala, če ji lahko pomagam. Najprej sva vse pripravili in nato začeli. Mami mi je pokazala, kako se ubije jajca. Potem sem poskusila. Prijela sem jajce, se nagnila nad posodo in namesto da bi ga ubila, sem ga kar zmečkala. Kersem se nagnila triad posodo, je vanjo padlo jajce z lupino. Mami je maso vrgla v smeti in jo sama napravila še enkrat. Takrat pa sem jo samo gledala. Sašo Pikelj, 5.b, OŠ I. Skvarča Zgodba Prihaja pomlad. Ptički prelepo pojejo. Peter pripoveduje pravljico Poljančevemu Petrčku. Polona pridno prede. Pavla pomaga pleti polje. Polda peče potico pred prazniki. Prijateljica pripravlja pisanke. Pismonoša prinaša praznična pisma. Natalija Uršič, PE A. Hohkraut, Trbovlje Iv.v \ Mišmaševska Pri angleškem tečaju so predšolčki ugoto- vili, da Marko ne prihaja več. Špelo dražijo: “Kaj ni bil tvoj fant?" "Ja," pravi, "a je imel se eno drugo." "Si bila odreže, "“imam tildi jaz \\ mr BS li ■wmm TU WHW ZI M W Nogomet Odlična predstava Zagorje-RCS G ranitcx 3:3 (2:2) Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev 800, sodnik Jakopič ek (Maribor), strelci 0:1 Novak (17), 0:2 Ternar (34), 1:2 Žibret (42), 2:2 Holešek (45), 3:2 Holešek (46), 3:3 Albin iMckovič (58). Zagorje: Hace, Buovski. Povšnar, Brečko, Borštuar, Žibret, Kern, Razboršek. Holešek, Petrušič, Grčar (J. Kranj c). Gramtex: Stanienkovič, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Koveš, Leber. Dominko, Ropoša, Vori, Novak (Albert Lackovič), Voroš, Lacko. Derbi kola je bil nadvse borben in kakovosten. Moštvi sta prikazali prvoligaško igro, rezultat pa povsem ustreza dogodkom na igrišču. Boljša dela ekip sta bila napada, sakj je bilo doseženih kar šest zadetkov, tako da so gledalci kljub hladnemu in deževnemu vremenu prišli na svoj račun. Potem, ko sta v začetku tekme Holešek in Grčar iz ugodnih položajev nastre-Ijala vratarja Stamen-kovlča, so gostje v režiji izvrstnega Dominka izvedli dva hitra napada in si priigrali visoko prednost. Domačim je še pred odmorom uspelo izenačiti, v prvem napadu nadalje- Tokrat najboljši. Aleš Florjane vanja pa so z drugim zadetkom Hole.ška celo povedli. Končni izid je po napaki Haceta s strelom od daleč postavil Albin Lackovič. Sodnik Jakopi-ček. ki je svojo nalogo opravil odlično, je v 63. minuti zaradi drugega rumenega kartona na klop poslal strelca prvega zagorskega gola Žihreta. S.F. Pomembna točka Triglav Grelna - Rudar 1:1 (0:1) Kranj, športni center, gledalcev 300, sodnik IMckovič (Mb), strelca 0:1 Sotenšek (35) in 1:1 Holdin (77). Triglav: Potočnik. Atlija, Verbič, Kondič. Trogrlič. Egar, Ceferin, Golob. Bajrovič. Korenjak. Soflič (Boldin). Rudar: Dizdarevič. Košak. Brundič, Florjane, Kic. Srnajlovič. Ranzinger (Pavlin). Sotenšek. Čuk. Rižner. Haralovič (Ocvirk). Zanesljivo v mrežo. Jani Sotenšek Trboveljčani so osvojili drugo pomladansko točko v gosteh in obdržali sedem točk naskoka pred ekipo iz gorenjske metropole, ki tudi pri slabšem nadaljevanju mora zadostovati za obstanek v ligi. Tudi tokrat v Rudarjevi vrsti ni igral Zaltnovič. prav tako ni bilo Breznikarja, ki ga je disciplinska komisija zaradi napada na stranskega sodnika na prejšni tekmi kaznovala s polletno prepoved jo igranja. Igralci trenerja Francija Sivka so v prvem delu po lepo izvedenem prostem strelu Sotcnškacelo vodili, zadetek pa znova prejeli v končnici tekme, ko sodornači izenačili spravim "evrogolom". Tudi Trboveljčani so tekmo končali s desetimi igralci, saj je bil v sredini drugega polčasa zaradi dveh rumenih kartonov izključen Brundič". S.F. Točka z gostovanja Bilje - Litija 2:2 (0:2) II Uje, igrišče H il j, gledalcev 200, strelci 0:1 Mele (5), 0:2 Mele (10), 1:2 Špahič (60), 2:2 K eie (75). Litija: Trampuž. Celestina, Golnar. Rozina, Fele, Begič, Zajc. Horž.an, Mele. Gnjatič, Poglajen. Lilijani sosstrahom odšli na gostovanje še vedno brez kaznovanega prvega strelca Barbka. brez .lamia in Martiča, vendar pa se domov vračajo z zlata vredno točko čeprav jim je lahko še zelo hudo za drugo. Ponovno so namreč vodili z dvema zadetkoma prednosti ob tem imeli še dve stoodstotni priložnosti pa na koncu krčevito branili točko in uspeli. Roko na srce: domačini so bili boljši, predvsem v prvem polčasu, a kaj ko niso dosegli zadetka. Le ti pa štejejo. Sedaj imajo Lilijani dve tekmi doma. Z morebitnimi štirimi točkami bi se njihov položaj na lestvici bistveno popravil. S.K. fAVčvA Naj nogometaš Zasavc in Portcss Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja.Tokrat sta bila najboljša Trboveljčan Aleš Florjancin trbovel jski Zagorjan Igor Holešek. "Trboveljskemu" Zagorjanu Albinu Borštnarju smo trboveljsko poreklo pripisali v slogu 1. aprila. Seveda je Albin čistokrvni Zagorjan. Ocene - 19. kolo: Zagorje: 5 Holešek. 3 Kern, 1 Povšnar; Rudar: 5 Florjane, 3 Kic, 1 Srnajlovič. Skupno: 45 Sotenšek, 43 Žibret. 31 Rižner, 23 Petrušič, 22 Borštuar, 21 Holešek, 19 Kic, 18 Zaimovič. 15 Florjuac, 13 Grčar, 12 Herman in Borštuar. 11 Brečko, 9 Povšnar, 8 Štok in Kern. 7 F. Kranjc in Hace. 6 Žlak, Jesih. Kurež. in J. Krajnc. 5 Tornše. 4 A. Rauz.ingerin Haralovič. 3 Breznikar. 2 Buovski. Srnajlovič in Razboršek. 1 G. Ranzinger Mndrinič. Strelci: 12 Barbek (L) in Holešek (Z), 11 Sotenšek (RT). 9 Agalič. 7 Petrušič (Z). 6 Poglajen (L) in Kačičnik (PR). 5 Kirbiš (PR) in Žibret (Z). 3 Buovski (Z). Breznikar. Jesih in Žlak (vsi RT). Kovač (SK). Mele (L); 2 Kern in Brečko (Z), Haralovič (RT). Martič (L). Karamarkovič in Račič (SK), Plazar. Ribič. Lazar. Drobne (PR); 1 Povšnar, Grčar in Šink (Z). Rižner. A. Ranzinger in Čuk (RT). Ocepek. Fele in Jarm (L). Hodak in Uranič (SK), Molan. Malanič in Trebšc (PR). PORTESS d.o.o. Trbovlje Visoka zmaga Papirničar - Trgotrans Ižakovci 5:1 (1:0) Kadeče, igrišče Kapirničarja, gledalcev 100, sodnik Novak (Mb), strelci: 1:0 Drobne (34), 2:0 Matanič(54), 3:0 Kačičnik (68), 4:0 in 5:0 Kirbiš (71, 82), 5:1 Sabjan (00). Papirničar: Kelenc. Guček (Držanič). Matanič, Čeč (Tutič). Trebše, Kačičnik. Ribič. Marc. Lazar, Kirbiš, Drobne. Ižakovci: Balažič, Kolman. Furjan, Baša, Vučko. Zrini. Nedeljko (Sres). Vori. Gruškovnjak. Kerčmar. Zver. Sebjan. Gledalci na stadionu Papirničarja so tokrat videli lep in hiternogomet. Domači igralci so bili zelo razpoloženi za igro in so brez težav prihajali do gola. V prvem polčasu so dosegli le en zadetek, v nadaljevanju pa so gostujočega vratarja premagali kar štirikrat. Gostje so igrali slabo v obrambi, dobili pašo tudi tri rumene kartone zaradi grobih startov. Če bo Papirničar tudi v prihodnje igral tako dobro kot na tej tekmi, se za obisk ni potrebno bali. F.K. Rokomet Malo možnosti Andor Jadran Goldstar 24:17(14:8) Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 800, sodnika 1‘ovalaj (Celje), Melanšek (Velenje). Andor.Jadran: Valenčič, Mičovič 5, Ražem 3, Čermelj, Slojnič, Sardoč 1. Božeglav, Jocovič 4, Šiškovič, Likavec 7. Ipša 4, Uršič. Goldstar: Krt, Andrejič 6. Maček 1, Spende 1, Kogovšek 3. Kolar 2. Sotenšek, Mandelj. Ulčar. W^yyyj ' [Jr j fi ri P J p z. m m Verbajs, Peternel 4, Doblekar. Z veliko upanja so odšli rokometaši Goldstarja na prvo tekmo končnice državnega prvenstva v Hrpelje, vendar so domači kaj kmalu postavili stvari na svoje mesto. Po prvih desetih minutah so vajeti prevzeli domačini, ki so z razpoloženima Likavcem in Valenčičem do polčasa že napravili razliko 7 zadetkov. V drugem polčasu niti tesno pokrivanje Likavca ni pomagalo, pri Litijanih pa edini razpoloženi igralec Andrejič ni mogel držati ravnotežja. Tako Litijanom ostaja možnost vsaj zmaga doma, da se z njo poslovijo od svojih navijačev pred pavzo, uredijo svoje vrste do jeseni in poizkušajo znova. S.K. Visok poraz Ornikom Rudar Pivovarna Laško 29:^8 (14:8) Celje, dvorana Golovec, gledalcev 500, sodnika Tomšič in Cirkvenčič (oba Tj). Pivovarna: Pušnik. Šafarič 1, Begovič 5. Šerbec 3, Načinovič 3, Ocvirk. Jeršič4,Čater2, Pungartnik 9. Tomšič 1, Franc 1, Strašek. Ornikom: Lipovšek. Medved 8, S.Drežič 1. Podbregar, Vrbnjak, Kosec 2. Tržan, Senčar. Mašič. Stojakovič 3, Voglar 4, Senica. T ekma je bi la od ločena še predilo se je pravzaprav začela. Trboveljčani so sicer začeli boljekot na dosedanjih srečanjih, vendar jim tudi to Se poslavlja? Bojan Voglar Naj rokometaš Zasavja Zasavc in Grcnia d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja.Tokrat bi lahko našo akcijo zaključili, drugoligaši tudi - razen Radečanov. Zato bomo dokončno lestvico, ki pa se na vrhu ne bo spremenila, objavili prihodnji teden. Skupno - ocene: 52 Maček, 48 Andrejič, 38 Voglar. 28 Medved. 27 Doblekar in Lipovšek, 24 Kosec, 23 Senica, 17 Senčar Tone Medved in S. Derž.ič, 15 Spende in Kolar. 14 I. Deržič. 12 Ulčar, 8 Verbajs. 7 Kos. 6 Kogovšek, 5 Krt. 3 Jug, Peternel, Vibnjakin Mašič, 1 Špelič in Gradišek. Strelci: 116 Medved (OR), 111 Žibret(Z) In Moljk (TKI), 104 Maček (GL), 102 Andrejič (GL), 96 Voglar (OR). 90 A. Ule (Z), 76Zahrastnik (RP), 72 D. Kolander (RP), 70 Kosec (OR). 60 T. Kolander (RP). 54 Špende (GL), 53 Šeško (TKI), 53 Lipovšek (TKI), 52 Fajdiga (TKI), 51 Kolar (GL) in Kirn (Z), 47 I. Deržič OR) in Špajzer(TKI),46 R. Ule (Z) in Potočnik (RP), 45 Senčar (OR), 42 Sotlar (RP), 41 Krajnc (TKI) itn. Zagorje TER FTINESS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA PROTI CaUUTU, AEROBIKA, B10 BAR ni pomagalo, saj so jim Celjani kmalu pobegnili. Do polčasa so imeli domači že precejšnjo prednost, tako da se Omnikomovci niso niti upali pomisliti, da bi jih dohiteli. Na žalost so ponujeno priložnost, da vsaj znižajo rezultat, zapravili, tako da so vsa upanja splavala po vodi. Za zaključek sezone še ena bleda igra Rudarja, čeprav so nekateri po tihem upali, da se jim bo prav v Celju "utrgalo". Na žalost ekipa ni iz takšnega testa. Po tekmi je svoje slovo iz ekipe in verjetno tudi tekmovalnega rokometa napovedal eden od obeh krožnih napadalcev in obeh reprezentantov Omnikom Rudarja Bojan Voglar, ki se bo od soigralcev in sodelavcev kluba poslovil v soboto po povratni tekmi s Pivovarno Laško v Trbovljah. B.K. Derbi Dolanom Zagorje - Dol TKI Hrastnik 11:13 (6:7) Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika: It cm tar (Kadeče) in Vovk (Trbovlje). Zagorje: Šuštar, Ribarič 2. Dečman. Z.ibrel 3. A. Ule 4, Petek. Frelih. Kirn 2, Šikovec. T. Ule. Dol TKI: Logar, Tavš, Fabjan L Kranjc, Špajzer.3, Plevnik, Moljk 4. Oblak, Lipovšek. Vidmar3, Fajdiga 1, Šterbucel. Srečanje, ki je bilo sila pomembno samo za Dolane, za gostitelje pa je bilo zgolj prestižnega pomena, je prineslo trdo, borbeno in na trenutke celo grobo igro, ki se je k sreči končala brez hujših poškodb, za kariinata zasluge tako sodnika kot nekateri posamezniki, zlasti iz vrst gostujoče ekipe, ki niso nasedli provokacijam. Pomen srečanja in izredno dobra igra nasprotnikov v obrambi sla prinesla zelo malo zadetkov. Povedli so gostje (šele v peti minuti), koje kapetan Moljk uspešno realiziral sedemmetrovko. Za gostitelje je izenačil Aljoša Ule. Ribarič pa je v 9 minuti prvič in edinkrat v prvem polčasu povedel gostitelje v vodstvo. Po tem vodstvu so namreč Dolani povsem prevzeli igro v.svoje roke in le dvema s p od r s 1 j a j o m a U r li a t) a Moljka se imajo gostitelji zah vali ti, da gostje ni so odš li na odmor z občutnejšo prednostjo. Prvi zadetek v drugem polčasu smo videli šele v 37. minuli, ko je Vidmar povišal vodstvo gostov na 8:6. Sledilo je obdobje boljše igre Zagorjanov, ki so z tremi zaporednimi zadetki rezultat preobrnili sebi v prid in fr m A Andreja uspešna H rastni čanka Andreja Ojsteršek - Urh je uspešno zastopala barve Slovenije na evropskem n a m i zn ot e nišk e m prvenstvu. V moštvenem delu se je pokazala kol prava kapetanka ekipe in s svojo izkušenostjo in mirnostjo pomagala k solidni uvrstitvi ženske ekipe. V tekmovanju posameznic je hitro izpadla, boljše pa seje Hrastničanka. ki si služi kruh v Italiji, odrezala v dvojicah. Skupaj s Polono Frelih je Andreja igrala med 32 najboljšimi dvojicami v Evropi, s Štefanom Kovačem pa sta premagala celo šesta nosilca Cabrerò (Belgija) in Vriesekoopovo (Nizozemska). Torej: soliden nastop Hrastni-čanke Andreje Ojsteršek - Urh v Birminghamu. M.P. /r NOGOMET Trbovlje: 9.4. ob 16.00 Rudar - Ježica (mladinci) - stadion Rudarja Trbovlje: 10.4. ob 16.30 Rudar - Štajerska Pivovarna (2.liga) -stadion Rudarja Litija: 10.4. ob 15.30 Litija - Tabor Jadan (3.liga) - igrišče Litije ROKOMET Trbovlje: 9.4. ob 19.00 Omnikom Rudar-Pivovarna Laško (2. tekma plaj off-a) -telovadnica OŠ Zagorje: 9.4. ob 19.00 Zagorje - Izola (2.liga ženske) - igrišče Partizana Litija: 9. in 10.4. ob 9.00 Masters turnirja Sola - tenis center As povedli z 9:8. Gostje so sicer še enkrat izenačili, nato pa so gostitelji z zadetkom Žlbreta in Ribariča v 50. minuti povedli z 11:9. Ko je kazalo, da bo zmaga ostala gostiteljem, je prišlo še do enega, tokrat odločilnega preobrata, za katerega gre največ zaslug komajda 17-letnemu vratarju gostov Iztoku Logarju. Moljk in Fajdiga sta rezultat najprej izenačila, nato pa je dobro minuto pred koncem Vidmar popeljal goste v vodstvozl2:l 1.Kljub temu, daje sodnik Rautarizključil najprej Moljka, nato pa 16. sekund pred koncem še Začenjajo ženske in kadeti Potem, ko so pretekli vikend s prvenstveno sezono končali drugoligaši, pa drugoligašice jutri šele pričenjajo z drugim delom prvenstva.Zasavski rokomet v tej konkurenci zastopa edina ženska ekipa v športih z žogo, rokometašice Zagorja. Letos nastopajo z zelo pomlajeno ekipo, načrtno pa so začeli delati tudi z najmlajšimi. Po prvem delu prvenstva so Zagorjanke na lestvici predzadnje, Šolanje novih vaditeljev karateja Karate kol organizirana oblika vadbe ima v Trbovljah že skoraj čelrlsloletno tradicijo. V tem obdobju sc je v klubu izmenjalo več trenerjev, ki so uspešno prenašali znanje karar leja mlajšim generacijam. V klubu se zavedajo, daje poleg vzorne organizacije, finančnih in prostorskih pogojev zadeloin uspehe v veliki meri pomembno tudi dobro pedagoško in strokovno delo z mladimi. V preteklosti je že nekajkrat dobro delovala karate šola za najmlajše, iz katere izhajajo skoraj vsi najboljši trboveljski tekmovalci. Ker trenutno ne obstaja oblika izobraževanja trenerskega kadra na nivoju Karate zveze Slovenije, so se v klubu odločili, da bodo izvedli interno izobraževanje vadi- teljev. S tečajem, katerega obiskuje 20 slušateljev in ki ga vodi glavni trener v klubu Bogdan Simcrl, so začeli v ponedeljek, 21. marca. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek v telovadnici Ivana Cankarja v Trbovljah. Glede na število udeležencev seminarja se ni bati za prihodnost karateja v Trbovljah. F.G. Uroš Zupan ~'NV nepremagljiv ::::::::::::::::::::::::::::::::: Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli zelo razveseljivo novico iz kanadskega Thunder Baya. kjer je bilo tekmovanje vseh najboljših mladih smučarjev sveta. Mladi nasledniki Alberta Tombe i/ dh. držav so se pomerili med seboj in v slalomu je zmagal Trboveljčan, ki tekmuje za celjski Utdor.Uroš/,upan.TakojeUroššeenktat dokazal, da je ned vomno velik talent, na katerega bo potrebno paziti in vložiti še ogromno truda, da bo lahko posegel po najvišjih mestih tudi med »* člani. Kranjca,gostitelji niso uspeli izkoristili številčno prednost. Tako so gostje osvojili zlata vredni točki, ki sta jim ob porazu Poleta v Krškem, zagotovili obstanek v drugoligaški druščini. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so nekaterim igralcem Zagorja povsem popustil živci. Prišlo je do prerivanja, ki se je k sreči končalo hitro in brez posledic. V play off so se uvrstili: Krško 37, Sevnica 35, Pomurka 34 in Dobova 32 točk. Iz lige je izpadla Radgona, medtem ko bo Polet, ki je bil pred zadnji, po vsej verjetnosti ostal v ligi. Zagorjani so osvojili osmo, Dolani pa deseto mesto. J.P. devete, z vsega dvema točkama, ki so jih odvzele kranjski Planini. Na spomladanski del prvenstva so se dobro pripravile, odigrale so tudi nekaj prijateljskih tekem. Igralke trenerja Otu Pavlinu so najprej izgubile z Lisco 21:13, premagale Rače s 16:15. Brežice doma z 19:13. v gosteh pa s 23:16. Zadnjo preizkušnjo pred nadaljevanjem prvenstva so imele v ponedeljek v Zagorju, ko so v povratni tekmi prmagale Rače s 21:12. V prvem spomladanskem kolu bodo dekletajutri v Zagorju igrala z vodilno Izolo, ki je jeseni zmagala v vseh devetih srečanjih in ima kar pet točk prednosti pred drugouvrščenim Poljem. Jutri bodos prvenstvenimi nastopi začeli tudi kadeti. Vodilni Omnikom Rudar bo ob n.OOdomaigralz Dolom TKI Hrastnik. Radečepapir s Sevnico, Goldstar z Brežicami, Zagorjani pa so prošti. S.F. Plavanje Alenka Ličar Minuli vikend je v Celju potekalo absolutno državno prvenstvo, na katerem so nastopili tudi člani Dadas Rudarja. Najbolje je tudi tokrat plavala kandidatka za mladinsko evropsko prvenstvo Alenka Ličar, ki je osvojila eno srebrno in dve bronasti medalji. S tem je Alenka dokazala, da bo nanjo potrebno računati tudi. ko se bodo delila mesta v reprezentanci za MOP. Drugače pa je bilo prvenstvo v znamenju odličnih rezultatov, kjub temu, da je tistih, ki se ukvarjajo s plavanjem v članski konkurenci, vse manj. Pomembna je kvaliteta, ue kvantiteta. Trboveljčani so se še nekajkrat uvrstili v Inaine nastope. Petra Kajič v obeh nastopih v prsni in mešani tehniki in Tomaž Jazbec na 100 hrbtno. Romana Jerše, Tanja Kajina, Katarina Jordan, Urška Zor, Suzana Brumen, Matjaž Jazbec in Davor Razpotnik pa so nastopili v "B" finalu . B.K. Tenis Sedaj še Masters Kljub prazničnim dnem seje na tretji teniški turnir za najmljajše kategorije prijavilo preko sedemdeset tekmovalcev in tekmovalk. Za tokratni turnir lahko Novomeščanka Nina Janžekovič. V kategoriji najtnljajših do 14 lelje tokrat ob silovitem napadu Ptujčanov zmago odnesel Kamničan Domen Sitar. V skupini najslarejših pa je slavil Igor Ogrinc, štirinajstletni Domžalčan. ki je slavil pred štirinajstimi dnevi že v mlajši kategoriji. Tako kot v mlajši je s svojimi nasprotniki opravil tudi v starejši skupini. V tem vikednu preostane še zaključni turnir, v katerem bodo sodelovali tisti, ki so si nabrali največ točk na treh turnirjih, oziroma šestnajst rečemo, da je bila najkvalitetnejša skupina deklic, v kateri je po pričakovanjih zmagala najboljših po kategorijah. In šele tu bodo pravi boji, kajti nagrade so res lepe. S.K. NOGOMET 2.mladinska liga: Slavija - Rudar 2:2 PLAVANJE Absolutno državno prvestvo - Celje: 100 prsno ženske: 1. N. Kcjž.ar(RR),6.Kajič. 13. Zor (obe D RT); 100 hrbtno - moški: 1. Milenkovič (TK). 6. T. Jazbec, 12. M. Jazbec, 14. Razpotnik (vsi DRT); - ženske: L A.Kejžar (RR),9. Jerše, 14. Kajina (obe DRT); 200 mešano - moški: 1. Milenkovič (TK), 10.M. Jazbec. 16. Razpotnik (oba DRT); - ženske: L A. Kejžar (RR). 7. Kajič 8. Jordan, 12. Zor, 13. Brumen (vse DRT); 200 prosto -ženske: N.Kejžar (RR). 12.Zor (DRT); 200 hrbtno -moški: L Milenkovič (TK). 9. M. Jazbec (DRT); -ženske: l.A.Kejžar(RR).3. Ličar, 14.Kajtna(obcDRT); 100 delfin; L Ocvirk (LL), 10. Jerše (DRT); 400 mešano -moški: L Milenkovič (TK), 1 L M. Jazbec; - ženske: L Rob (RR), 2.Ličar. 6.Kajič, 7. Brumen (vse DRT); 200 %smc ::::::::::::: 1WHW ! Tip Lì m Kje se naučili samoobrambe? Malo ljudi ve, kaj PON-DO-KWAN je, še manj pa Je tistih, ki vedo, kako uspešni so mladi zagorski karateisti, ki zasedajo prva mesta na državnih prvenstvih in Zagorje ter Slovenijo uspešno predstavljajo v svetu. PON-DO-KWAN deluje v okviru Kick Boxinga. To je dinamična oblika karate samoobrambe. Medtem, ko smo bili v klasičnem karateju večkrat priča tudi težjim poškodbam, v Kick Boxingu. kot zagotavljajo v klubu, lc-teh ni. Tekmovalci so pred morebitnimi poškodbami zaščiteni s penečo gumo po rokah in nogah, ter imajo zaščitno čelado. Med najpomembnejšimi klubskimi pravili je pravilo o tem, da znanja in moči na ulici ne smejo izkoriščati. Če se člani kluba stepejo brez razloga, jih iz kluba spodijo. V zagorskem klubu je včlanjenih približno 65 deklet in fantov, polovica od teh je mlajših od 18 let. Trenirajo v Partizanu trikrat na teden, večkrat zaradi prostorske stiske ne morejo. Prav zaradi prostorske stiske ne morejo včlaniti še več mladih, ki si to želijo. Trener je Alojz Miklavčič, tudi .sam zelo uspešen karateist, ki se je s svojim znanjem uspešno predstavil Sloveniji, Evropi in svetu. Njegova pomočnika - vaditelja sta Samo liašc-lj in Srečko Rozman. Na njihove lanskoletne uspehe bi morali biti ponosni vsi Zagorjani. Zagorski karateisti so po treh turnirjih za državno prvenstvo 93 dosegli naslednje rezultate: Kal.šek je v kategoriji mladincev do 71 kg osvojil 1. mesto, takoj za njim je končal Mars. Taje kasneje nastopal v kategoriji do 79 kg in prav tako osvojil 2. mesto. V kategoriji od 79 kg je bil na 1. mestu Miklavčič, na 2. mestu Potočnik. V konkurenci dečkov je nosil krono Rozman (do 32 kg), na 3. mestu pa je bil Kuzino (do 40 kg). Prav tako so visoki dosežki Zagorjanom uspeli na 10. mednarodnem prvenstvu v Semi contaelu v Zagorju lani. Organizirali so največji tovrstni turnir v Sloveniji, kjer je sodelovali 171 tekmovalcev iz šestih držav. Mladinca Kal.šek (do 79 kg) in Miklavčič (od 89 kg) sta tekmovala v članski konkurenci in zasedla 3. in 2. mesto. Ekipno so bili Zagorjani drugi. In res je. kar je rekla županja nemškega mesta, v katerem je bil Alojz Miklavčič trener ekipe in v katerem je vzgojil svetovnega prvaka: "Uspehi niso važni, važno je to, da otroke za deset ali več ur umaknemo s ceste, stran od droge, pijače in slabe družbe." Petra Lipec Kajakaši že Savi na Hrastniški kajakaši so po bolezni Ivana Poljana in poškodbi Gorazda Medveda ostali takorekoč brez tekmovalcev v starejših kategorijah, zato pa imajo odlično ekipo pri mlajših in starejših dečkih ter mlajših mladincih. Ti vadijo pod vodstvom bivšega kajakaša Petra Kauzarja, ki pravi: "Pred enim mesecem smo začeli vaditi na vodi. sicer pa že od oktobra dvakrat tedensko vadimo v telovadnici in vhrastniškem bazenu. Trenutno so tekmovanja v drugem planu, saj se je potrebno nanje dobro pripraviti. Najprej fante čaka šest tekem za slovenski pokal. Glavna tekma sezone bo 28. avgusta v Hrastniku - to je državno prvenstvo, kjer branijo naslove državnih pr-v a k o v . " Seveda fantje vedo, za kaj delajo, saj imajo iz lanskoletnih prvenstev celo kopico prvih mest, ki prsno - ženske: 1. A Kejžar, S.Kajič, 11. Zor (obe DRT); - moški: 1. Slapernik (BP), 9. M.Jazbec (DRT); 200 delfin: 1. Rob (RR), 3. Ličar, 9,Jordan, 12. Brumen (vse DRT); 4x 100 mešano ženske: 1 .Radovljica, 6. Dadas Rudar. MALI NOGOMET Liga Zagorje: II.liga (12 • kolo): Buldožer - Izlake II 10:1, ŠD Prapreče I. -Antimon-Biljard bar 4:2, ŠD MUnše II. - Tapi 1:4. Te-Ve V amost - Topličani Veterani 4:1, Zlatorogi - Vesn 4:1, Jastrebi - Jazbeci 7:2. Vrstni mi: 1. Buldožer, 2. Te-Ve Varnost, 3. Jastrebi, itd. Naj strelec: Končar (Prapreče) III. liga (14. kolo): Gostišče Maček - Gami Hotel neodigrano, NLP-Eurotrade - Hors 4:0. Polje-Svarog- ŠD Behar 1:4. Bistro Tina - Izlake Veterani 6:0. Elektroelement - Prapreče II. 3:3, AEŽ - Podkum II. 3:0, Tirna - Siporex 5:0. Vrstni red: 1. ŠD Behar. 2. Tirna, 3. Hors. Naj strelec: Fazlič (Behar) 35. ŠAH Zasavsko prvenstvo (7. kolo): Kuzmič - Skobe remi, Kranjc ml. - Zalokar remi, Kolar - Bajda 0:1, Kotnik -Ivšek 1:0, Novak - Tomažič 0:1, Bajraktarevič - Kranjc 0:1, Osmanovič - Goršek, D. Anžur - R. Anžur 1:0. Dušak - Borčilo 1:0, Zaletel - Zdole 0:1. Trenutni vrstni red: 1. Skobe 6, 2. Zalokar 5.5, 3. Bajda. Kuzmič 5, 5. Kranjc ml. 4.5,6. Kotar, Kolnik. Kranjc st. in Tomažič 4 točke. Turnir zasavske srednje šahovske šole: Igor Goršek - Domen Anžur 1:0. Hajrudin Borčilo - Renata Anžur 1:0. IgorGlavač-Gašper Vene 1:0, Vito Logar -Damjan Zdole 0:1, Aljaž Dušak - Primož Vozelj 1:0. Darjan Bunta- Luka Trebežnik 0:1, Igor Nikolič - Tadej Beravs 1:0. jih morajo obraniti. Počasi se na Savo vrača Ivan Poljan, ki je po dolgotrajni bolezni že začel trenirati. Prva tekma za slovenski pokal je 30. aprila v Celju, kjer se bo že pokazalo, kako uspešno je bilo delo v pripravljalnem obdobju. Načrti, ki si jih je zastavil njihov trener, so pravzaprav enostavni : ostati na istem nivoju kot lani in privabiti v klub dodatne moči. Prav zanje bo v tednu od 11. - 23. aprila potekal začetni tečaj v zimskem bazenu v Hrastniku. Vadbo bo vodil Peter Kauzar, pri delu pa mu bo pomagal tudi Ivan Poljan. B.K. Nogomet Veliko priložnosti Tclinont Branik -Svoboda 2:0 (2:0). Šmarje - Igrišče Hranika, gledalcev 150, sodnik liabnik - Domžale Svoboda: Pavšnar -Vozelj, ' Karamarkovič, Trdin, Gošte, Pavlič, Vrtačnik, Šink, Račič, Bučar, Janežič. Nogometaši Svobode tudi tokrat niso dosegli gola prejeli pa dva. ter tako ostali brez točk. Domači so sicer zasluženo zmagali, toda rezultat bi lahko bil tudi drugačen, če bi igralci Svobode imeli vsaj malo več športne sreče, ter realizirali tokrat res veliko priložnosti za zadetek. ’ J.M. Sl imm $ mi 1IS1I!« '/■ufiorje - V stanovanjskem iiloku na 1’oiju v /aaorjo je V .Z. 2. aprila «km« pol šestil, pričel «ro/iti, da bo vse- /a/pal in blok pognal v / rak. 1/. stanovanja v četrtem nadstropju je nagnal /eno in sina, sam pa se zaprl v stanovanje. Sprva sp policisti skušali vdreti v stanovanje. Ker je skozi špranjo na vhodnih vratih priteklo nitro ra/redčilo, so odnehali. l‘o pogajanjih je pristal na pogovor s sosedo in krajevnim zdravnikom, ki pa ga nista mogla l‘otem seje z njim pogajal pomočnik komand.rja zagorske 1>1\ vendarludi ta ni mogel ničesar pametnega ukreniti,.saj seje \ motenj. Odpeljali so ga na 1*1> v prostor /a pridržanje. Promet Črni dnevi - pet smrtnih žrtev Zasavske ceste so v preteklih dneh pobrale velik davek. Kar pet ljudi je na njih izgubilo življenje. Šmartno - 2. aprila ob 22.00 uri je voznik S.M. z golfom vozil iz Šmartnega proti Zavrstniku. I/. levega ovinka je prehitro pripeljal v ravnino in pri tem brez zaviranja trčil v zadnjo stran kolesa, katerega je vozil P.P. iz Zavrstnika. Voznik kolesa je za posledicami hudih poškodb umrl na kraju nesreče. S.M. je elektronski alkotest nameril 1.71 promila alkohola v izdihanem zraku. Senožeti - 3. aprila ob 18.22 uri je J.B. iz Ljubljane vozila osebni avto Honda civic iz Ljubljane proti Litiji. Pri Senožetih je začela prehitevali vozilo. Takrat je nasproti pravilno po svoji strani pripeljal voznik juga S.O. iz Ivančne Gorice. Kljub močnemu zaviranju sla vozili silovito trčili. Nekaj trenutkov kasneje je za S.O. pripeljal voznik hundaya M.L. iz Spodnjih Gameljn, ki je trčil v juga. Voznica honde in njena sopotnica M.N. iz Ljubljane - sta ostali vkleščeni v vozilu, ki seje vnelo in sta v njem zgoreli, enako usodo je doživel tudi voznik juga. Izlake - 5. aprila ob 6.05 uri je pešakinja K.B. z Mlinš prečkala cesto v Razpotju v trenutku, ko je z Mlinš pripeljal voznik osebnega vozila V.Š.. kije kljub zaviranju in umikanju v levo pešakinjo zadel, da je obležala na levem pasu. Takoj za tem je pripeljal še voznik osebnega vozila D.S., ki se je umikal v levo parkiranemu vozilu V.Š. in povozil ležečo pešakinjo. K.B. so takoj odpeljali v trboveljsko bolnico, kjer je za hudimi posledicami umrla. Liti ja - 28. marca ob 20.50 uri je K.F. iz Kranja vozil iz Litije proti Ponovičam. V ovinku, ki vodi čez železniško progo, je zaradi prevelike hitrosti trčil v svetlobni železniški znak in ga podrl. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil. Nastala je le materialna škoda. Trbovlje - 29. marca ob 15.10 uri je na Trgu revolucije voznik osebnega vozila M.Z. izsilil prednost v križišču vozniku F.M. Pri tem je nastala večja materialna škoda. Povzročitelja bodo predlagali sodniku za prekrške. Trbovlje - 30. marca ob 8.00 uri je voznik osebnega vozila A.T. z nepravilno vzratno vožnjo na Šuštarjevi koloniji trčil v voznika B.O. Nastala je manjša materialna škoda. Hrastnik - 31. marca je voznik lička F.A. vozil z neprimerno hitrostjo proti Radečam. V Podkraju mu je nasproti pravilno pripeljal z osebnim vozilom P.B. Kljub zaviranju in umikanju je prišlo do trčenja, v katerem je nastala manjša materialna škoda. Hrastnik - 2. aprila je voznik golfa A.S. v križišču pri skladišču steklarne vozilo zaustavil, da bi se prepričal, če je križišče prazno. Takrat pa je za njim pripeljal voznik Z. V., prav tako z. golfom, ki pa zaradi premajhne varnostne razdalje ni mogel ustavili inje trčil vanj. Nastala ja manjša materialna škoda. Lastniki Oplov, pozor Trbovlje - A.B. se je 2. aprila zglasil na policijsko postajo in prijavil tatvino osebnega vozilaOpel Kadet, parkiranega na parkirišču Sallaumines. Naslednjega dne so policisti s takojšnjo akcijo Izsledili ukradeno vozilo v bližini Termoelektrarne Trbovlje. Na kraju so prijeli mladoletnega A.D., ki je priznal krajo in povedal, da je z vozilom prevozil 400 kilometrov in v Velenju vlomil še v osebni avto. Odpeljali so ga v prevzgojni zavod Radeče, saj je iz njega pobegnil. Zagorje - Neznanec je 2. aprila okrog osme ure zjutraj iz parkirišča na Polju ukradel Opel Kadeta in se z njim odpeljal v Trbovlje, kjer so vozilo tudi našli. Kradejo kot srake Hrastnik - Neznani storilec je na veselici, ki je bila ob prostorih nogometnega kluba, ukradel večjo količino steklenine. Bodočega gostilničarja še iščejo. Kresnice - V športni dvorani so občani 30. marca prijeli mladoletnega U.E. iz Litije, katerega so sumili, da je kradel iz oblačil v garderobi. To naj bi počel že dalj časa. Predilli so ga litijskim policistom. Napadalen pes Trbovlje - Pes lastnice M.M. je 29. marca ob 13.15 uri v naselju Pod gozdom stekel na cesto in skočil v osemletno deklico J.M. ter jo ugriznil v desno nogo. Za rano so poskrbeli v zdravstvenem domu. Pogorelo poslopje in meso Dol - Z.G. je 1. aprila kuril v krušni peči in tako sušil mesne izdelke. Pred odhodom ognja ni pogasil, zato je zaradi dotrajanosti peči prišlo do požara, v katerem je lastnik ostal brez poslopja in prekajenega mesa. ! Aufbiks >)'- P.M. iz Kisovca seje 29. marca ob 19.50 uri v restavraciji Marcia močno podkajen spustil v mučen pogovor z osebjem, ker ni dobil alkoholne pijače. Natakarju je svečano obljubil, da ga bo pretepel in ubil. Še za može postave se ni zmenil. Seveda so se oni močno zavzeli zanj in ga odpeljali v mirnejše prostore. tR B.S., lastnik stanovanja na Šuštarjevi, je 30. marca ob 23.15 A uri preskušal svoje glasilke. Ker ni ravno operni pevec, pa tudi uraje bila pozna zaramuš, paludi nični kazalo, da bo spočetjem prenehal, saj je bil posut z rožicami, so ga morali prijateljsko opozoriti. j* V lokalu Fontana se je 1. aprila ob 19.00 uri J.F. prvoaprilsko ^ šalil z osebjem in gosti. Pijačo je kar polival, steklenino je razbijal, gostom pa je jemal pijačo. Ni se zmenil niti za uniformo - mendaje mislil, da so možje prvoaprilčki. Ni pomagalo drugega, kot odvoz v prostore za umiritev. Drugega aprila seje seveda možakar zavedel. ih PP Zagorje so 4. aprila ob 14.45 uri obvestili, da se pred gostiščem Kum F.T. valja po tleh. Kerni bil valjar, ki biga vtem delu sicer potrebovali za nov asfalt, ampak kar živa stvar, trenutno na izhodu iz zapora na Igu, je bila seveda vsa stvar vredna pozornosti. Vsa stvar pa je bila tudi precej maligansko obarvana. Vožnjo s kolesom in motorjem je možakarju preprečil občan. Potem so ga odpeljali v prostore, kjer pridržijo ljudi. Vendar ga niso pridržali. Ker so bili znaki, da alkohol deluje že kol strup, so ga predali očetu in poklicali delavce ZD. JR Neobičajen obisk so dobili policaji v Hrastniku. Voznik M avtobusa L.M. je z avtobusom pripeljal kar pred policijsko postajo ter povedal, da ima na avtobusu potnika K.A., ki ni plačal vozne karte, na avtobusu pa je tudi razgrajat Po pogovoru je . odšel peš domov. Nauk te zgodbe: če že ne plačate karte, tega nikar ne storite blizu policije. Vozniki so namazani z vsemi žavbami. mm M m® “Če bo kakšno posebej provokativno vprašanje, nanj ne bom odgovoril," se je pred pričetkom pogovora v gostišču Kum pošalil naš bivši smučarski skakalec Primož Ulaga. Pred kratkim se je v Planici končalo svetovno prvenstvo v poletih, kjer je bila prvič preskočena magična meja 200 metrov. "Žal mi je, da nisem sam prvi preskočil te meje, saj ga ni skakalca, ki si ne bi želel skočiti čez 200 metrov," je dejal Primož. Toda zaradi lova na rekorde in nevarnosti, ki so s tem povezane, so nekateri strokovnjaki začeli dvomiti v smiselnost poletov. Primož polete sicer vzpodbuja, vendar le, dokler so vami za skakalce. " Če velikanka dovoljuje polete prek 200 metrov brez poškodb, to ni noben lov za rekordi, kajti vse je v mejah normale. Planica je danes že malce problematična, toda v primerjavi z drugimi letalnicami še najbolj vama. Sedaj, ko je bila preskočena ta magična meja, se bodo stvari nekoliko ustalile." Pravila FIS določajo, da se prizna le 191 metrov, s čimer se športniki ne strinjajo. "To dokazuje ravno gesta Bredesena, ki je svojo medaljo zamenjal s Ceconom, kar kaže, daje Bredesen velik športnik. Poteza FIS se mi zdi nekako razumljiva, kajti pravila sestavljajo ljudje, ki najbrž nikoli niso bili kakšni uspešni športniki, zato tudi razmišljajo drugače od skakalcev. Njihova želja je, da šport ostane na amaterski ravni, da bi se zadeve čim kasneje profesionalizirale, kajti potem oni ne bi imeli več nobene besede. Poskušajo se čimdljeobdržalinasvojih stolčkih inzavirali kar se le da. Vendar so jim dnevi šteti." V - slog prinaša izredne dosežke. Tu so skakalci verjetno nekaj izgubili na estetiki, vsekakor pa pridobili na daljavi. "Dvomim, dtt bi se tehnika letenja lahko še razvijala. Sami športniki so listi, ki lahko pridobijo na dolžini. Odvisno je pač od njihove telesne teže, eksplozivnosti, vremenskih pogojev in opreme. V - slog ni nevaren za tiste, ki ga obvladajo. Je pa res, da bo skakanje postalo bolj selekcionirano, le nekaj tekmovalcev bo igralo vodilno vlogo, ostali bodo le 'statisti'. To se je dokazalo že letos, ko so na zmagovalnih stopničkah stali bolj ali manj isti skakalci." Ob zaključku sezone so vsi sprašujejo, kje šobili vzroki za slabe rezultate naših fantov. "Trening je bil napačno zastavljen. Na žalost pri nas nihče ne odgov;irja za napake," pravi Primož, ki se sedaj ukvarja s športnim markefingom na področju smučarskih skokov. Šport je danes-še vedno organiziran na amaterski ravni, preveč jeljudi v vodstvih, ki niso strokovno usposobljeni. Vlogo referenta za marketing pri SZS bo sprejel šele, ko bo postavljena strokovna ekipa s sposobnimi ljudmi, v katere bo tudi sam verjel. Za športnike velja pravilo: športnik enkrat - športnik zavedno, kar velja tudi zaPrimoža. Še zmeraj rad skače. Nazadnje je skočil pred enim mesecem. Pristal je pri 120 metrih, sicer pa je njegov rekord 179 metrov. V Zasavju imamo dve skakalnici, v Kisovcu in na Dobovcu. Tisto v Kisovcu pozna, vendar na njej še ni skočil, kajti na splošno nerad skače na.skakalnicah, manjših od 70 metrov. Slika Primoža v mladih letih, objavljena v prejšnjem Zasavcu, na kateri je imel v rokah pokrovko in zajemalko, daje vtis, daje želel postati kuhar. " Ne, takrat sem si bolj želel Primož Ulaga: - uporabljaparfum Hugo Boss,najdražji pa ponavadi podari parfum Paloma Picasso ali Opium - predilo gre zvečer k počitku, prešteje še otroke - odkar ne skače več, seje zredil za 6 kg - dostikrat igra tenis v Zasavju, najbolj mu je všeč športna dvorana v Zagorju - ne želi, da bi ga njegov sin posnemal in postal smučarski skakalec - si ne zna zavezati kravate brez pomočnika - obožuje italijansko kuhinjo - ima rad skakanje, avtomobile in lepa dekleta <5 o m o S igrati pri skupini The Roling Stoncs," je dejal. Priznava pa, da mu kuhanje še vedno ne gre najbolje od rok. Iz uspešnega športnika, se Primož Ulaga danes razvija v uspešnega poslovneža, zato se spreminja tudi njegov image. Iz leta v leto daje več poudarka zunanjemu videzu. Kljub temu, da je trenirko zamenjala elegantna obleka, v njegovem srcu še vedno ostaja ljubezen do športa. Tina Golobič in Katja Božič Lepo dekorirana miza in prijetna glasba ansambla Zagorjani, sta nas pričakali v gostišču Kum, kjer smo prejšnji petek pričeli z akcijo Znani Slovenci v zasavskih gostilnah. Ta večer so nam v gostišču Kum pripravili domači narezek, ribjo ploščo in sladice. Nad hrano smo bili navdušeni, še posebej nad lignji, polnjenimi s sirom. Vse skupaj smo zalili zvinomChardonnay.Na kratko smo gostom predstavili Primoža Ulago in se z njim pogovorili. Primož je bil z večerjo zelo zadovoljen in se je prav lepo zabaval. Med drugim je zaplesal tudi z bivšo miss Zasavja, Blanko Tomac. Gostišče Kum Gostišče Kum Zagorje ima že dolgoletno tradicijo. Konec leta 1990 gaje prevzel v najem Jože Ule, ki si je izkušnje na področju gostinstva pridobival v Gostinskem podjetju Zagorje. "Vodenje gostinske dejavnosti je zame pomenilo izziv in neke vrste ognjeni krst. Ni mi žal, še danes z veseljem opravljam to delo, saj je za gostinca zelo prijeten občutek, če so gostje s ponudbo zadovoljni in to potrdijo s tem, da se ob raznih priložnostih vrnejo k nam," je dejal Jože. "Na področju gostinstva je v Zagorju kar pestra ponudba, vendar moram reči, da bi v gostišču Kum lahko ponudili nekaj več, saj ima dovolj prostora tudi za večje družbe. Tttko smo vedno pripravljeni za organiziranje ohccti ter večjih banketov za zaključene družbe. Že vsa leta imamo ob koncu tedna zabavne večere, še posebej živahno pa je ob praznikih." Obložena miza in zadovoljni gostje. V gostišču nameravajo še posodobiti in izboljšati opremo, veliko pozornosti bodo posvetili tudi izboljšanju kakovosti gostinske ponudbe. Že sedaj prirejajo plesne večere z živo glasbo ob koncu tedna, za jesen pa imajo v načrtu predstavitev kuhinj, ki so širši javnosti malo manj znane (italijanska, kitajska kuhinja...). Sponzoriranje Posluh imajo za težave raznih društev, ki jim v okviru svoje dejavnosti primanjkuje denarnih ali materialnih sredstev. Jože Ule pravi: "Do sedaj nismo šenobenemu odrekli pomoči. Moram povedati. r ^ Osebna izkaznica Gostišče Kum Ponudba: - tople malice in kosila Kapaciteta: - jedi po naročilu - restavracija: 65 sedežev - pizze, ribe - posebna soba: 35 sedežev - domača vina - terasa: 60 sedežev - pripravljajo malice za - bistro: 25 sedežev podjetja, poslovna kosila - organizirajo ohceti in - prenočišča večje bankete za zaključene družbe Lokacija: - zabavni večeri z živo - Zagorje, Prešernova 1 glasbo ob sobotah (pod cerkvijo) V da z nekaterimi društvi prav dobro sodelujemo, saj smo prisotni tudi na njihovih prireditvah s ponudbo hrane in pijače. Svoje prostore pogosto odstopimo društvom za njihove sestanke." Zato ni čudno, da se tudi športniki radi oglasijo pri njih po končanih treningih in tekmovanjih ter da je bil naš prvi gost vakciji ravnošportnik. "Reči moram, da sem počaščen, da je bilo gostišče Kum izbrano za prvo gostišče v Zasavčevi akciji. Obenem se zahvaljujem Primožu Ulagi, da seje odzval vabilu," je za konec dejal Jože Ule. Iz Kuma smo ta petkov večer odšli zadovoljni tudi gostje. Kot pravzaprav vsak večer odhajajo. Tina Golobič in Katja Božič fr - ^ ^ Recept šefa kuhinje: Tblečja zarebrnica v lovski omaki Količina (za 4 osebe): 4 telečje zarebrnice, 5 dag olja, 2 dag moke, 4 dag čebule, 25 dag šampinjonov, 1/2 dl kisle smetane, 25 dagkraške pancete, sok l/41imone,sol, telečja osnova za zalivanje, strok česna, paradižnikova mezga, zelen peteršilj. Priprava: vzamemo štiri telečje zarebrnice, posolimo, popopramo, na maslu popečemo. Na isti maščobi popražimo čebulo, česen in šampinjone. Dodamo vodo in moko ter dušimo 10 minut. Omako zgostimo, dodamo malo parad ižnikovc mezge, smetano in peteršilj. Vse skupaj damo na servirni krožnik, obložimo z maslenim krompirjem, lahko tudi s pehtranovimi štruklji in garniramo z zelenjavo ter sadjem. Jože Ule Pravo presenečenje čaka vsakega Zasavca, ki slučajno zaide na Šmarno goro. Oskrbnik gostišča Miha Ledinek je namreč po rodu Trboveljčan. Čeprav je Trbovlje zapustil že davnega leta 1966, ko je odšel v Ljubljano, da bi se izučil za kuharja, še danes rad pravi: "Raje zamorc kot Gorenje'" Priljubljena izletniška točka se šludentu ali "Zasavčanu na začasnem delu v Ljubljani" ponuja tako rekoč sama. Do podnožja vozijo avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (t.im. "troie"), kljub vsemu pa je Šmarna gora kar nekaj kilometrovoddaljenaod centra Ljubljane in več kot tristo metrov nad njim. To je velikokrat odločilno, da lahko skozi plasti ljubljanske megle prodremo do jasnega neba nad Šmarno goro. Na Šmarno goro vodi sedemnajst poti, po katerih lahko naša pot na vrh traja samo dvajset minut ali pa poldrugo uro. Gostišče Ledinek je v bistvu nekdanja mežnarija, ki ima na tram vrezano letnico 1754. Ko jo je prevzel v oskrbo Miha Ledinek, ni bilo urejenih sanitarij, vodo so nosili v vedrih iz zbiralnika kapnice, vse je bilo v zelo slabem stanju. Danesje gostišče lično urejeno, čeprav Miha potarna, da so sanitarni inšpektorji še vedno nezadovoljni. Zato pa so toliko bolj zadovoljni obiskovalci, ki pridejo na Šmarno goro. Oba z ženo Joži sta izučena kuharja in tudi zato je hrana na Šmarni gori zelo okusna. Znani so predvsem po ričetu in golažu, ki gaje moč dobili vsak dan (poleg obveznega čaja seveda). Dnevno imajo sveže krofe, preste in drugo drobno pecivo, ki ga vozijo iz Tacna. V kuhinji dajejo poudarek tradicionalnim jedem. Ni dunajskih in pomfrija, ni čevapčičev in jedi z žara, imajo pa pražen krompir in domače klobase, polento, prekajeno šunko in podobne dobrote. Po ričetu je bila Šmarna gora znana še izpred 2. svetovne vojne, Miha pajesklenil nadaljevati tradicijo. Miha Ledinek je rasici v Novem domu vTrbovljah, poleg stadiona Rudarja in bil zelo navezan na nogomet. Zato še zdaj ob ponedeljkih najprej pogleda v časopise, kako je igral Rudar (nogomet ali rokomet). In kjerkoli je bila v bližini tekma, jih je šel gledat, čeprav osebno ne pozna več nobenega od igralcev. Rad se vrača v Zasavje, kjer ima še brata in sestro, vendar pravi, da to počne veliko preredko. V Tacnu si je ustvaril dom in družino in zato bi se le stežka poslovil od Šmarne gore in Tacna. Miha pravi, da na Šmarni gori ni samo oskrbnik gostišča. Med tednom je skrbnik cerkve, sicer pa še turistični vodnik, zgodovinar, čistilka in še kaj. Obiskovalcu, ki pokaže zanimanje, zelo rad razkaže najbolje ohranjeni protiturški taborna slovenskem in gotsko cerkev iz leta 1432, drugi najtežji bronasti zvon v Sloveniji, puščavnico Sv. Antona, ki menda izpolnjuje želje tistim, ki pozvonijo na njegov zvon in pa prekrasen razgled, ki v lepem vremenu pokaže Triglav, Karavanke, Mrzlico in Kum, Kočevje, Trdinov vrh. Nanos,... Kljub temu da sta Miha in Joži Ledinek na Šmarni gori zelo zaposlena, pajc sreča v tem, da na Šmarni gori ni prenočišč in zato tudi ne pijančevanja pozno v noč. Vsi obiskovalci se z mrakom odpravijo v dolino in takrat najde družina Ledinek čas zase. Ker so le nekaj kilometrov iz Ljubljane, radi zahajajo v gledališče, kino in še kam. Miha Ledinek je za ureditev Šmarne gore leta 1985 prejel turistični nagelj in to je priznanje, ki mu največ pomeni. Vendar je kljub temu zelo nezadovoljen s stanjem, v katerem je Šmarna gora. Ogromno število obiskovalcev, ki se vsak teden zliva na to izletno točko, ne spoštu je označenih poti, marveč uhira bližnjice kar po svoje. Zato je popolnoma pohojen že dobršen del gozdne podrasti. Uničenega je veliko cvetja, saj hoče vsakdo s Šmarne gore prinesti kakšno rožico. Zaradi ljudi pa z gore bežijo celo živali in srnjad, zajce, lisice in celo muflone je moč na Šmarni gori videti le še pozimi in ob zelo slabem vremenu. Tedensko odpelje Miha v dolino za nekaj prikolic smeti, vendar ne more pobrati smeti, kijih ljudje odmetavajo ob poti. In ob tern postane Miha kar skeptičen, ali je sploh prav, daje Šmarna gora postala tako priljubljena, saj jo ta priljubljenost lahko stane vseh njenih naravnih bogastev. Če se tako večkrat mudite v Ljubljani, se le oglasite pri Mihi Ledineku na Šmarni gori. Vendar na goro le po označenih poteh, smeti pa s sabo nazaj v dolino. In nikar na Šmarno goro v soboto ali nedeljo, saj se takrat že tako ali tako tre ljudi. Pojdite na Šmarno goro med tednom. In ko bo Miha v vašem naročilu:"En čaj pa en "j'špren" spoznal zasavščino, vam prijetno kramljanje ne uide. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. Sebi v čast in bližnjim v pomoč..., je slogan v zapisniku z ustavne seje Prostovoljnega gasilskega društva na Lokah pri Zagorju, ki je bilo ustavljeno 22. decembra 1929. leta. Ustanovitev društva so organizirali člani ustavnega odbora Anton Ašič, Franc Cencelj, Ivan Dolinšek, Albin Organ, Franc Drnovšek, Leopold Flere, Josip Kokole, Jože Lavrin, Gustav Pirc, Vinko Robavs, Hinko Roštohar in Nikolaj Skrabar. Edino premoženje, ki so ga člani odbora imeli, so bili goreče srce, pridne roke in zvrhana mera volje in poguma. Neizmeren optimizem jim je dal moč, da so takoj po ustanovitvi začeli akcijo za nabavo motorne brizgalne in voza z dodatno opremo ter delovnih oblek. Že julija 1930. leta so z veselico, kot se za gasilce spodobi, nove pridobitve tudi blagoslovili. Nato so se lotili društvenega stolpa, za katerega je padlo tudi nekaj podarjenih smrek. Leta 1931 je prvo moštvo lahko prvič preizkusilo svojo sposobnost ob požaru v Podlipovici in leta 1934 so prvič dobili tudi plinske maske, ki jih je za vse svoje člane nabavila Gasilska župa Litija. Posebnost tega obdobja so bile tudi skupne vaje sosednjih gasilskih društev: Kotredež - Selo, Medija Izlake, Zagorje, Loke in župne vaje s širšega področja. Namen teh vaj je bil usposobiti elane za delo na različnih terenih in v različnih pogojih, saj je vsak svoje področje že dobro poznal. Na vaje so v začetku morali kar "odkorakali", zato ni čudno, da je bila njihova naslednja akcija nakup voza za moštvo. Ena najstarejših brizgaln v Sloveniji. Pri delu so imeli obilo težav, saj so začeli delovati v zelo težkih časih gospodarske krize in bližajoče se vojne vihre. Tako je praznovanje pete obletnice 19. avgusta leta 1934 odpadlo zaradi gladovne stavke zagorskih rudarjev. Kljub temu so delali naprej in poželi enega naj večjih uspehov z blagoslovitvijo rešilnega avtomobila s popolno sanitetno opremo. Letti 193S jih je na požare že klicala alarmna sirena, tako da je trobljenje v gasilski rog imelo le še simboličen pomen. V času vojne so se gasilci zavedno vključili v obrambo domovine. Vsi se niso vrnili. V spomin na njih so ostali še bolj zagnano Začeli z obnovo in ponovno gradnjo gasilskega doma, ki so ga leta 1951 tudi odprli z besedami: "V tem domu se zrcali ljubezen in skrb Wi | 59 Gasilska četa z Lok danes. vseh članov do gasilstva!" Gasilci niso bili sami, saj so imeli podporo med ljudmi, kar dokazuje tudi 194 žebljev na novo razvitem praporu leta 1954. Letti 1961 so staro brizgalno zamenjali z novo, staro pa so restavrirali in je med najstarejšimi še delujočimi brizgalnami v Sloveniji. Zamenjati so morali tudi star avto, kupiti kombi in še in še. Ob delu, vajtih in akcijah (približno 12 letno), čas hitro mineva in pušča svoje sledove, zato so ob 60-Ietnici gasilski dom v celoti obnovili. V pripravah na 65-letnico so lani kupili novo gasilsko vozilo. Pri nakupu so pomagali sponzorji: Skupščina občinttZagorje, Siporex, Zavaroval niča Triglav Trbovlje in še veliko drugih firm in privatnikov, veli ko denarja so zbrali tudi s prostovoljnimi prispevki zvestih podpornih članov in simptitizerjev. Ob praznovanju 65-letnicc društva vsekakor ne moremo mimo veteranov, ki so živa vez med ustanovitelji in mlajšimi člani. V svoji sredini lahko še vedno pozdravijo člana ustanovnega odbora Jožeta Lavrina, ki je s svojo železno voljo do življenja in veseljem do dela za vzor. Prav tako ne bo nikoli pozabljeno delo in požrtvovalnost Dominika Bastiča, Staneta Lebarja in Albina Trohe. Lani se je veteranom pridružil dolgoletni neutrudni in prizadevni predsednik Mihael Ključevšek. Za opravljeno delo in skrb so mu zelo hvaležni in v zgodovini gasilstva na Lokah se bo pridružil članom, ki so z zlatimi črkami zapisani v spomin. Novi predsednik društva je sedaj Marjan Kovač, ki deluje v društvu že več let. Z vsestranskim delom in sposobnostmi si je pridobil popolno zaupanje. Skozi 65 let delovanja društva sta bila pomoč prizadetim v njihovih težkih trenutkih in usposobljenost moštva za opravljenje najzahtevnejših nalog glavna cilja prizadevnih loških gasilcev. To je dediščina, ki teče po žilah že mnogim generacijam, ki so s pridnostjo, udarniškim delom, samoodpovedovanjem in zbiralnimi akcijami že velikokrat dokazale pripadnost tej humani dejavnosti. V prihodnje si želijo le, da se poročila blagajnika na občnih zborih ne bi končala tako, kòt se je leta 1935: "Stanje blagajne je v najlepšem redu, samo da manjka denar, katerega pa ni kje dobiti!" Alenka Pavlič Flere GD Sì "»11 I t ~ v ‘ 1 I 1Ì1S:^ ^....... r rA'^ ^ ■ ': I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 ■ I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo | takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ^ STANOVANJA IN ____PARCELE GARSONJERO 26.60 m2 ogrevane površine, pritličje, toplovod, CATV, ugodno prodam Lokacija: Sallaumines 4a. Trbovlje, Moj naslov: PRODAM novejše stanovanje v Zagorju - 57 ni2. možnost obročnega odplačevanja. Tel.: 22-587 po 21. uri. ODDAMO v najem poslovni prostor cca. 70 m2 v središču Trbovelj. Tel.: 26-097 ali 24-859. AVTOMOBILIZEM IN DEU primerno za poslovni prostor. Tel.: 26-353. PRODAM enostanovanjskohišo v Rimskih Toplicah. Tel.: 22-039. MLAD PAR, brez otrok, išče najemniško stanovanje kjerkoli v Zasavju. Tel.: 61-396. za brezplačni mali oglas ODKUPUJEMO poškodovana in rabljena nevozna vozila, tel.: 63-101. PRODAM Vugo 45, letnik december 1988, registracija v januarju 1989. Cena po dogovoru. Moj naslov: Alojz Sovre, Ulica Sallaumines 5a, Trbovlje. PRODAM Z 101 - 1300 cm3, letnik 1979. karambolirano, registrirano. Tel.: 73-615. SAMARO 1.3 s, 5 vrat, 5 P, črna nekarambolirana. brezhibna prodam. Tel.: 24-635 po 20. uri. PRODAM Vugo 45. letnik nov. 1983 v voznem stanju, registriran ( do 11/94. Cena 1300 DEM. Tel.: 27-069 po 16. uri. disketami, 2 yojstikoma. Te!.: 41-527. PRODAM brejo telico v A kontroli in seno, možna zamenjava za teličke. Moj naslov. : Branko Forte, KLek 27. Trbovlje. PRODAM piščanec brojlerje za nadaljno rejo, po 250 SIT/kg. Tel.: 20-890. PRODAM maturantsko obleko št. 38-40, barva črna v kombinaciji z rdečo. Cena po dogovoru. Tel.:20-882. PRODAM belo dolgo obleko za obhajilo ter krzneno jakno (zajčka) rjave barve št. 40. Tel.: 22-872. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066. PRODAM aluminijaste platišča 15 col. Tel.: 73-615. PRODAM karto za premog 3600 kg. Tel.: 24-965. PRODAM karto za premog 5.400 kg (velenjsko). Tel.: 24-965. UGODNO PRODAM italijanski kombiniran voziček Frizzo zelo lepo OSTALO DELO PRODAM otroški kombinirani voziček, rabljen 5 mesecev, za 10.000 SIT na 3 čeke. Tel.: 24-832. PRODAM računalnik A - 300, z INŠTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovno in srednje šole. Tel.: 61-095 od 15. ure dalje. Promet Proti večeru, ko je konec delavnika, so bile pekinške ulice preplavljene s kolesarji. Med staromodnimi kolesi je bilo tudi precej gorskih in športnih, ki v gneči niso izstopala. Precej je bilo tudi triciklov; spredajkolesar, zadaj pa njegova žena z vnučko (malčke tam vzgajajo stari starši, ne starši). Precej triciklov je bilo tudi ob hotelu. Namesto prejšnjih rikš so namenjeni turistom. V majhnem avtobusu smo se vozili po mestu in uživali ob pogledu na zanimivosti. Najprej so nas presenetili musini avtobusi, ki nimajo zasteklenih oken. Zakaj? Zaradi gneče in različnih vonjav v njej. Kitajci imajo radi česen in čebulo, spuščanje vetrov vjavnosti pri njihtudi ni nevljudno. Prav tako tudi riganje pri mizi, ki velja za znak vljudnosti in priznanje kuharski umetnosti. Na pekinških ulicah je še vedno precej konjske vprege, ki prevaža težke tovore. Poleg zastarelih vozil sem videl veliko modernih avtobusov za tuje turiste in druga vozila tuje znamke, ki jih imajo novodobni kitajski kapitalisti. Privatnih vozil je zelò malo in tudi bog ne daj, da bi avto postal dostopen vsakomur. Promet bi bil tako blokiran, da bi bil vsak prevoz, nemogoč. Že sedaj se promet odvija zelo stihijsko. Veliko zvenenja in trobljenja je slišati, semaforji pa kot da ne delajo. Pri vsej gneči nisem zasledil nobene prometne nesreče. Ob večjih prometnicah sla na vsakih sto metrov na obeh straneh stala policaja, mirno kot kipa. Baje stojijo cele štiri ure ne da bi se premaknili. Večinoma smo se vozili s taksiji, ki nenehno krožijo po mestu. Le roko dvigneš, pa je pri tebi. Začetna cena je deset juanov (150 tolarjev). Za to vsoto se laliko voziš deset kilometrov. Vsak dodaten kilometer vožnje stane še en juan. V Pekingu imajo podzemno železnico, ki sojo pred tridesetimi leti zgradili Rusi. Vozovnica je stala pol juana (7,5 tolarja), z njo pa si se lahko vozil neomejeno. Imajo tudi zelo moderno železnico/dolgimi in lepimi vlaki. Vsi so bili zasedeni, zato smo bili ob izlet vXian, okoli tisoč kilometrov oddaljeno prestolnico. Slavna je postala, ko so v njeni okolici našli zbirko tisočih glinastih vojakov v naravni velikosti, zasutih poleg cesarjevega groba. Matjan Skok irli Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d .o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 vam priporoča nakup kvalitetnih bojlerjev iz uvoza znamke FAIS. 101 emajliran kotlič 301 emajliran kotlič 501 emajliran kotlič 801 emajliran kotlič 801 kombiniran za centralno 801 pocinkan kotlič 11.113,40 SIT 16.975.00 SIT 17.921.30 SIT 20.373,80 SIT 27.543.30 SIT 14.456.00 SIT Vsi bojlerji Imajo antikorozijsko anodo ter zagotovljen servis. ORODJE ZA VRTIČKARJE IN ZALIVANJE -GARDENA-- IZDELAVA VERIG ZA MOTORNE ŽAGE BBEB AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje tel.: 0601/24 295 - prodaja novih vozil iz programa CITROEN in FIAT. - pooblaščeni servis, originalni rezervni deli. Na zalogi vsa vozila iz programa CITROEN in FIAT: AX 1.1 i od 1.170.080 SIT ZX 1.41 od 1.874.400 SIT XANTIA od 2.499.200 SIT Za vozila XM nudimo 10% popusta. PANDA od 10.990 DEM Za vozila CITROEN nudimo enoletno brezplačno servisiranje, z vsemi pripadajočimi deli. V BLAGOVNICI ETAŽA I. SE PRIPOROČA Kfl STP HRASTNIK Vi Možnost staro za novo. Možnost kredita ali leasinga. SEJEM obrtništva ^-trgovine ^ tel.: (0601) 64 250, 64 Podjetje za založnifttvo, marketing In trgovino Cesta 20julija 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI >6; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 18. - 22. maja pripravil razstavno -prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlju in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in prilegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razsstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo nakasneje do 27. aprila pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše infonnacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494. Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov:____________________________________________________ Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:___Podpis: KUŽNA BOLEZEN PRI ŽIVALIH ZELNATA RASTLINA IZ DRUŽINE BRONŠČIC OŠABNOST ALKO- HOLNA PUAČA CELJSKA TOVARNA POSODE SL. SOLNIK IN JEZIKOSLOVEC (DAVORIN) POTOVALNI NAČRT ODMEV, EHO TROPSKA PAPIGA ^— r^*^W ► cip z' c II!!! x-l- ' : % s: INSTRUMENT ZA DOLOČANJE VIŠINE TOČK £ J N. VEJA EKONOMSKE ZNANOSTI NAKOVALO MORSKO PRISTANIŠČE V DALMACIJI BOJAZLJI- VEC BICIKEL ANTON NOVAČAN AFRIŠKA DRŽAVA t SKLADA-TEU HAČA-TURJAN ŠPORTNI NOVINAR (ANDREJ) NICCOLO PAGANINI TELEKO- MUNIKA- CIJSKI OBJEKT ERNST MACH PREVRAT V GIMNASTIKI ZIMSKA PADAVINA NAJVEČJA AFRIŠKA REKA OBŠIRNO EVROPSKO GOROVJE DOBAV MEZOZOIKL TRINOG BRISAČA DEBEL KOS DEBLA PTIČ VESLO- NOŽEC PRVOTNI PREBIVALC BALKANA DEL TELESA ATA PLANINSKA KOČA V PLANICI IVAN RADOVIČ RAUNA PRIPADNIK KATOLIKOV POLDE OBLAK RENEE ERDOS SLOVEN. GLEDA- USKA IGRALKA (POLONA) TENIŠKA SERVISNA NAPAKA OBLEKA VITEZOV SLOVENSKI ESEJIST IN PREVAJALEC (FRANC) NABIT DELEC RAJKO LOTRIČ IVAN LAPAJNE SESTAVIL DAMJAN KOVAČ DELAVEC V UVARNI BIVŠA SLO. SMUČARKA ŠAREC DRŽAVA BUIŽNEGA VZHODA OSJE GNEZDO KRMILNO KOLO SREDOZEM RASTLINA TAJSKI NAROD V SLOVNICI OBČE IME VPREŽNA ŽIVAL TANKA KOVINSKA NIT NEGRI AKTER ŠKOTSKI BRINOVEC SLOVENSKI GEOGRAF (FRAN) RISBA JK CITROENOM MODEL SLOVENSKI PISATEU (JOSIP) UMETNA PLASTIČNA MASA JANKO ROPRET ARABSKI ŽREBEC LEONHARD EULER ZNAMKA KVALITETNIH VIN IZLOČITEV, ODSTRANI- TEV ŽIVAL S KLEŠČAMI SEZNAM CEN PLAN hjl NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 7.4. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Napradc. ki vas čaka io: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 S IT. MK Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 S FF, MK Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 S IT, MK Zagorje Izžrebanci nagradne križanke S/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, As Zagorje. Lucija Mlakar, Trg revolucije IS, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, As Zagorje. Erika Goleč, Vreskovo 6, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT. As Tagorje, Sandi Kuder, Rudarska 16 b, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagorje,do8.4.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočile po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošli. Rešitev nauradne križanke 4 13/94: OSP, KRESIŠČE, MIA, LUPOGLAV, ŠESTDESETLET, PLANICE, LAVER, ŠAKALA, GARAŽA, SIM, E VEL. VRABEC, TOPOLOVEC, EVROPA, ASISTENCA, TAOR, TANTRA, EKA, OKSID, ST, KAMEN. V, L. RT, ITINERAR, NIAMEY, ZAMENA, B, IR VAS. EMA. IKONA, GASSE'I', MAG, JASER, ANIARA, RO, ANAND. mladinska knjiga trgovina (ukSii buao^iis uotujio^ :£ R>|ui?Sfi opuoq :•£ mjuHgfi nupoj A IA3UQ K>|UBSfl NVIMO ‘NONVX ‘VDOG ‘vdixa 'žiaivžid ‘tin ‘iNVNžia ‘vni ‘žigi‘noi‘ži vso ‘SV ‘INŽl ‘VNIIŽJ ‘GVNV ‘IN ‘VNOaVIN ‘II0IN310H I ‘NaaaAaaiN ‘IlV ‘OVW mpnim trz B5JUBZUX I I I I I I I I V. J JETRNlCEa®* T i | Potop. Trboveljska opozicija bo menda zahtevala, da se takoj prekine deratizacija na mestnem območju. Akcijo naj bi namreč sprožila tamkajšnja oblast, da bi dokazala, da sc njihova ladja še ne potaplja; splošno znano je, da na potapljajočih sc ladjah ni podgan. Q Aneksija. Zagorska pblast je tako zaposlena z | gradbenimi projekti, da še opazila ne bo, kdaj jim bodo Lilijani ukradli Mošenik in Mošjak. "Če bi menili, da nas je premalo za samostojno občino, lahko še vedno odpremo begunski center za manjkajoče število glav. " Izlačan Q Sijajno. Hrastniški Sijaj je prvo zasavsko podjetje, ki se bo lastninilo tudi z javno prodajo delnic. Direktor Marjan Pergar - Sijajni menda razmišlja, da bi za to priložnost obudili svoj prvi reklamni slogan 'Če zarusta, pa nazaj pr'ncs1. L] Feminizacija. Po tem, ko so poslanci omejili direktorske plače, je pričakovati feminizacijo tudi lega poklica. Prva lastovka te pomladi je Andreja Starina Kosem-Papirničarka, ki bo iz krškega Vidma priletela na Ipozov direktorski stolček. Q Smola. Hrastniški Franc Kovač - Notranja zadeva že resno sumi, daje tisto. Česar se loti, obsojeno na propad. Po cesti na Kal in obratu družbene prehrane v Jelki sc mu zdaj dogaja še Pineta. Zdaj, ko so bili rudarji cel teden doma, in ko se jim nekaj | podobnega brezdelja še obeta, bi se vsi šli rudarje. Pri preoblačenju smo zalotili tudi vsestranska Miloša Urbanijo in Janeza Lipca. ■ jpm: Tisti na -č Janez Arko, kmet iz Gore pri Sodražici, se je za nekaj dni prebil iz anonimnosti. To mu ni uspelo zaradi kmetovalskih uspehov, ni se vpisal med junake črnih kronik, ni našel zaklada pri oranju svojih njiv,... Kljub temu smo v vsakem drugem mediju prebrali njegovo naslednje mnenje: "Da se v parlamentu marsikaj čudnega dogaja, so krivi poslanci s slabim pedigrejem. Največ jih je med tistimi, katerih priimek se končuje na -č." Če so mediji drug za drugim prinašali to izjavo, potem že ima neko težo. In ker časov družbene samozaščite iz sivih celic še niso povsem izrinili sodobnejši, sem se takoj lotil poslanskega spiska. Podoba je bila grozotna. Med devetdeset izbranci, ki se odločajo, kako nam je živeti, se kar dvajsetim priimek končuje s -čjem. Pregled po strankah mi je zatem povedal, da se problematični -č najbolje počuti pri demokratih, ki so se sicer že razsuli, pri liberalnih demokratih, ki jih je zdaj nekaj več, in krščanskih demokratih, kjer imajo tudi najbolj -čjevsko poslanko: Vido Čadonič - Špelič. In tudi zato se verjetno zdaj ne vidijo ven iz težav. -čejaši so v parlamentu na marsikaterem vidnem položaju. MiroslavMozetičjepodpredsednikparlamenta, Jožef Školč, Miran Potrč in Zmago Jelinčič so vodje poslanskih skupin,... In nič presenetljivega ne bi bilo, če bi jim uspelo zlobi rati, da nazadnje parlament prekrstijo v parlamentič. Novovalovci, ki zahtevajo predčasne volitve, se -čejnatega argumenta za svojo zahtevo še niso domislili. Morda ga še privlečejo na dan. Morda dosežejo predčasne volitve. Takrat bi -čju morali posvetiti več pozornosti. Ob tem pa bi veljalo del pozornosti nameniti tudi priimkom, ki končujejo s črkami -k, -r in -n. Tudi teh je v sedanjem parlamentu za dvoštevilčno cifro. Še več. Koalicija tistih, ki se jim priimki tako iztečejo, bi lahko spreminjala celo ustavo, saj se prebijejo celo do dvotretjinske večine. In kje smo mi? Na zadnjih volitvah smo bili očitno slepi, iz naših krajev so bili v parlament napoteni Metka Karner -Lukač, Miran Jerič in Miran Potrč. Če bi tako volili tudi drugje, bi danes imeli -čejnato diktaturo. Pri tem pa še na kak veto iz državnega sveta ni računati: od štiridestih svetnikov se kar šestnajstim priimek konča z zloglasnim -čjem. Tu nas sicer ni zraven, zelo daleč pa vendarle nismo, saj nekateri gledajo stvari z leve, drugi pa z desne; in če Sandija Češka na tak način dobro prevrtiš... Bilo bi nedemokratično, če bi raz-čjili vse, ki so -čjnati. Tudi zgodovina, le blejskega Črtomira poglejmo, nas uči, da ti posegi ne prinesejo miru. Pa še -čjeva čarobna moč bi se lahko sprožila z vso silo. Pri naslednjih državnozborskih volitvah nam ne ostane nič drugega kot zvrhana mera pazljivosti. Priimki naših kandidatov se bodo končevali izključno s pedigrejskimi -gali -w. Rdeči Revir PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANfE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; koško zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšnje plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; zavarovan je pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! R r? F7 [r rT /'~f:Qf:V Celje - skladišče D-Per 6/1994 Trbovlje 5000001643,14 COBI SS o Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje NOVO NA BANČNEM AVTOMATU - Da bi vam prihranili čas, smo v LB Banki Zasavje d.d., Trbovlje pripravili za vse, ki že sedaj uporabljate bančni avtomat, še dve novi stvari: - polog denarja na svoj tekoči račun - plačilo položnic Uporaba obeh novih samopostrežnih storitev (polog denarja in plačilo položnic) je tako preprosto kot dvig gotovine, le na navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu, morate biti pozorni. 7/ Vložite kartico 2/ Vtipkate osebno številko (PIN) 3/Poiščite in pritisnite tipko DRUGE STORITVE (zadnja tipka) 4/ Izbirate med možnima storitvama: ■ polog gotovine na tekoči račun - sprejem plačilnih nalogov 5/Odpre se predal in iz njega vzamete ovojnico 6/ Bankovce vstavite v ovojnico (največ 50 komadov) Položnice vstavite v ovojnico (največ 15 komadov) 7/ Samodejno se odpre reža na bankomatu (pod režo za kartico) 8/Zalepljeno ovojnico z bankovci oz. položnicami vstavite v režo 9/Počakajte, da vam avtomat vrne kartico in stiska potrdilo, na katerem so navedeni vsi bistveni podatki o transakciji. PREPROSTO KOT DVIG GOTOVINE Nova storitev vam je vedno pri roki na bankomatih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -