. V-v" GLAS iS HLBFOM PIftilMl: 4S87 00&TLANDT. List slovenskih ddm? v Ameriki« U. 1908, aft Mm Oflee a* York, X. 1 S, 1171. VSLBTOH pnABHS: fiHT COKTLAKDfc NO. 265. — ŠTEV. 265. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1914. — SREDA, 11. NOVEMBRA, 1914. VOLUME TTTL LETNIK ——i^—— NEMŠKA OKLOPNA KRIŽARKA "EMDEN" UNIČENA. OBUPNI BOJI V OKOLICI MESTA YPRES V FRANCIJI. Pri Cocos otočju jo je presenetila avstralska bojna ladlja "Sidney" ter jo uničila. - Križarka "Emden" je tekom vojne potopila 26 trgovskih in bojnih ladij zaveznikov. - Pozorisce njenega delovanja je bOo Indijsko morje. - Ypres v severni Franciji je središče obupnih bojev. - Od izida te bitke je odvisna usoda Nemcev v Franciji. - Rusi so udrli v prusko ozemlje. - Nemška zmaga pri Wirballen. - Poročila o padcu Tsing Taua. - Koncentriranje velike ruske armade proti Turkom. Potop nemške # križarke "Emden". Avstralska bojna ladij a 'Sidney' je potopila nemško križarko 'Emden', strah Indijskega morja. London, Anglija. 10. novembra. V olieijelni izjavi angleške admi-ralitfte ne glasi, da je bila uniee-iiii Tn-nihka križarka "Emden ". Zasledila jo je velika avstralska kri/arka "Sidney" ter jo premagala, "Emden" je nasedel na o-hali nekega otoka v Cocos ali Keeling skupini. V poročilu admiralitete se glasi; "Nemško križarko "Emden'* so zasledovale že dalj easa angleške, francoske, ruske, japonske in avstralske ladije. Iskanje se jt raztezalo na zelo razsežno o-zimlje. Včeraj zjutraj je prišlo IMiroČilo, da je križarka ^ Emden' izkrcala moštvo na Cocos otokih ter skušala razdreti brezžično brzojavno postajo. Avstralska križarka "Sidney" je presenetila ne mik o križarka na tem mestu in v nato nastalem boju je pričel "Emden" goreti ter je nasedel j na pečinah. Izgube življenj na, križarki "Emden" se označuje kot velike. V nadaljnem poročilu se glasi, j da se je nahajala križarka "Emden" v bližini obali, ko se je prikazala na obzorju bojna ladija "Sidney". Nemška križarka je hotela sprva pobegniti na visoko morje, avstralska bojna ladija; pa je prišla bližje ter pričela streljati na "Emden" s svojimi šest-palčnimi topovi. Boj se je izvršil pri polni vožnji in kmalu nato je zadela križarka "Emden" na; dno. Tudi bojna ladija "Sidney" je poškodovana. Mornariški izvedenci pravijo, da je bil uspeh že vnaprej gotov za bojno ladijo "Sidney", ki je imela večje topove. (Jlede nemške križarke "Koe-nigsberg" poroča admiraliteta: "Od 10. septembra naprej je za-, sledovalo več hitrih križark v iz-toeno-afriškem vodovju nemško križarko "Koenigsberg" in dne 30. oktobra jo je zasledila križar-kn "Chatham" vreki Rufiji, na-nproti Mafia, Nemška Iztočna Afrika. Ker pa ni mogla križarka "Chatham" priti do nemške križarke, jo je pričela obstreljevati. \ Moštvo križarke "Koenigsberg" tu je izkrealo ter napravilo okope. Tudi te okope se je obstreljevalo, vendar pa se ni moglo ugotoviti napravljene škode. Križarka "Koenigsberg" je sedaj obkoljena -ter je več hitrih križark prostih, da se jih lahko uporabi drugod.1' Obe križarki "Eraden" in " Koenigsberg" sta od prvega pričetka vojne zelo škodili angleškemu parobrodatvu. Posebno križarki "Emden" se je posrečilo doseči rekord, ki je brez primere ▼ zgodovini. V kolikor je znano doaedaj, je potopila križarka **Emden" 26 trgovskih in bojnih ladij. Imena teh so sledeča: Henmohr", angleAka; !"Bu-angleška; "Chilkana" : "City of Winchester", •Clan Grant", "Clan "Craftsman", "Di-* E xf ord'"Foyle:\ te an- tra ul Muktar pa>a. je odpotoval iz Berlina ter se podal v glavni stan nemškega eesarja. Washington, D. C'., 10. nov. — V ofieijelni noti na ameriškega generalnega konzula izjavlja turški poveljnik v Beirutu. da se bo za vsakega Turka, ki bo ubit pri obstreljevanju neutrjenih mest od strani brodovja zaveznikov, takoj obesilo tri Francoze ali Angleže. V turški noti se glasi nadalje, da ne prevzame poveljnik nika-ke odgovornosti, ako pride radi obstreljevanja do nemirov proti kristijanom. 4 Mornariški department je skušal danes stopiti v zvezo s poveljnikom križarke '"North Carolina". ki se nahaja v Sredozemskem morju, da izve, ali se je res izkrealo ameriške vojake za varstvo Amerikancev v Beirutu. V danes došlem -poročilu poslanika Morgenthaua se glasi, da se Amerikancev ne nadleguje in da se ne nahajajo v nobeni nevarnosti . Nadaljevanje ostrih bojev na severu. Pariz, Francija. 10. novembra. Oficijelno poročilo, izdano danes (zvečer, pravi: "Na severu se vr- je: "Kabinga", "King Lud". •"Killin". "Lovat", "Pontopo-ros", "Ponrabbel", "Riberia", "St. Egbert" "Troilus". "Trab-boch" in "Tvmeric." Angleško časopisje hvali lc*ižar-ko "Emden". V pojasnilih k razdejanju križarke "Emden" hvali angleško časopisje hrabrost posadke nemške križarke in njenega kapitana. "Evening News" pravi: Nekak čut obžalovanja polni naša srca vspričo vesti o razdejanju "Emdena". To pa raditega, ker je morda izgubil življenje kapitan križarke, pogumen, ženijalen in dvorljiv mož Njegova dejanja zaslužijo občudovanje ter upamo, da t£e je rešil. Uspehi Nemcev v Argonih. Berlin, Nemčija, 10. novembra. Vojaški krkik lista " Lokal-An-zeiger" je mnenja, da je včeraj poročano zavzetje kraja Vienne-le-Chateau zelo važen korak pri poskusih Nemcev, da izolirajo trdnjavo Verdun od zapada. Kraj leži kakih 22 milj zapadno od Verdiuia. na skaloviti višini med Verdunom in francoskimi pozicijami pri reki Aisne. Kritik pravi nadalje, da z zavzetjem Vienne-le-Chatean še ni- ■ . , „ , . " , ,si neprestano ostra bitka. Z za-kakor ni pretrgana francoska ^ * . • -, . _ s . , padne fronte ni poročati ničesar bojna erta. V ta namen je treba zavzeti še eelo število drugih i točk v okolici. Tudi strmi zapad-ni breg reke Maas nasprmi St. Miliiel jo treba najprvo oprostiti; je izbruhnila na. lraneoskih cet in tu se nudijo iiYancozi tako težke terenske težkoee, da novega: I Nobenega dvoma ni. da so boji j za Ypres, ki trajajo že neprestano 14 dni. najbolj krvavi odkar Angleži in so imeli težke izgube Pri Coronel grmijo topovi. j zadnje dni veliko zmago nad Sr-Lima, Peru, 10. novembra. — Intenzivno grmenje topov je bilo slišati včeraj na obali pri Coronel, Chile. To je v okolici, kjer se je pred tednom dni završila bi V eni sami bitki je padlo več tisoč sovražnikov. Nad glavnem mestom Crnegore. Cetinjem, se je pojavil neki avstrijski zrako-plovce in začel metati bombe na bitka med nemškim in angleškim .poslopja. Nekaj hiš je zelo poško-brodovjem. dovanih. Turške izgube. Petrograd, Rusija. 10. nov. — Ttiknj je bilo izdano uradno poročilo o operacijah turškega brodovja v Črnem morju: Oddelek ruskih bojnih ladij je obstreljeval turško pristanišče Sangoul-dak in potopil neki turški parnik. Nadalje so Rusi potopili tri turške transportne ladije, ki so imele na sebi vse polno municije in o-rožja. Rešilo se je samo 240 mož posadke, med njimi itudi neki nemški mornariški častnik. Iz listin. ki so jih našli pri njem, je razvidno, da so bili transportni parniki namenjeni v Trapezunt. Ustaja v Rusiji. Ameriška križarka "North Carolina" razdejana? Včeraj se je v New Yorku trdovratno vzdržala vest. da je zadela ameriška križarka "North Carolina*' v pristanišču Beirut na mino ter da je pila razdejana. Potrdila vesti ni bilo mogoče dobiti ter se raditega domneva, da je zveza z Beirutom pretrgana. Ogiedftfe. ustreljen. ▼ Londonu. - London, Anglija, JO. novembra. Pretekli petek, jfr -V Tower v Londonu ustreljen Karl Hans Lio-dy, ki je bil pod imenom Charles A. Inglis pred kratkim pred vojnim sodiščem obsojen na smrt. Lody se je izdajal^za ameriškega državljana ter je tudi imel pri sebi ameriški potni list. Od poeet-ka vojne je baje pošiljal važna poročila iz Edinburgh v Nemčijo. Lody je pri zaslišanju priznal, da je bil preje poročnik v nemški armadi. Dalj časa se je mudil v New Yorku. Eksekucije Indijcev. V nekem pismu iz Calcutte piše Stephen W. Bush, uslužbenec Moving Picture World, da se je nahajal v Madras, ko je nemška križarka "Emden" obstreljeva- . , „ vsled nemškega artilerijskega !la to mesto. V pismu se popisuje jih morejo premagati Je čete, ki ognja fer ge donmeva da so iz_ j nadalje razburjenje, ki se je po- so pripravljene žrtvovati za vsako ped zemlje kri in življenje. Napredovanje pri Ypres in Arras. Danes objavljeno oficijelno poročilo pravi, da je vojni položaj gube Nemcev, ki so vedno naska-kovali, še veliko večje. Gosta megla, ki leži že par dni nad Flandrijo, še vedno ovira vojaške operacije. Vojaki v okopih vidijo komaj za ped daleč na zapadu zadovoljiv in da iniajo]pred sebe ;n let- avijatikov so zaznamovati Nemci v okolici popolnoma izostali. i pros in Arras vee uspehov. Z boji se nadaljnje z vso srditostjo. Paris, Francija, 10. novembra. V danes popoldne objavljenem oficijelnem poročilu se glasi, da se je nadaljevalo včeraj z boji ob Padec Tsing-Taua. London, Anglija, 10. novembra. Glasom poročil na "Central News" iz &anghaia se je ndala nemška trdnjava Tsing-Tau danes zjutraj oh deseti uri. Preda- lastilo cele Indije vsled delovanja križarke "Emden". V Calcutti vlada veliko razbur- Na južnem bojišču. London, Anglija, 10. novembra. Iz Amsterdama poročajo — Operacije na jugovzhodnem bojišču se še vedno nadaljujejo. Na črti med Sabcem in Loznico imajo Srbi v rokah zelo važno postojanko, katero bodo morali pa skoraj gotovo izročiti Avstrijcem, ker se ne bodo mogli ustavljati veliki premoči. V tridnevni bitki pri Krupanju so bili Avstrijci zmagovalci. Avstrijske čete so zasedle višine pri Solaski in Plani, ni. Avstrijsko poročilo, da so iz- , gubili Srbi v enem samem dnevu , na mrtvih in ranjenih stotisoč, mož, je najbrže neresnično. Rusko poročilo o zmagi. London, Anglija, 10. nov. — Vojni dopisnik "Daily Telegra-pha" je brzojavil nocoj iz Petrograd a : "Na ruskih tleh ni nobenega nemškega vojaka več. Tozadevno poročilo je podal pred par dievi ruski generalni štab. _ . _ *Rusi povsod zmagujejo. Preko ^mčija, 10. novembra. meje pognana nemška armada je Tz Sofije poročajo, da je nastala! ravnotako demoralizirana kakor med prebivalstvom Odese grozna1 avstrijska." panika. Večina meščanov je za-1 Petrograd, Rusija, 10. nov. — pustila v strahu pred sovražniški-!Ruski generalni štab poroča: — mi krogljami mesto in pobegnila Desno krilo nemške armade, ki se v notranjost dežele. V Jekateri- nam je hrabro Javljalo v oko- noslavu so pobih delavci več re- iicj me«ta Lycka, smo pognali za- zervistov. J srtaši so prišli pred padno od Heidenburga. Na poti vojno sodisce. ki jih je obsodilo roti Krakovu so naše čete zased-na smrt. 600,000 vojakov. Petrograd, Rusija, 10. nov. — Rusko vojno ministrstvo je izjavilo. da bo poslalo v Armenijo 600,000 mož. veliko artilerije in kavalerije. Transport preko Rdečega morja bo šele takrat mogoč, ko bo turško hrodovje popolnoma uničeno. Kriza v Mehiki. Turki na Francoskem. Pariz, Francija, 10. novembra. Iz Bordeauxa poročajo, da je izdala vlada sledečo izjavo: Francoska republika ne bo pozabila prijateljskega raizmei*ja, ki je le Mikov. Naša kavalerija je pognala v beg močan oddelek nemških vojakov, ki je stražil neko železniško progo. Železniško progo smo razdejali in pognali v zrak dva mostova. Med nemškimi vojaki, katere smo vjeli na Rusk o-Poljskem, se nahaja tudi ge jen je. Angleški vojaki so ustre- jpala s turškimi podaniki v Fran- t;i: onn 7.. J: •____ i - __ __ ____-ir „ ------:i_______ morju in v okolici Armentiores.f ja- prave trdnjave se je izvršila Zavezniki so baje odbili vse naskoke Nemcev ter so bili posebno južno od Ypres zelo uspešni. Na ostalih točkah bojnega polja je položaj skoro neizpreme-njen. Ypres gori. London, Anglija, 10. novembra. Sem došla poročila pravijo, da obstreljujejo Nemci Ypres s tež-artilerijo -ter da stoji mesto na Več krajih v plamenih. Ker so prebivalci zapustili mesto, je izguba človeških življenj majhna. Poplavljenje ovira tudi zaveznike. Thielt, Belgija, 10. novembra. Poplavljenje v Belgiji, ki je svoj Čas oviralo Nemce, da niso mogli prodirati ob obali proti francoskim pristaniškim mestom, je sedaj tudi za zaveznike zelo neugodno, ker jim je nemogoče prodirati na močvirnatih tleh. Nemce se je prisililo, da so zapustili Middlekerke, na sredi pota aed Nieuport in Ostende, vendar pa zavezniki še niso zasedli flhceni tfedffand I* eelc leto vetji Hit il Ameriko in CttMQO $3,00 M pol leta ............... •••••••• 1.60 " Wtn za mesto New York........4.00 " _x>: leta ca mesto New York ... 2.00 " Svroprt s« vm leto........ " pol leta ..... " četrt leta.... 4.50 2 66 1.70 •01 A3 NAROrV" izhaja vsak dan htTtagiAi i lp prmznitcoT. -GLAS NARODA" ("Voice of the People") La ***! «wy day except Sundays tod Holidays. Bubeerfption yearly itlsamant on < Oog4s* bre® podpisa in oeobooatf a* d« pirobtujejo. D«Mf N| m blagovoli poAiljati po — Money Order. M sprsmarahi kraja naročnikov pro-aboo, d s se nam tudi prcjitij« *jhr*liSČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poftljatvam naredite ta nasiov: -GLAS NARODA- " n rprtlandt St., New York City. T »Te/on ilo dve novi državi, Nevado ntano, v splošnem pa nima no vat i napredka, kakor&ne-je splošno pričakovalo. Na sko, kjer so se vse stranke * za amendment, in na Dakoto, glavni stan na-1 republikancev, ne je ra-s precejšno gotovostjo, se je za Ohio vedelo ie vnaprej, da so vsi napori zaman. A tudi Nevada in Montana bi bili izgubljeni za stvar politične enakopravnosti obeh spolov, ako bi se močni soeijalistični element pri volitvah ne zavzel za stvar ženske volilne pravice. V tem smislu poročajo kapitalistični časnikarski uradi. Dasiravno so lahko socijalisti na slednje dejstvo ponosni, si je vendar treba predložiti vprašanje, kjer da leži vzrok, da se je naenkrat ustavilo gibanje za enakopravnost ženske, ki je v prej šnjih letih tako hitro in uspešno njipredovalo. Brez velikih težkoČ se da ugotoviti, da je bilo spoje-nje vprašanje ženske volilne pravici* s prohibieijo ono, kar je povzročilo, «la se je ustavilo gibanje za žensko volilno pravico. Voditeljice gibanja za žensko volilno pravico so se namreč vedno bolj odkrito postavljale na stran prohibicijonistov ter so v svojih glasilih večkrat kot pa je bilo potrebno z&vsemale stališče za temperenčnike in licemerce. V gotovih državah, kot napriiner v Ohio in v Michiganu, so naravnost stopile v zvezo s Christian Women's Temperai>ee Union ter ho vsled tega doživele na dan volitev tako občuten poraz. Da vspričo takih razmer ni tako hitro misliti na zmago, posebno pa v državah » številnim inozemskim prebivalstvom, je vsakemu več kot jasno. Žalibog pa je treba reži, da se je to neprimerno in škodljivo taktiko ženskam šele usililo. Dasiravno simpatizirajo gotove su-fragetke vsled njihovega puritan-skega pokolenja in gotovih zvez /e od nekdaj s prohihicijonijti, opominjati kot neznanega darovalca. Tnkaj naj se pozabi vsaka vse sile, da zadovolji naše dobro in požrtvovalno slovensko občinstvo. Dosl«*j smo prirejali zabave v društveno korist, to se pravi, v korist blagajne, in uspeh je bil vsakikrat presenetljivo dober. Naši rojaki pač vedo ceniti pevsko društvo, in kadarkoli je za-orilit tu na tujih tleh mila naša slovenska pesem, so se polnošte-vilno odzvali vabilu, na cedilu nas niso pustili nikdar! In ko ste čitali naš klic "Na pomoč", vemo. da se vam odpro srea in prišli bodete vsi, vsi brez izjeme v nedeljo popoldne ob 4. uri v Arlington dvorano, t isti dobiček sedaj namreč ne roma v društveno blagajno, ampak pohiteli bomo, da ga izročimo skladu za nujbednej-ae med bednimi v naši stari domovini. Koliko gorja je nastalo po ubogi Slovenski, koliko grenkih solz se pretaka po slovenskih domovih, kamor je z neusmiljeno roko udarila vest: Ni ga več, smrtno ranjen, ubit, ujet je!... Tolažbe in gmotne podpore jih pot!fbuje toliko in toliko. In da imamo area za vdove in sirote v starem kraju na pravem mestu, dokažemo Slovenke in Slovenci v great ernewyorski naselbini dne 15. novembra v Arlington dvorani! Z vzporednimi točkami smo gotovi. Vrstile so se vaja za vajo in mnogokrat smo šli pozno v noči domov, trudni, a z zavestjo v srcu, da otremo s svojim delom solze naših ljudi v starem kraju. Naše pevke in pevci so žrtvovali mnogi večer in 15. novembra bo donela slovenska pesem v raož-kera in mešanem zboru po krasni in širni Arlington dvorani. In tudi naši diletantje bodo dokazali, da smejo seči tudi po večjih igrah kakor je n. pr. Pinžgrarjeva ntiri-dejanka "Naša kri''. Vsebino smo v kratkpm že zadnjič omenili, več pa za danes ne smemo. V nedeljo vam pokažemo vse, prosimo vas le, da ne zamudite te pHlike, kajti takih se vam v naši naselbini le malo nudi. Po končanem vsporedu sledi prosta zabava, izžrebal se bode prekrasen dobitek, ki je brat bratu vreden 25 dolarjev. Odprite toraj srce, odprite roke, otirajte vdov in sirot solze, rojaki! In pridite! — Slov. pevsko in dramatično društvo "Domovina". Little Falls, N. J. — Kakor je že znano rojakom v Little Falls, bode 14. novembra skupna veselica vseli štirih društev, katere cisti dobiček je namenjen skladu za najbednejše med. bednimi. U-pati je, da se bodo rojaki udeležili te veselice in s tem pripomogli, da bode dobiček čim večji. Vsak si lahko predstavlja, koliko je ubogih v stari domovini. Koliko očetov je bilo poklicanih pod orožje, kateri so zapustili doma ženo s šest ali sedem otroci brez vseh sredstev. Pomislite, dragi rojaki: žena s toliko otroci brez denarja in brez vsake pomoči! O-troci prosijo mater za košček kruha, pa ga jim ne moje dati. Kje ga bo vzela! Rajše jim odide izpred oči in se razjoče, ker jim ne more pomagati. Glej, dragi rojak, če ti eden ali dva dolarja prispevaš na tej veselici, se ti ne bo nič poznalo in še veselil se bo-dež zraven. Onim pa, kateri bodo dobili kakšen dar, storiš stotero dobroto in se te bodo v molitvi i pale s tem svojim mišlje- njem na dan šele tedaj, ko no raz- vili pivovarna rji in žganjeknhi « nergično agitacijo proti propa- gandi za ženako volilno pravico. Ker pa ho velekapitalifttični interesi slikali vraga prohibicije, katerega so podpirali pristaši ženskega volilnega gibanja, je sedaj v resnici prišel v obliki treh pro-hibicijonistionih držav z žensko volilno pravico. Tc pa na veliko škodo delavcev in vaeh razumnih ljudi. Ali se bodo zagovorniki ženskega volilnega gibanj* kaj naučili is njihovega poraiat ~ Aii se bodo pivownarji Mo' tako kaj naučili Jfc stranka, drži s komur hočeš, Slovenec si, zatoraj je tvoja sveta dolžnost, da pomagaš svojemu v bedi nahaja jočem u se narodu. Oni, ki so v stari domovini, so nedolžni, kakor so nedolžni tudi njih očetje, kateri so bili poklicani pod orožje. Rojaki, udeležite se te veselice in kolikor mogoče prispevajte, da bode dobiček čim večji. Na veselo svidenje 14. novembra ! Pozdrav! — Naročnik. »videvati. rti* sodiščem. — Sodnilfc; — Vi toraj pravite, Ida niste odgorortn za tatvino t slednji pričeli] sodnik. Jaz-tudi |na srcu, razodene. Iz teh besed je Olga takoj spoznala, kaj ga je privedlo k njej, ter ši misli: "Danes si hoče gotovo izprosili mojo roko ter me vprašati, ali hočem biti njegova!" Zdaj pa je začelo deklici srce od samega strahu hitreje biti in nenavadna rdečica se je razlila po njenem obličju. A vendar se opogumi ter skleni baronu na vsa vprašanja odločno in odkritosrč-od odgovarjati. "Svobodno vam, gospod baron, da mi poveste, kar vam je na srcu", odgovori tedaj Olga na Robertove besede. "Dobro vam je znano, gospiea, zakaj sem prišel v Poreče v vaše obližje. Vi veste, zakaj vašo rodbino in vas tolikokrat obiskujem Vi razvidite, zakaj se vam, gospiea, približujem in davno ste že uganili moje namene. Vse to vam je znano, a proti meni se delate, kakor da bi ničesa ne vedeli o tem. Da, še več. vi se mene celo izogihljete! Moja druščina vam neljuba in — eel o zoperna." "Vi o tem preostro in krivo sodite, gospod baron", odvrne Olga mirno, a videti ji je bilo, da se komaj premaguje. "Odkar vas je bil grof Konar-ski z g-ospo grofinjo obiskal", nadaljuje Robert, "izpremenilo se je mnogo pri vas. Vaša druščina se je pomnožila. Drugi, tuji ljudje postali so vam — ljubši od me ne, in to me boli." "Da bi bili naši rodbini tuji ljudje ljubši kakor vi, gospo«} baron, to ni res. in jaz tedaj tudi t»<» vem, kaj bi vas bolelo v srce", odgovori Olga v tla gledajoča. A čudila se je, da je baron Robert v svojem govorjenju tako miren kajti ob drugih prilikah se je kazal bolj razburjenega. Tresla se mu je pa beseda in poznalo se je naravnost, da vidno zatajuje svojo strast. Robert je seveda danes nalaš<* z Olgo prav mirno in nežno govoril, meneč, da bode pri njej z dobrimi in lepimi besedami še največ opravil. Premagoval se je, zato da bi deklici srce omeličil in se jej tako bolj prikupil. Tedaj nadaljuje polagoma: "Blagovolite me torej, gospiea, poslušati, da vam razkrijem vse svoje misli in namene. Dospevši v Poreče, imel sera preveliko srečo spoznavati vas, gospiea, bolj natanko. V svojem prvem obnašanju proti vam bil sem se malo prenaglil, a zapeljala me je zgolj ljubezen do vas. Zatorej mi odpu stite moj nepremišljeni greh! Cira dalje sem pa vas spoznaval, tem bolj pa je klilo v mojem srcu spo štovanje do vas. V vas sem našel veliko izjemo ženskega spola, v vas vidim utelešen oni vzor ženskega sveta, katerega že od nek daj iščem in cenim. Od dne do dne sem vas torej bolj častil, povzdigoval in — ljubil!" Olga se pri tem govoru ne gane. Kakor prej, gleda tudi zdaj ne premično predse. Robertove bese de so jej bile malovažne. Ona je mislila na blagodoneči glas svojega Milka, ki jej edini pretresa z radostjo srce. Ker torej Olga molči: nadaljnje Robert: "Čutil sem, da sera bil srečen v vaši druščini. Že sem vas bil mislil vprašati., ali je našla moja nagnjenost odmev v vašem srcu, že sem vas hotel prositi, da mi rečete, ali mi morete slediti na moj dom — kot nevesta, kot moja žena, že sem bil sklenil razkriti vam, da je moja sreča le od vas odvisna in da zamorete le vi osrečiti mene in mojo rodbino; vse to sem že hotel storiti, a kar naenkrat se izpremeni — vaše srce! V moji duši se je rodila strašna slutnja, da ste mi svoje srce od tegnili, in od istega časa ne naj dem več sreče ne miru! Polotila se me je huda bol. Mojo dušo pretresa ljubosumnost. Ne morem se več premagovati in moja velika ljubezen do vas me je prisilila, da vas zdaj ta motim... Ali moj sklep je končan. Danes tti morate povedati, ah mi je vala prišlo do besi nisem za tatvino. $rčno, kako čuti vase srce do mene'-" * "l^a, gospod baron, hočem vam bitr odkritosrčna", odgovori mrzlo po dolgem molčanju Olga. "Vaše današnje vedenje zdi se čudno, predrugačeno. Tako še niste nikdar govorili z menoj. Kako celo drugače ste se vedli prej! Niti ene nežne, niti ene Ijubez-njive besedice niste imeli zame. V vsaki vaši besedi se je kazala ošabnost in preziranje vsega, kar ni vašega stanu in plemstva. Ne smete se torej Čuditi, da me je vaše vedenje bolj odvračalo nego vabilo nase. Nikdar se nisem mogla spoprijazniti z mislijo, da bi se mi nekdaj utegnilo kazati, kako sem. le po milosti svojega soproga došla v kroge ogrskih mag-natov, kamor po svojem rodu ne pripadam. Razen tega pa se je pokazovalo, da postaja navskrižje najinih idej in nazorov o življenju in svetu tem večje od dne do dne. Najino mišljenje ovaja v vsem in vsakem druge naglede. Najina značaja sta si tako različna, tako nasprotna, da se ne moreta nikdar družiti v srečnem skupnem življenju. Tedaj lahko razumevate, gospod baron, zakaj ni našlo moje srce v vas nič vabljivega zase in le zatorej se vara zdi. da se je ono izpremenilo!" Robert se je, poslušaje Olgino očita vanje, jedva premagoval, da ni pokazal svoje prave nravi in razburjenosti. Mislil si je pa: "Žvite so kakor kače te ženske, a kažejo se v golobji nežnosti. Kako lepo in odkritosrčno izvaja vse vzroke, zakaj mi ni udana! In seveda vsemu sern le jaz kriv, moje plemstvo in vedenje! A kaj hoče z značajem ? Večje fraze ni, kakor je ta beseda, katero vsak po svojem merilu tolmači. A hočem ji trdno stopiti na prste, da me nikdar ne pozabi!" Zatorej ji takole odgovori: "Vaše srce, gospiea Olga, se ni le izpremenilo, ampak ono se je meui celo odtujilo. Ali jaz vem dobro, zakaj. Ker se vam ne do-brikam, ker vam ne dvoranim, ker se vam ne uklanjam, kakor ljudje brez stanu in službe, zategadelj vam moje vedenje ne ugaja. Ker vam ne hlapčujem kakor drugi, oponašate mi ošabnost! Vi govorite tudi, na so si nasprotni najini nazori. Vam seveda ni pov-šeei, ako se drznem oporekati vam; nli jaz storim to vse iz lastnega prepričanja in lastnih izktt-šenj. Jaz ne zatajujem svojega mnenja kakor drugi, ki si ne upajo govoriti drugače, kakor jim ukazujejo ženske — dobivše jih v svoje zanjkč!" "Pomislite, gospod baron, kaj govorite! Vi me žalite s temi besedami!" "Da, pomisliti hočem v bodoče, kaj govorim, a obenem tudi pomisliti, kaj delam, na kar ste vi. gospiea, celo pozabili", odvrne zbadljivo Robert ter nadaljuje: "Ker niste vi, gospiea, odkritosrčna v svojih besedah, hočem pa biti jaz! Vi ste se mi začeli odtegovati, odkar prihaja ta plebe-jec, oni domači" učitelj pri grofu Konarskem, k vam. Ali ni to res? Govorite!" "Res je, kar trdite. A kaj potem, gospod baron ?T' vpraša ga Olga, težko se premogujoč, da ne vstane ter odide, pnstivši ga samega. "Jaz hočem vedeti, kakšne razmere so med vami in onim vsi-ljencem!" trdi in zahteva zdaj Robert. "In to zakaj?" "Zato, da zvem, pri čem sem jaz in vaši stariši. Jaz hočem imeti gotovost, ki odločuje na dalje moje dejanje. Zatorej vas vpra^ šam celo naravnost, ali ljubite res onega tujca? Govorite resnico, gospiea, sieer vam to dokažem!" "Kaj mi dokažete?" vpraša Olga prestrašena. "Jaz vam dokažem, da je vaše vedenje z Vogrinom nedostojno! Ono mi ovaja,-da sta si vidva kakor dva prsta na roki. Za mojim hrbtom se ljubkujeta in milujeta kakor ljubeča dvojica!" "To je obrekovanje, grdo natolcevanje. S tem mislite mene ugnati, a motite se. Jaz vem, kaj je ženska dostojnost. Vi me je ne bodete učili; to ste že sami pokazali!" Po teh Olginih besedah potegne Robert ruto, ki jo je našel ono jutro v Dolah, iz žepa ter jo pokaže Olgi, zmagonosno vprašajoč, ali je ne pozna.. Olga seže hlastno po njej in sporna vsi jo, reče: "To ruto sem izgubila" oni* večer, ko smo netili Sloventlri raiyenci v bolnišnicah. smem upati, ds mi poklonite ro- biili, gospiea?' ko, če prosim pri očetu zanjo. Go- bert Cuješ Friderik, S7. p. 5. kom., Pran Josipova bolnišnica, Dunaj; Duhanič Anton, 17. p. 3. komp. 17. sept. 1914. umrl v Sofijni bolnišnici na Dunaju, pokopan na centralnem pokopališču, skupina 91,, oddelek II., grob štv. 9; Golob Pavel, 87. p. iz Remšnika na Štajerskem. Rudolfova bolnišni-' ca, Dunaj. Tu leži tudi Lapanje Ivan iz Št. Petra 3. domob. p. 12. komp.: Sekovantč Jos. iz Brezni-ce 31. lovski p. 4. komp., ttldi v Rndolfovi bolnišnici na Dunaju; Bolkovič Vinko, 87. p. p. 9. k., rezervna bolnica v Miskolczu; Boščič Jos., 97. p. p., garnizijska bolnica štv. 7. v Gradcu; Cadež Ferdo, 47. p. p. 14. komp., rez. bolnica Loese. Ravno tam je tudi Cater Janez, 26. dom. p. 8. komp.; Cenčič Ant., 27. p. p., 4. komp. iz Bregig (Rreginja?); Čermi n Fr., 87. . p., 3. komp., bolnica št. 1., Kassa (Kasehau); Geršak Janez, 87. p. p. 9. komp. iz Št. Petra v bolnici št. 1, Kassa; Goleč Janez. 27. dom. p. 5. komp. z Dovjega. rez. bolnica v Miskolzu; Goljuf Vinko, 17. p. p. 3. komp. iz Kotredeža. Rudolfova bolniea na. Funaju; Golob Jakob, 87. p. p. 7. komp. iz Ribnice, v bolnici št. 1. Kassa (Koshau); Golob Miha iz Zabukovja. 87. p. p. 3. k., "Augartenspital" na Dunaju; Jenko Fran, 27. dom. p. 5. komp., rez. bolnica v Miskolczu ; Jemio-la (?) Stanislav, 17. p. p. 7. k., rez. bolnica v Denbiei v Galiciji; Jeraj Alojzij, 27. dom. p. 12. k., iz Podveze, rez. bolniea Ijiicze; Kemperle Fr. iz Hude južne 97. p. p. 4. komp., bolnica št. 1., Kassa : Kenda Jan. iz Bovca 27. dom. p. 11. komp., rez. bolniea Loeze; KlanjŠek Luka iz Bate 87. p. p. 3. komp., rez. bolniea v Miskolezu: Korban Ivan, 27. p. p. 5. komp. ktotara. Tu je tudi Karbar Va- lentin, iz Cerkelj 27. dom. p. 3. komp. V Gorici se nahajajo ranjeni in bolni vojaki: Alojzij Stare, 8. artiL polk; Ivan Reisner, 11. lov. bat.; Egen Ferletič, 4S. p.; Egon Gabassi, plan. pol 27; Nikolaj Zivan, črnovojnik; Milan Danus, lovski bat. S; profesor Josip Del Piero, bolan; Ev-gen Ferletič iz Doberdoba, 20. lov. bat.; Angel Pin, iz Tržiča, 47. p.; Frane Ipavec, iz Gorice, artil. p. 9; Orzon Iv., iz Devina, Tok naselilištva se manjša, Ko ni bilo v Evropi vojne, je dospelo na otok solza vsak dan povprečno 5000 naseljencev, sedaj jih je pa komaj 150. Največ ^ [je Ircev, za njimi pa pridejo ta-sledeči koj na vrsto Škandinavci, Grki in Sirci. Dospelo je tudi nekaj angleških, belgijskih in celo nemških beguncev, docim ni bilo nobenega Rusa, Ogra ali Avstrijca. LISTNICA UREDNIŠTVA. Seminole, Pa. — Prijateljstva med različnimi državami so kakor vreme. Večkrat se je že dogodilo v zgodovini, da sta se dve državi skupaj bojevali, kmalu na-27. p.; Brešan Leopold, iz Ločni sta l>a udarili druga na drugo, ka, 20. lov. bat.; Cernivec Franc, iz Plavi j, 87. p.; Cossar Anton, iz Ogleja, 24. p.; Zoter Anton, iz Gorica, finančni stražnik; Alojzij Peršie iz Gorice, 97. p.; Špe-tie Karel, obmejna straža; Lut-man Kristian, 97. p.; Hroeljak Anton, rez.; Bratuž Ciril, obmejna straža; Uršič Ivan, top. p. 8; Šinigoj Josip, top. p. 8.; Furlan Josip, varstvena straža; Spessot Josip, orožnik; Vižintin Florijan, rez.; Matija Perše, črnovojnik: Bucek Anton, orožnik; Likar Alojzij, korporal, 97. p.; Ličen Alojzij, 20. lov. bat.; Juh Josip, 27. plan. p.; Legiša Josip, Medja-vas pri Devinu, 20. lov. bat.; Tinta Anton, iz Šteferjana, 27. plan. p.; Mavrie Ivan, iz Biljane, 97. polk; Bizjak Fran, 20. lov. bat. V pomožno bolnico v zavodu "Austro-Amerikane" v Trstu s> bili sprejeti med drugimi vojaki 87. pešpolka. Emil Lušnik od 15., Tosip Loridan od 4. in Anton, Skrinjar od 12. stotnije; vojaki J7. pešpolka: Serafin MartinČiČ od 12., Jurij Sluga od 4., Jakob T ulja k od 7., Rihaid Mozetič od 5., Blaž Persurič od 7.. Matej; Kuzman od 4. in Ivan Smilovie od 6. stotnije. Dalje: Gustav Ms-tovšek od 1. polka trdnjavskega topništva, Anton Valle od 6. stot. 17. pešpolka. Kaj lahko se zgodi, da se spopn-meta tudi Avstrija in Nemčija. V romanu "Doli z orožjem", ki ga priobčujemo na zadnji strani našega lista, je natančno pnyisano, kako sta se leta 1S66 spoprijeli prejšnji zaveznici Avstrija in Prusija. — Cetovodja je "zugs-fuhrer", desetnik "gefreiter", narednik pa "feldwebel". Kje je ANTON JELENČEK ? Doma je iz Ihana in v Združenih državah biva že 7 let. Lansko leto je ponesrečil nekje v Pennsvlvaniji. Išče ga Tapler-jeva Micka iz Ihana. C* kdo ve za njegov naslov, naj ga javi na: J.^G., 13 Delta Place, Glen-dale, Brooklyn, N. V. sree udano ali nerBo&i mrnanti krea. takoj tu, ne izpustim vas prej, a$ - ^44i pa Teste, kje ste jo izgu- vpraia hitro Ro-t pokoticu, po- "Tega ne vem." "A to pa vem jaz. Izgubili ste jo ondi, kjer vas je bil vaš spremljevalec — objel in poljubil! Noč je bila temna, ali blisk jo je po-gostoma razsvetljeval, kažoč mi ljubeče prizore!" "To je nesramno, kar pravite, in grda laž! Sram vas bodi, da zasledujete mene ponoči ter mi po nedolžnem očitavate tako nedostojno obnašanje!' "Pom inte se, gospiea, in recite mi odkritosrčno, ali ni res, kar vam hočem zdaj povedati." In nato začenja Robert pripovedovati, zakaj ni šel k sežiganju kresa in kaj ga je gnalo pozno zvečer na široko jezero. Vse je natanko opisal, kar je videl in o-pazoval. A potem mu je zopet Olga vse razložila ter dokazala, da ga je varal pogled: on je videl vse to le v svoji ljubosumnosti, v svoji razdraženi domišljiji. Ker je tedaj deklica trdila, da je vse to, kar je on pravil, le gola laž in obrekovanje, prosi jo Robert, naj mu prežene hude slutnje ter mu resnico pove. "Nočem vam resnice prikrivati", nadaljuje Olga. "Izmed vsega, kar ste vi trdili, je le to res, da zahaja dr. Vogrin k nam, v našo hišo. Mi se že dolgo poznamo. Jaz sera bila nekdaj njegova učenka in sera ga visoko cenila. Tudi zdaj še hranim v sebi spoštovanje do njega. Vse njegovo bitje mi je tako milo in drago, da ga ne morem sovražiti. A zakaj pa tudi, saj mi ni nič žalega storil! Zakrivati pa nočem, da me mika osobito njegov značaj. Vse njegovo dejanje in nehanje ima do mene nekaj vabljivega. Tudi se mi dozdeva, da se moji nazori in ideje lepo ujemajo z njegovim mišljenjem. Vse mi kaže, da kraljuje neka harmonija med nama, katere nisem med vami in menoj nikdar zapazila, kam-li čutila! Vse to je tedaj, kar me vabi k njemu kakor magnetna moč, in to odločuje moje dejanje. Kaj pa bi to bilo, tega ne vem. Ali je spoštovanje, ali prijateljstvo, ali ali — ljubezen!" Olga umolkne. Robert je povesil glavo. Ukrotila ga je za nekaj trenotkov Olgina mirnost, s katero je ona tako odkrito in nedolžno govorila o svoji srčni nagnjenosti. Vsi je bilo tiho kakor v grobu. Le zdajpazdaj zbrenči mimo njiju bučela in sede na bližnjo rožico, da se nasrka sladkega medu. Tam v travi se oglaša čriček in cvrči vesel svojo pesen, a tu v grmovju graven ki opice za-kriet sanica, kakor da bi. koteia ta dva človeka pokarati; zakaj se prepirata. Po tem molka pa spregovori najprej Olga* rekoč: povedala vse, kar in kako čuli moje srce. Z Bogom!" Po teh besedah pa vstane Olga ter hoče takoj oditi. A zdaj se vzdrami Robert iz svojih sanj ter pogleda tovarišici naravnost v obraz. Njegovo oko pa jo kazalo ljubezen in sovraštvo, odpuščanje in osveto! "Blagovolite, gospiea, še nekaj besed, predno se ločiva; poslušajte mene, darujte tudi meni za nekaj trenotkov svoje srce!" govori Robert mirno, a Olga vidi dobro, da se on jedva premaguje. Prsi se mu vzdigujejo, obraz mu je zdaj rdeč kakor kri, zdaj bleil kakor stena. Strašen boj bije v svojem srcu in tresoč se, mrmra med zobmi sam zase: "Torej ljubezen — ljubezen!" A vendar se zmaguje ter je miren in tih, kro-tek in pohleven. Zdaj se usmili za trenotek Robert Olgi — a ta mu ne more pomagati. Ona ne gospoduje več nad svojim srcem. Podlegla je nepremagljivi sili zmagonosne ljubezni, ki ne pozna milosti in pomilovanja, bojujoč se za svoj — vzor! (Pride le). Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA TOČA J. Doma je iz Sv. Mihaela pri Mozirju na Sp. Štajerskem. Pred 5. leti je prišel v Združene države. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Florian Točaj, Box 54, Somerset, Colo. (10-12—11) Iščem brata FRANKA UDOVlO. Star je 42 let. Dolgo easa je bil v Clevelandu, O. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — George Udovič, Box 1, Camp 32, Cheat Bridge, W. Va. (9-11—11J SIoveosko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. Letošnji koledar bo izvanredno zanimiv ter bo vseboval med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Plynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljera. Cena: 30c. Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York City. ® ® <•) NAJBOLJŠA ® <*) ® Q) SlOVENSKQ-ftNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenk: Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. doba isto t podružnici Fr. Sakser, 1604 Si Clair Ave., N. L > Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vm bolezni Uoike, ženske in otročje. 94\ Cut Ohio St., [Allegheny] N. S. PitUkmrs. Pa. Maapmt! "Hotel Parttoac" — Kmx iter. L 2. a in 4 ▼aclioIrsMiiio ma* db • irajaignifgf^jgjaiamgjrgrajmrEfEigram Velika vojna mapa vojskujoči se evropskih držav. Velikost Je> 21 prt 38 palcih. Cena 15 centov. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko iro vojakov, trdnjav, bojnih ladij Itd- PdHjito 16 centov v znamkah in natančen naslov in pofiljeftio yum mapo taft<£ po pošti. • Slovenic PsbfisMeg Company, York, M» V* 1914. • •* m SJ Jigislflviiski a m Utit. Jidmti a Inkorporirana dne 24. Januarja 1901 v državi Minnesota. Sedel v ELY, MINNESOTA. CL4TK1 OUDIZUl :t 7. A- G KRM, 607 Cherry Way or box 17 Brtd- doek, Pl Podpredsedniki ADOlfl BALANT, 113 Sterling Art, Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BEOZTCH, Box 424. Ely, Min*. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Batumi*: LOUIS EASTEUC, Box 583. Salida, Colo. YBROVEI OtiTKIX: D». KAETIN J. ryica 900 N. Cluca*o ft, JoUet, III ■ADZOEHIXI: ■1KB ZtJNICH, 421—7th St., Caluinet, Miek. PETES SPEHAE, 422 N. 4th 9t, Kansas City, Kant. JOHN VOGBICH, 444—6th St., La 8aDe, EQ. JOHN AUSEC, 1413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN EE213NIK, Box 133, Bnrdine, Pa. POEGXKI^. FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH P18HLAR, 308—6th St., Koek Spring Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od droit va itv. 114., Ely, Minn. t Tri dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pofi Ijatvs naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritcfbe •a na predsednika porotnega odbora. Na op*trna ali neuradna pisma od strani Uanor se ntbode dnla Draitveno ilusilo: '^GLAS NARODA^ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Umrl je v Šmibelu pri Novem mcbtn obreznani tapetnik in {►<>-w«*t»ik Jane« K n nt ara v 60. letu svoje starosti. Znd-U |ra je kap ter je po tridnevnem trpljenju 9. oktobra izdihnil svojo dušo. Pokojnik je bil jako spreten in marljiv tapetnik, poštenjak skozin-skoz in prijazen z vaakim. Da je bil umrli zares tapetnik na svojem mestu, spričuje, da je opremil v J>lu stanovanje nndvojvo-< 1 in j i Valeriji in da jo sploh veliko delal v hišah najvišjih kro- r<>v. Kol pomočnik j, |>r,l|l(>di,!--''^o. /amdi tega so taki kraji. malodane v>o Evropo, zato si je k» ulff v«l«l vojne tako težko pri- pa tudi pridobil toliko vsestian-i,rtkheani- skrbe z*■ Pn" ske .strokovne izobrazbe. Naselil I »kovanje zadostnega živez^ In ►e je k one"-n o v Grade«, kjer je'k sPada tUi}\ «k«la. imel lepo tapetno zalogo in dobro kot v navadnih časih mora- obiskovano delavnico. Mesto Ura- mo ,lan,'s skr^tl' da lle manjka dee ga je imenovalo tudi svojim f,vi1 m da P^ujemo vsega vec neifanom. Janez Kuntara je bii kakor droga lrta. Skrbeti je pred nfrm v Smartnem pri Litiji ter'v*<'m< da dosti krušne- se je vedno dobro zavedel svoji narodnosti. Ljubezen do domovino ga je privedla do sklepa, da se je leta 15XM>. preselil v Šmihel pri Novem mestu, kjer pa ni miroval, ampak je vedno pridno izvrševal tapetna dela v splošno zadovolj-nost naročnikov, ki ga bodo sedaj pae zelo pogrešali in ga tudi ohranili v dobrem spominu. Smrtna kosa. Iz Prevrne pišejo: V nedeljo 11. oktobra smo položili v Zalogm k zadnjemu počitku vrlo Slovenko gde. Marijo Lav-rie iz Lok. Pretirane cene. Iz Vinice na Belokranjskem poročajo: Vojna' r* bi se tako veliko v našem kraju ne poznala. Iter se je letina v splošnem zelo dobro obnesla, vsega bi bilo za naše razmere dovolj, ko bi kro" 20 Vl'n- Kupilo se je za 61 K 20 vin. volne, dalje 6 vohrer.ih jopic s poštnino W7 K, 2 strjeni haubci 6 K in 30 K se je ročilo gospej dr. Žitkovi za nakup volne. Iz kupljene volne so kingre ganistinje naredile 37 parov nogavic. 10 haubie in 14 parov ?.a pestnie. Pletenine za vojake. Ženska po dni žilica družbe sv. Cirila in Metoda združena z žensfko Marijino kongregacijo v Novem mestu je odposlala na vojno ministrstvo o-ziroma vojni preskrbovalni urad se le ne stavilo pretiranih cen pri stvareh, katerih tu ni mogoče do-Vf* iti, kakor pri sladkorju, kavi. jedilnem olju, petroleju itd. Cene vsak dan rastejo in ee bo šlo tako dalje, ne bo tega dolgo, bomo imeli cene kakor na Dunaju. Kaj nam mar uradni cenik za živila, to nas malo briga, če hočeš imeti, plačaj, da boš črn, drugače pa stisni svoj želodec. Jajca plačujemo ta že sedaj po 7 do 8 vinarjev komad, kljnh temu, da .se od tu izvažajo jajca na vse kraje. Pšenici so ceno nekateri trgovci precej nagnali, pa vseeno jim kmetje niso šli na lim. da bi vso pšenico trgovec pokupil, potem bi pa na-US snežnih čepic, 29 parov i-ipest rekoval ceno on vsem. gotovo bi se marsikateri praskal za ušesi, kaj je storiL V skrajni sili si bomo znali pomagati, zakon je tu in po :&akonitih cenah se mora prodajati. Poljedelstvo v vojnem času. Iz Novega mesta pišejo: Pridelovanje potrafenega živeža sa armado ta je aedaj najvažnejša na-Naiie vo- jela Kako gre vojakom. Iz Preeine na Dolenjskem poročajo: Pri nas vse, staro in mlado, živi le v napeti radovednosti, kako gre na sim vojakom. Naj navedem nekaj stavkov iz pisma, ki ga je poslal naš vneti član izobraževalnega društva R. P. z bojnega polja: "Tukaj v vojski ni mogoče vsak čas pisati. Tudi papirja in dopisnic ni mogoče vedno dobiti; in katero dobim, moram vedno plačati 20 vin. in še več, ker bi vsak rad pisal v svoj kraj ter se kar trgamo za papir in dopisnice. Gotovo bi radi izvedeli, kako je tukaj. Tako vam pišem, da prav slabo ni. Na mali Šmaren sem bil drugič v ognju. Tedaj smo vjeli veliko Rusov, lilizu mesta P. je padlo 25.000 mrtvih in ranjenih Rusov, pa tudi na naši strani smo imeli precejšnje izgube." — Za ranjene vojakf je tudi naša župnija darovala veliko sadja. Posebno so se odlikovale vasi: Kal. Pod gora. Dol. Straža, Gor. in Dol. Kamnice, Daljni vrh itd. Dekleta prav pridno delajo našim vojakom zimsko obleko. V ruskem vjetniitvu sta dr. Fr. Stele in Janko Bedenk iz Kranja. Nadporočnik Bedenk je ležal ranjen v Lvovu; ko so zasedli mesto Rusi, so ga poslali v Moskvo. Odlikovan je bil s srebrno kolajno za hrabrost dr. Pran Pavlin, rezervni kadet 7. topničarske-ga polka iz Ljubljane. — Srebrno svetinjo II. razreda za hrabrost je dobil pri 27. domobranskem polku kranjski rojak Ignacij Lampe. General Schemua odlikovan. General pehote, Blaž Schemua, ki je Zmagovito vodil svoj armadni zbor, je dobil red železne krone I. razreda. Odlikovani je doma iz gorjanske župnije pri Bledu. Štajersko. Dr. Marko Stanjko, odvetnik v Ljutomeru, ni ranjen, kakor se je glasilo prvotno poročilo iz Ljutomera. Zbolel na koleri. V Gradec je prišel s severnega bojišča od tre-na odpuščen konjar Ivan Bara-duzki. ki je zbolel na koleri. Odlikovanje. Zlata hrabrost na kolajna je bila podeljena korpo-ralu štajerskega havbičnega polka Štefanu Močniku, ker se je večkrat odlikoval. Obenem je bil imenovan za ognjičarja. Novi vojni kura ti. Kot vojni knrat je vpoklican na srbsko bojišče dr. Anton Jehart, nemški pridigar v Celju, vpoklican je tudi Josip Pinter, mestni kaplan v Celju; na severno bojiSee pa je odpotoval Fran Kren. kaplan pri Mariji Snežni na Velkr. Boj za okop mrtvih. Graška "Tagespost" je objavila vojno poštno karto nekega v Gradcu dobro poznanega častnika oddelka strojne puške z jttžnega bojišča, ki se glasi: *'0 boju za okop mrtvih. Položaj: dolg gorski greben, zaseden od naših čet, v sredi vrh, ki veže drug paralelni (spodnji) greben, na njem okop, na drugem grebenu Srbi, razdalja (distanca) od obeh strani do vrha po 500 metrov. Ta vrh zavzame vsak dan drugi. Srbi se kmalu umaknejo našemu ' hura', pa komaj smo gori na okopu, že strelja sovražna artilerija s šrap-neli. preluknja kritje in pobije ljudi v rovu. Po preteku par ur hudega učinkovanja artilerije se Avstrijci umaknejo iz okopov in zavzamejo jih Srbi. Zdaj pa strelja po osem artilerijskih strojnih pušk in artilerija na okop in prizadeva Srbom velikanske izgube, dokler pač zopet ne bodo od nas vrženi ven. To se ponavlja že več dni. Od Srbov je bila menda za okopi pri umikanju od naših strojnih pušk postreljena cela kolona. Ležijo in gnijejo. Ta vrh je pri nas ravnotako proslul, kakor 203 metrov visok vrh pred Port Art ur j em pri Japoneih. Ponoči ponavadi napad, pri čemer šrap-neli za hip grozno razsvetljujejo. Ves čas sedijo razunteca nekateri četaši na drevju blizu naše široko razredčene vrste in postrelijo. kar vidijo. Z oskrbo smo zelo zadovoljni, ker kuhinjske zaboje donašajo do razredčene bojne vrste. Izgube so pri nas velike, pri Srbih pa še večje, pa težave prenašamo radevolje. Vsi avstrijski narodi trdno držijo skupaj, častniki m moštvo so si kakor tova^ risi. Srčna hvala za pozsdrave od v Koroško vas jim ni predaleč, doma, ki jft vedno AJbivsmo." StopiSke ženske, ki so sttbr z o-troci doma, se pa jeze 'm pi^toša-ejo, d« ji« pttnom Tvsb&tf *» vrata in o ter tako straiiijo ifftpolka št. 7 (7. koinfrtflSTja, 2. ba-speče otrobe. Pri- taljon) Rudolf Žark Neki njegČ* se ne ga^ie, da tovarii poroča, da je sadA M. av letne nobaline malo bolj trdo pri-pi uradno potrjeno. Po njem po- izredfnje eetarekl svetnik Ihidolf .iiejo stradati. Pri tem je pomnili. da je Avstrija glede oskrbe navezana sama nase in da je velik d«-l avstrijskih pokrajin opusto-šen zaradi vojne, da nima letos kaj spraviti in da tudi prihodnje ieto ne bo imel nobenega pridelka. ker je vsaka setev, vsako obdelovanje za časa vojne izključeno. In kakor poljski pridelki, tako trpi tudi vsa živinoreja jpo teh krajih. Vse to, kar se ho no teh krajih letos manj pridelafc.. se mora nadomestiti iz drugih krajev. sicer je pomanjkanje neiz- sa žita za prihodnje leto, pa tudi drugega živeža in da skrbimo kakor doslej za napredek naše živinoreje. Prva peljska šola na Kranjskem. V Krškem so ustanovili poljsko šolo za otroke galiških beguncev. Časovni prigodljaj. Nekje na Gorenjskem se je zgodilo, da je pobirala oseba za Rdeči križ milo- dare. Pride tudi k nekemu uher-niku ter ga lepo poprosi. *A le-ta se pa brani ji podariti le najmanjši dar in jo vpraša: "No, pa mi povej saj. kje bodo pa porta vili krii?" Za zimsko obleko za v vojno poklicane vojake je nabrala novomeška Msrijna kougregacija 134 na Dunaju sledeee pletene gorke stvari: 6 toplih srajc, 3 toplih spodnjih hlač, 145 parov nrgavic, nic. 11 parov dokblenic, 4 pasov* in 2 prsni in hrbtni grejki. &e msnajo zadosti! Stopiški po-nočni rogovileži, ki so ravnokar prišli iz zaporov, že zopet ne mirujejo. Povsod jih je dosti; celto Žitu v Gorier. Polar v Lurfjedetafei * Trfttu (flteameono). 14. oktobra dopoldne je nastal v ladjedelnici Cati-tiere Navale Triestitib iz še neznanih vzrokov ogenj, in sicer pod ogrodjem novega pa mika št. 39 (sestre-ladije pamika "Kaiser Franz Josef I."), čigar spuščenje v morje je bilo nameravano za mesce januar. Ogenj je v kratkem času zadobil velike dimenzije. Bati se je bilo. da se podre celo ogrodje, kar bi bilo povzročilo mnogo milijonov škode. Plamen, ki je sprednji del ogrodja popolnoma objemal, je udaril tudi na ogrodji na obeh straneh postavljenih parnikov št. 47 in 67. Na signalni žvižg so delavci v ladjedelnici takoj opustili delo in zabeli z gašenjem, katerega so se pozneje udeležila tudi gasilna društva iz Tržiča, Rovelija, Za-grada in Gorice. Iz Trsta sta prihitela vladna parnika "Andax" in "Pelagosa" ter en tender Vojne mornarice. Gašenja so se udeležili tudi oddelek črnovojnikov iz Tržiča, oddelek pomorščakov in orožniki iz Pauzana in Tržiča. Na pogorišče sta poleg raznih ofi-cijelnih osebnosti prišla tudi tržaški vojni in pomorski zapoved-nik, kontreadmiral baron Koudcl-ka, in predsednik pomorske oblasti Delias. Malo pred poldnevom je bil požar lokaliziran. Vsled velike vročine plamena so bili skmv-ljeni oklopi na sprednjem delu in je bil parnik tudi v svoji notranjosti močno poškodovan. Škoda še ni dognana, je pa vsekako jako znatna. Sodniški izpit napravil je dr. Gašo Stojkovič, avskultant na tržaškem deželnem sodišču. t KOROŠKO. Odlikovanje. Cesar je odlikoval poveljnika koroškega domačega domobranskega polka št. 4 polkovnika Friderika Eekhardta pl. Eekliardtsburg z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Domobranski polk št. 4 se je junaško boril, zlasti pri Przemv-slanvh. Da bi svoj polk v težkih bojih 29. in 30. avgusta kljub toči šrnpnelov vzpodbujal k vztrajnosti, je polkovnik Eekhardt opeto-vano zapustil kritje in med točo krogel nek rit navduševal svoje moštvo. S tem. je dal svojemu polku kra.sen zgled. Pri 4. domobranskem polku niso samo koroški vo. jaki, ampak so v obilnem številu tudi Slovenci iz drugih dežel. Slovesno odlikovanje. V stari domobranski vojašnici v Celoveu je bil dne 10. oktobra odlikovan narednik domačega pešpolka št. 7 Janez Ebncr, ki se je v bitki dne 26. avgusta v Galiciji odlikoval. Odlikovan je bil za posebno hrabrost z zlato kolajno za hrabrost. Z bojnega polja se je vrnil bolan. Ob tej lepi slovesnosti je imel podpolkovnik Hiiboer lep patrio-tieen nagovor, ki ga je končal s trikratnim "Živio!" na cesarja, nakar je pripel naredniku odlikovanje na prsa. Vojni nadkurat msgr. Rafko Kozak se je povrnil bolan s severnega bojišča. Novice is St. Lenarta pri Sedmih Studencih. Krasen cvet je pognalo pri posestniku podomače Avguštinu v Korpičah eno jabolko. Gotovo nekaj izvanrednega ob tem Času. — Pri naboru je bilo 19 fantov iz naše fare, vzeli so jih pa 5. — Procesijo za zmago smo imeli v nedeljo 11. oktobra k Naši Cospi. Udeležba je bila obilna. Med procesijo je blagoslovil dekanijski svetovalec mestni župnik na Peravi Jurij Trunk lepo popravljeno kapelieo, ki jo je pustil prenoviti veleposestnik Alojzij Bergman n. Pred blagoslovi jen jem je imel župnik Trunk lep nagovor, v katerem je razložil pomen takih kapelic na poljih. Izbiranje črnovojnikDv. Pri izbiranju črnovojnikov je bilo v Celovcu za črnovojniško službo potrjenih od 7. do 13. oktobra od 244 iz okrajev ftožek in Podklo-šter 118, od 259 iz okrajev Trbiž in Paternica 153, od 200 iz okra jev Dobrlavas in Velikovec 13$, od 390 iz drugega dela. sodnega okraja Beljak 270, od 505 iz poli tičnega okraja celovška okolica' 299, od 159 iz drugega dela sodnega okraja Velikovec 109, od 182 iz sodnega okraja Bo rovi je 112 in od 105 iz sodnega okraja Volšperk (3. del) 73. — I* Laboda poročajo: Izbiranje črnovojnikov za okrajno glavarstvo VoL ipfierk, kateremu je podrejeno tudi par slovenskih "občin, se je vr-ŠilO v CAb&fr^rJ** "Karntoerkof" od 9. do vstevši 13. oktolna. Izmed 868 fin tov je VARILO MA. VfttfUJCO, katero priredi društvo Pomočnik št. 2 S. D. P. Z. v Johnstown, Pa., v dvorani društva Triglav S. N. P. J. v soboto 21. novembra 1914. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za m ozke $1, pivo prosto. Dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice v obilem številu udeležiti blagovolijo. V enakem slučaju jim bodemo tudi mi radevolje na razpolago. Kdor se izmed članov ne udeleži, plača vstopnino vseeno. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. Opomba. Tem potom opominjam tudi vse člane gori omenjenega društva, da se vsi udeleže prihodnje redne mesečne seje. ki se vrši dne 6. decembra. Na tej seji se bode volil nov društveni odbor za leto 1015. Kdor se te seje ne udeleži brez tehtnega vzroka, zapade kazni $1. Izvzeti so samo bolniki in pa člani s potnimi listi. Josip Budna, tajnik. (10-11—11) Iščem svojega brata FRANKA ROBNIK. Doma je iz Luč pri Ljubnem na Štajerskem. Pred štirimi leti je bil v Minnesoti, zadnji čas pa v Coloradu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati več važnih stvari iz starega kraja. Jaz sem na farmi. — Cili Robnik, omoženu Jakobin, Box 112. Crivitz, Wis. (0-11—11) Želim zvedeti naslov brata ALOJZIJA MULC. Pred par leti je bil nekje v Minnesoti. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Frank Mule, Box 1. Camp 32, Cheat Bridge, AV. Va. (9-11—11) Rad bi izvedel za MARTINA ORENK. Doma je iz Iške vasi pri Igu. V Združenih državah biva že več let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj sc sam oglasi. — Peregrin Cerar, R. F. D. 2. Box 49, West Newton, Pa. (10-12—11) Kje sta moja dva prijatelja ANDREJ PERDIH in IVAN BE-NEDIČIČ? Doma sta pri Tolminu in lansko leto sta bila v Lorain, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — John Dobravee, 1669 E. 29. St., Lorain, Ohio. (9-11—11) NOVO! NOVO! "SVZTOVNA VOJNA". Popis priuetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobieek te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih, mož v sedanji vojnL Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25^. Naroča se pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—29-11) VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri io na meravali potovati ▼ staro domovino ta toden ali na moravajo potova ▼ prihodnje, naj ostanejo na «vo Jffl mestih, ketr sovseparo brodne MRnT prsfctnOs ss nedoločen čsr s prometom Kadar ao fopet razmere prs arugaiijo, bodimo pravo časno poročali na ten ma sta. 't ^ o o v w # SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* \ ▲a a ^ * O LAVNI ODBOR: PudieAirit: Frank Sakaer, S3 Cortland St., New Torfc, M T. Podpredsednik: Paul Sohneller. Calumet, Mick. rajnik: Frank Kerte. 3711 S. Millard Av«., CUttfo, Lil. BtacaJntk: Ctao. L. Brortch, K7. Mino. DIMKTOftlJi ZMrttkWrt] obatofl la j t dar** lutopnllu od tm! Slovenskih »odporni* ntTacll od THh Slovenskih listov ln od vseh samostojnih drultev. C* snimke. knjllles ln vss drugo ss obrnite na tajnika: Frank Karta, 911 a. Millars Av*.. Chicago. III. Tndl v«* denarna poilljatva poiUJaJts aa ta 1 Narod ki na akrU aa svoj* rev«, nima postora med clrtHsovanlml atrmB. ■3ovsk ki ne podpira narodnih asvodov. nI vreden sin svojega naroda. Spomlnjajta as ob vseh prilika* Slov«nske«a ZavstlKa. Redka prilika $ sa tajnike raznih društev, trgovce in droge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem casulhh'co vsakdo. Natančne j a pojasnila daje Sloveeic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 'rffc ^ ^ otffc Ofil Zadnja novost. Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec iti, kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak hrez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam •> steklenic za $l.UO in iz vsako steklenice si lahko naredite en celi kvort bolj zdrave. «'iatej.še. bulj-Se in več kot polovico cenejše pijafe, Kot j«» pa scrlaj kupujete f:ri Halonerjih F. P. Barton piše: *'Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zn delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vamjjotrjujem, da je res tako blago ka- I vsaki dan, kar je jasno, da je i kor ste vi pisali. PoSljite Se Takih in enakih pisem, dobim blag"© v resnici hvale vredno. PiStenit: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. ^ cQpj <1^ ^ CQfi, a i ž i a • » »A ^AAA^ i <1 Doli z orožjem! S60DBA IIVUUV^ Bpissls pL ftnttner. — Za "Glas Nsiroda' priredil J. T. Jffftfftff^ff p f f f f f i 21* ( Nadaljevanje Avstrija ni bila takrat zastopana na konvenciji... Zakaj? — --Zakaj st* s tako silo upirajo vsaki novosti, če e ta novost š. tako dobra in koristna '... Ipadajo k "železni brigadi". To je tista brigada, ki je tako hrabro branila Kraljevi Gradec. < Iz nadaljnih poročil je bilo razvidno, da st- je morala ravno ta brigada umakniti. Tudi Friderik je bil poleg, šele pozneje sem bila zvedela, da je bil general Horn napadel Podol in da se je vršila birka ob >vitu meseca^. — Se boljše se pa obnašamo na jugu — s«> je hvalil oče. — Zmagali smo pri Kustoei. V krntk"m bo Lom-bardija naša... Zakaj se ne veselite* Vem. da bo kmalo končano. Kiikor hitro bomo gotovi z ltaljani, bomo vrgli vso svojo silo na sever. Škandal, da ima Pmsija domobrance. Čudno se mi zdi. da se ti ljudje upajo meriti z redno vojsko. Kakor da bi poslali čevljarja v pisarno. Nobenih naporov niso vajeni, nikdar še niso bili v vojni. Poglej, kako pišejo časopisi. Same dobre no\iee: V pruski Sleziji je izbruhnila Živinska k'iga. ki se s silno naglieo širi... Živinska kuga. — — — silno se širi —---lobra poročila.. s<*m reklsi in odkimala z glavo.---KakŠ! e stvari smatrajo za dobre noviee!... Dobro, da so na avstrijski meji erno-rmeno pobavarni koli, da ne more kuga k nam. Oče me ni poslušal, ampak je bral naprej.. Med pruskimi četami iz Xeisse. so se pojavili slučaji mrzlice... Saj ui čuda, ker je tam samo močvirje, ker imajo vojaki slabo hrano in jih preveč prenočuje na enem kraju. Mesa dobivajo samo po šest lotov na dan. Izvrstno poročilo* Preberi to. Marta! Tu poročajo o zmagi pri Kust«M*i! S severnega bojišča. Iz glavnega stana severne armade poročajo o vojnem načrtu Prusov sledeče: — Iz najnovejših poročil je razvidno. da s» je preselil glavni stan pruske aruia 'e v Zapad-no Slezijo. Potem piše dopisnik natančno o prodiranju sovražnikove armade, navaja vse podrobnost« kakor kak vojskovodja Severna armada imenitno prodira, čeravno ne, tako hitro kot bi si ljudstvo želelo. "Neue Frankfurter Zeituug/ poroča o zanimivem dogodku, ki se je odigral, ko so korakali avstrijski vojaki italijanske narodnosti skozi Monakovo: — Skozi Mo-nakovo je «lo tudi nekaj bataljonov linijskih čet — pite omenjeni list — kateri so bili pogoščeni v gostilnah blizu kolodvora. Vsakemu Italjanu se je že na obrazu videlo, s kakšnim veseljem gre sovražniku nasproti. Nii kolodvoru v Wuertzburgu je bilo vse polno vojakov nekega avstrijskega linijskega jmlka. Med njimi je hilo tudi preeej He-nečanov, ki so odločno obsojali predrznega sovražnika (Ljudje gotovo ne vedo. da ni na svetu nič bolj nalezljivega, kot navdušenje!). Feldcagmojster vitez Benedek je izdal v Češki Tribavi tri bu-letine, ki se tičejo zmage avstrijske armade in jim pristavil sledeče dnevno povelje: •*V imenu severne armade seiu poslal poveljstvu južne armade brzojavko, ki se glasi: ""Feldcajgmojster He-nedek. in Vsa severna armada čestita poveljniku južne armade na slavnih zmagah, ki jih je izvojeval pri Kustoei. Vojna na jugu se je začela s slavno zmago našega orožja. Vojaki severne armade! Z veseljem pozdravite to vest in idite še z večjim navdušenjem v boj! Živel cesar! — Bc-nedek. Odgovor na zgoraj omenjeno brzojavko se je gladil: "V imenu južne armade in njenega poveljnika se srčno zahvaljujemo za čestitke. Prepričani snio. da se bo tudi severna armada v najkrajšem času proslavila... — Prepričani---prepričani? — Otroci, ali Vam ne smeje veselja srce. ko citate tako ugodne novice? Pri takem navdušenju morate pozabiti na vse. kar Vas je prt j žalostilo. Ti. Marta, pozabi, da je Friderik v vojni. Ti. Lilli, pa pozabi, da ni Konrada pri Tebi. Oba sta izpostavljena nevarnostim, katerim bosta pa gotovo utekla. Ni ga \ojaka. ki hi s klicem "za domovino" rad ne urnrl. — Ce obleži kdo po izgubljeni bitki z zdrobljenimi udi še. živ tia bojišču — sem mu odvrnila — če leži tam n.prestano pet dni in noči. prenaša lakoto, žejo in silne bolečine---počasi umira. vedoč, da ni njegova smrt čisto nič pomagala domovini-- da bo njegova smrt spravila vse domače v obup... Xe vrjamem. da tak človek rad umre... Kaj skruniš z besedami?--To ^e ne spodobi za žensko. .. — D«, da.---prav si povedal. — Vse je zlobno, vse je zločinsko... Samo fraze so spodobne. Zagotovim Ti. cče. da se mi zdi vse govorjenje o častni smrti na bojišču kot ub<*j. izražen z besedo... goče v taboru, mogoče v bolnišnici?... Gotovo se boš veselil sporočila svoje Marte... Čeravno Ti moram pisati samo o žalostnih stvareh, ker razen žalosti ne občutim ničesar, se mi vseeno zdi, da Te bodo te vrstice nekoliko obrepile--»— Ljubiš me Friderik samo jaz vem Lako iuc ljubiš vsaka moja beseda Ti ;je kakor da bi Tr pobožala z roko. .. Vedi. Friderik, da sem pri Tebi i vsako mislijo, z vsakim dihom, po dnevu in ponoči. — --Tukaj doma hodim, govorim---toda moj lastni "jaz" je vedno pri Tebi. Tvoj je, in Te niti za trenutek ne zapusti... Samo moj otrok me še spominja, da imam na svetu razen Tebe Še nekaj.. Dobri mali.Ti ne ves kako sprašuje po Tebi___ Kako skrbi zate!.. Govoriva samo o "očetu". Deček ve, kaj si mi Ti___in čeravno je še tako majhen, je še vseeno nekak prijatelj svoje matere. . . Zelo mi je hvaležen, ker občujem žnjim kakor z odrašenim človekom. Jaz sem mu pa hvaležna za ljubezen, ki jo posveča Tebi... l^e redko se prigodi, da otrok ljubi svojega očima. Sicer pa ni na Tebi ničesar očimskega. Niti s svojim lastnim otrokom bi ne mogel biti prijaznejši kot si žnjim... Da. dobrota, velika mehka dobrota je bistvo Tvojega žitja... Kako že pravi pesnik: — Kakor tvori nebo nad nami samo en edini velik safir. tako tvori velikost človeškega značaja samo ena krepost — dobrota. Ali z drugimi besedami: Ljubim Te. Friderik. To je le neprestan odmev vsega, kar mislim o Tebi in Tvojih lastnostih... Tako zaupno, tako vroče Te ljubim... Ce Te imam. sem vsa v Tebi... Oh. če bi bilo že vse končano... če bi bili že v Berlinu! (Dalje prihodnjič.) Izšla je "YOJSKA M ilLiO«^ faU4 vačjtTftiiki M bKo ižiiaov t* knjige VB t* Maj, rojakom m mm s« a vojni atlas tojskQjodh se evropskih držav in pa skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidom. na 20tih straneh in vsaka stran je 10A pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obwga devet raznih zemU*tldov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov^ Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsegfpovršine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali;pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ;zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, Iijllt "Vejek* a* Balkan" sestoji is 13 posameznik esiitkov, obsegaj oSih skupaj as veljat formata 191 strani. Dalo j« premijemo ■ 85* slikami, tikajo ta aa opisa balkanskih drisv im aajvažsejiih spopadov mat so-vraiaiki. fleftitkom j« prideljaa tail vetji sloveaski semljeitd balkanskih triav. PMunaai sveska js dobiti T* lie. vsek 13 seiitkov skupaj pa stane s poitmino vrsd 91.89, Ma-voia aa pri: Slovenle MUiUlff Vi, M Cortlandt 8t. New York €M PBIPOBOOlLO. Bojakom v Steelton, Pa, okoliši šaman j am o. da H Rad bi izvedel za FRANKA JU-j POZOR! Jaz imam na prodaj ST1XA. Pred osmimi leti je bi-{5e mn0„0 dobre ir> rodovitne zem- val v Lorain. Ohio, in sedaj ne(,- v . _ .. . _ . . * . lje. Katerega veseli farma, naj vein, kje se nahaja. Prosim ga, ^ da se mi javi radi važnih stva- Pride 111 kllP1 seaaJ- " GreSor ^ ri. _ Frank Justin. 1708 — 28. liškar, R. 5, Greenwood, Wis. St.. Lorain. O. (11-17—11)1 (3-13—11) NAftl ZASTOPNIKI, saterl to pooblaščeni pobirati jaročnino za "Glas Naroda" in cnjige, kakor tudi za vse druga v našo ttroko spadajoče posla: Jenny Lin d, Ark. in okoliea: dichael Cirar. Ban Francisco, CaL: Jakob liovam. Denver, Golo.: John Debeve n A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- dk. Pueblo, Golo.: Peter Culig, J. VI. Roitz in Frank Janesh. lalida, Golo. in okolica: Louis ^ostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. flaf-ch in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bnd-nan. Aurora, HI.: Jernej B. Verbič, »35 Aurora Ave. Oglesby, m.; Math. Hribernik. Depne, HL: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jnrjovee. La Salle, HI.: Mat. Eomp. Joliet, HL: Frank Laurich in /ohn Zaletel. Mineral, Kana.: John Stale. Wankegan, HI.: Frank Pet-covsek in Math. O grin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar- ►orič. Frontenac, Kana. in okolieo: Vank Kerne. Mnlbery Kana. In okolieo: Martin Kos. Galnmet, Mich, in okolieo: *avel Shaltz in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: i. Kotzian. So. Sange, Mich, in okolioo: M. ). Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone in Jakob Petrieh. Dnlnth, Minn.: Joseph Shara-bon. By, Minn, in okolieo: Ivan Gonže, M. L. Kapsch in Job. J. PesheL Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibing, Minn.: Ivan Ponie. Nash wank, Minn,: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh. St Lords, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Crich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec Brooklyn, N. T.: Alojzij Ceia-rek. Utile Falls, H. T.: Prank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marineie, Chas. Kar linger in Frank Kovači«. Precej dolgo zatem sem našla med Friderikovimi listinami pismo, kterga sem mu pisala takrat na bojisee. Iz njega je najbolj razvidno, kakšni občutki so me navdajali takrat. Grumttz, 28. ji nija 1866. Dragi: — Jaz ne živim več... Pomisli, d* se v sosednji sobi pogovarjajo ljudje, ee bora jintri oh^šena ali ne. docim moram jaz zunaj čakati na odločitev. Diham še. toda »to ni življenje. Sosednja soba. kjer se odločuje o tem vprašanju, se imenuje Češka... Toda ne, ljubi, ta slika ni popolna... Ce bi šlo namreč samo za moje življenje, b« mi ne bilo tako tesno pri srcu... Veliko bolj se bojim za življenje drugega kakor pa za svoje... Bojim se šef strašnejse stvari kot je smrt... bojim se Tvojega smrtnega boja... Oh, če bi bilo že vse končano! Zakaj se hitrejše ne vrste naše zmage, ne zaradi zmag, ampak zars-di tega, da bi bilo vse končano f — p-. jl »a. —iz^ j ^Isdaj Tp ^ Bridgeport, O. in okolieo: fr Hočevar. Barbeton, 0. in okolioo; Alois Balant. Collinwood, O.: Katk. Slaip- nik. Lorain, Ohio in okolieo: Jefcn Kuraše 1735 E. 33. St. Toungstown, O.: Ant. Kikelj-Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolieo: M-Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Gem. BridgeviUe, Pa.: Rndolf Fle-texiek. Burdine, Pa. in okoUeo; Johm Keržisnik. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa,: Jotaa Kok lich. Bronghton, Pa. ia okoliše f A Demšar. Export, Pa. in okolica; John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Talentin GL Franklin, Ps., in okoliea: Fran B. Drašler. Irwin, Pa, in okolieo: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gakis-nja. Meadow Lands, Fa.? Georg Schnltz. Moon Ban, Pa. in oktiieo: Wt, lfaček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vssnik, Ignaz Magister, Frank Bsmbič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Bkerlj Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pSL West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. WUlock, Pa.: Frank Sems in Joseph Peternel. Toele, TJtah: Anton Palčič. Winterqnarters, Utah: LoaJs Blasich. Black Diamond, Waak.; Gr. Porenta. Bavensdals, Wash.: Jakob Bomfiak. Thomas, W. Va. in okoBes Frank Koeijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwankee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik im Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton rich. Wert Allis, Wis.: Frank 8kok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. », Wyo.: Josip Motok. i * i * Po znižani cenit Amerika in Amerikam r. J. tkU H dobiti poštnine proste n $2.50. Knjiga |e Bana ▼ platno In xa spcosia jmko pribčns. Zatofaiik je imel veliko stroikov in se ms nikakor n I splačala, sato je cena y»«ana. ds oe vsaj dekana ookri jejo veliki atroški. Dobiti jo priC Pablishing Company9 NetTANJT if » » i I r » k 1 82 Cortlandt Street, New York, N. Y (Francoska^parobrodna družba.) Direktni Črta do iHavrer Pariza, Švice, loomosta ie Ljubljane. Mr. M. PAPId, lit Frederick StM Steelton, Pa^ aai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" hi izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočam*. Upravnistvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDB. OBJAVAH. m 9—m—r~» > ■ ■ ■ SSLo^Sa ________taStabUM bodo teptalo ta b* bodo pootaloatro- O toka • ■draTfm rermotizon. kootlr ___oocafainhrbtonieL am. bol«, turo, buta is karja otmm. m potaujo bok. sobano Itd. odatnntaj troh Malo idnrfla ao rodotetcans ▼ WMhtatjo; do oo «sto In najboU aoaošno PUM oikl PoaB— ao oootnaj. JAKOB WAHCIC, 1093 B. Mth St. Cleveland, O w. a On imp. UM iserika i« Amerlkaoci. Ji prevzela v salogo rojakom is knjigo Bor. J, M. Ni lal nama sta kako kritiko, pai po isja^ja-■o, da je to izvrstno delo, rega bi si moral nabaviti jak t Ameriki, bodisi v podnk, bodisi kot darilo In posameznikov, aa katerih bo t otari domovini, kjer ee gotovo seaimajo etsrifi ali sorodniki dsislo, t kateri biva kak Slan drniintf. Knjigo krasi nebroj le-maraikdo zapssil ali ali po dragega zasnea iz sedsajik ali preteklik dni Cndimo ee le, do Jo povpraievanje po knjigi & AJPROVENCE** .. Ba'SvoCviiofca "UPIANCC !ao3dri Hjobo J HQ "Chicago", "L« ToaruM", "Rodaabeaala "ffiagwi" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eerner Pwaif Bi, Skesekroagh BiBdlng. Peita! paraikl oiptajo jo Tedne ob meiak H nMuBli HevOkfl BO JAKI, NABOCAJTB BB MA "GLAS N ABO D A", MA* VBCJI IN NAJCENEJŠI DNBVKIK« A ■V Denar mečete proč! sko ae podpirat« tvojega rojaka. Pri msal dobita izvrstno domače vim falon po 75 c, in več. Pri odjema vsC kot 10 galea dajem po-put, tar sa posabno priporočam alavniaR itovanakim drnštvam ob priliki kake vete« Ueo, tudi ornim u svatba. V zalogi imam lrrretne domača klobase in Tiakovritno grocarij«ko blago, katerega ljubi aai narod. Pošiljam denar na vse itrani sveta ia parobrodn* liatke ta vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kapn^em avstrijski denar. B tvrdko Frank Bakeer sem v trgovski sveti. Upravljam vse v notarski posel spada ječe dela, ker javni notar. (Notary Poblic.) PRANK JU RJOVEČ' 1SS1W. kar oi ni v prisorilo sanjo kriMe reklame, ■ katero m vi t svet marsikatero drago, veliko msnj vredno knjigo, ao primerna je knjiga kot boiift-ai dar, ki ima trajno Osna elegantno v platno knjigi je |BJ9 s poštnim Bo ieto osno oe odpoBje s 4 PHONE 240 Zastopnik "GLAS NARODA** 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKBQAN, 1UW. PRODAJA fina vina, izvrstne amotko, patentirana zdravila. PRODAJA vozne liatke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar ▼ atari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski poeel spadajoča dela. "GLtAS NABODA" JB BDDO «0£WBCI DNBVMIM SI mL .NABOČ1TB BB MAMJi j