Posamezna številka velja 6 v. Posamezna številka velja 6 v. DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. — Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se poiiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Dpravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. Štev. 6. V Ljubljani, dne 6. februarja 1915. Leto III. Razširjenje delokroga gospodarskih pomožnih pisarn za zasebne zadeve vpoklicanih. Kakor je bilo pričakovati, so s.e po ustanovitvi gospodarskih deželnih, okrajnih in občinskih pomožnih pisarn za zasebne zadeve vpoklicanih pripetili slučaji, ▼ katerih se niso le vpoklicani sami, marveč tudi njih svojci obrnili na različne pomožne pisarne radi zadev vpoklicanega, katere je bilo radi vpoklica ali pa šele po zvršenem vpoklicu hranitelja rodbine »ravnati. Ker zamore biti po sedanjih merodajnih določbah le vloga, v kateri izrazi vpoklicani svoje želje, in ki dospe potom vojaških poveljstev na deželno vojno pomožno pisarno, podlaga uradnemu postopanju po-®ožne pisarne, bi se morale zavrniti vse pri gospodarskih pomožnih pisarnah podane prošnje rodbinskih članov vpoklicanega za rešitev važnih zadev, Podlistek. Na pokopališču. Povest. — h slovaščiuo provol Podravski. (Dalje.) V. Bilo je nekoliko dni pred Žalostinovim odhodom Iz Zale Orave. Prijatelja Leščan in Žalostin sta sedela skupaj v sobi. Namesto razgovora sta kadila iz pip c*oma pridelan tobak. Oba ata bila zamišljena. Kaj 8*& premišljevala, bilo je res težavno pogoditi, da pa ne oba o enem in istem predmetu, to je bilo gotovo. »Na kaj neki mislita, gospoda? Slutim, da nista 'tobro spala?" vpraša ju, stopivša v sobo, mlada 8°spa Leščanka. „Sicer pa,“ se je šalila, „vam go-8P°d Žalostin, se ne čudim, vam se jo zopet to »zalo °ko zarilo v dušo globoko," cikajoč pri tem na po-8*®dnjo pesmico, b katero jo bila pred nedavnim Ža-°8tina dražila. „Toda, da je moj mož tako zamišljen, 0 se mi pa res zdi jako čudno. Ali se nisi tudi ti 2agledal v nekake oči ?“ »Mogoče, da imaš prav, a to še v kaj zvijačne °®'- Izgledajo pa uprav tako, kakor te tvoje, kakor ali bi pa moral vpoklicani šele pismeno izraziti svoje želje. Ker bi bilo to v slučajih, v kateiih se gre za vitalne koristi vpoklicanega, deloma nepravično, deloma bi imela pa taka zakasnitev rešitve lahko za posledico obžalovanja vredno gospodarsko škodo vpoklicanega, se je po odloku gospoda ministra notranjih zadev izza zadnjih dni delokrog gospodarskih pomožnih pisarn v tej smeri razširil, da se istih lahko poslužujejo pri rešitvi važnih zadev vpoklicanega neposredno tudi njegovi rodbinski udje. Gospodarske pomožne pisarne bodejo torej v bodoče sprejemale tudi prošnje svojcev vpoklicanih. „Svojcemu je smatrati v tem oziru v § 2. zak. z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, naštete osebe. Gospodarske pomožne pisarne bodejo pri vložitvi prošnje svojcev vpoklicanih pred vsem imele ugotoviti, ako se nanaša prošnja na zadevo, katere rešitev je resnično v korist vpoklicanega samega ali pa je le v prid svojcev vpoklicanega (n. pr. žene vpoklicanega, ki vodi samostojno obrt). V prvem slučaju bode ravnati z zadevo tako, kakor da bi vpoklicani pismeno izrazil bi bile ene in iste,“ je odvrnil Leščan, objemši ženo in zroč ji v oči. „Le poglejte ga, kako bi se znal zaljubiti ta moj možak, ako bi mu preminila,“ se mu je pogrozila z drobno rokico mlada gospa in obrnivši se k Žalostinu, nadaljevala: „ Resnica, da ne obžalujete, da ste mi dali roko v to svrho, da ostanete na naši zabavi ?“ „Ne, milostljiva gospa, hvaležen sem vam !* „Nu, in kako vam ugaja Zofka Kubinska?“ Brhka deklica je!“ odvrne Leščan, „to moram reči. Mila je, vrla, prijazna, zlasti njeno ličice in usta, da bi jih kar pojedel, ali vsaj — —“ „Nu kaj, ali vsaj?“ vpraša Leščanka, ko ni izgovoril. „Ali vsaj poljubil,“ doda Leščan. „Nu, le nu,“ se mu pogrozi Leščanka, „imejte se na pozoru, gospod Žalostin, da vam ti poljubi ne bi škodovali. Imejte pozor!" „Da bi sladke ustnice zamogle škodovati!“ se nasmeji Žalostin. „Ali ne veste, da imamo dobre in tudi strupene gobe ?“ „Torej je z ustnicami ravno tako?" „Zamorem vas zagotoviti, da) časih tudi sladka strd škoduje. Ali ste si ogledali pred nedavnem, ko željo potom vojaških poveljstev. V drugem slučaju se z ozirom na to, da zamorejo dotični svojci vsak čas tudi brez pomoči pomožne pisarne dobiti primerno zastopstvo s pravoveljavnim pooblastilom, ne bode poverilo članu pomožne pisarne rešitev dotične zadeve, marveč se bode omejilo delovanje pomožne pisarne pri takih zgolj le na korist svojcev podanih prošnjah na to, da se dajo nasveti in podučila. V takih slučajih seveda tudi ne pridejo v poštev kolkovne in pristoj-binske ugodnosti. Neka gospodarska pomožna deželna pisarna je opozorila na to, da poštni, odnosfio finančni uradi ne izročajo na vpoklicanega naslovljenih denarnih in vrednostnih pošiljatev rodbinskim članom, ako si vpoklicanec ni postavil pooblaščenca za prejemanje denarja. To postopanje, ki se sicer ujema z obstoječimi predpisi o izročevanju denarja, bi pod sedanjimi okoliščinami lahko neugodno vplivalo na gospodarski položaj zaostalih rodbinskih udov. Zlasti se je to opazilo pri rodbinah obrtnikov, trgovcev, kmetovalcev in sličnih. Da se rodbinam vpoklicanih tudi v tem oziru po možnosti odpomore, je pravosodno, finančno in trgovinsko ministrstvo dogovorno odredilo, da se imajo gospodarske pomožne pisarno pečati tudi s takimi slučaji. Oblastva in uradi, kateri imajo dostavljati na vpoklicanega naslovljeno denarno in vrednostno pošiljatev, bodejo svojce dotičnega vpoklicanega poučili, da morajo pri pristojni gospodarski pomožni pisarni, odnosno ako te ni, neposredno pri pristojnem okr. sodišču zaprositi, da se za vpoklicanega sodno postavi skrbnik. S tako prošnjo bode postopati tako, kakor z vlogo, v kateri bi vpoklicani to želel. smo bili na pokopališču, tega mladega moža, na katerega sem vas opozorila ?“ »Da, milostljiva," ji pritrdi Žalostin. »Obljubili ste mi, da boste tako dobri ter mi poveste nekaj o njem. In ker me ta neznanec zanima, rad bi poizvedel kaj bližjega o njem. Raditega vas tudi spomnim na vašo obljubo. Resnica sicer je, da name ni napravil najboljšega vtisa, toda nekakšno sočutje sem začutil do njega. Vem, da mora biti nesrečen." „A še kako nesrečen!" doda Leščanka. »Vidite, tudi o tem pripovedujejo, da so mu poljubi škodovali." »To bi pa res rad slišal," se nasmeji Žalostin. »Nu, zaman so smejite, čujte rajše, kaj pripovedujejo o njem. Ime mu je Ivan Kubinski," jame pripovedovati mlada gospa. »Poprej, dokler je bil še stari gospod Zmeškal živ, je bil v njegovi pisarni »osnovnik". Bolj zalega in vrlega mladeniča ni bilo dobiti po vsej okolici naokrog. Ni bilo torej nikako čudo, da se je kakor drugim mladim dekletom, tudi mladi, takrat šele petnajstletni Marici Zmeškalovi jako prikupil. In zaljubila se je vanj do ušes. Njeni starši, zlasti njen oče, s tem nikakor niso bili zadovoljni, kajti mladi Kubinski pri vsej svoji spretnosti se mu jo zdel vendarle preveč reven snubač za njegovo hčerko. Kaj je torej učinil ? Da bi hčerkino naklonjenost še pravočasno zadušil in prepreČii, odpustil je Svetovna vojna. Z avstrijsko ruskega bojišča. Uspeh nais artilerije pri Tarnown. — Boji ob Nldi la v Karpatih. Dunaj, 26. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 26. januarja: Splošni položaj se ni izpremenil. V topovskem boju, ki je bil včeraj oh obeh straneh Visle silnejši kakor zadnje dni čez dan, je učinkovala naša težka artilerija zapadno od Tarnowa s polnim uspehom. Park sovražnih vozil smo razpršili in prepodili več sovražnih stotnij pri Zglobici, zugozapadno od Tarnovva. Artilerijski ogenj je trajal pri neki skupini ob Nidi vso noč do jutra in se je ojačeno zopet pričel ob zori. V Karpatih so se tudi včeraj vršili boji. V gorenjih dolinah rek Ung, Lutorcza in Nagy Ag je moral sovražnik po opetovano izvršenih, a brezuspešnih protinapadih, ki so ga stali težke žrtve, izprazniti nekaj važnih višin. V Bukovini ni bilo bojev. Na južnem bojišču vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, feldmaršallajtnant. Gorski prslaz Uzsok zopet v naših rokah. Dunaj, 27. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 27. januarja: V dolenji dolini reke Ung smo včeraj sovražnika vrgli iz njegovih pozicij na obmejnih višinah na obeh straneh gorskega prelaza Uzsok. Eden najvažnejših karpatskih prelazov, za katerega posest so se tekom vojne že često vršili srditi boji in ki so ga od 1. januarja imeli v rokah Rusi, ki je mladega človeka iz svoje pisarne. Ta niti od daleč ni čutd vzroka, radi česar se je to zgodilo, kajti Maričino odlikovanje ni smatral za ničesar drugega, nego za otročjo prostopašnost in prostoto, s katero se je obnašala proti njemu, kakor proti domačinu, ker jo je smatral le še za otroka, samo da nekoliko razposajenega. Odpoved službe starega gospoda ga je kaj neprijetno dirnila in smatral jo je ne kot preži' ranje njegovih zmožnosti, marveč naravnost kot raZ' žaljenje in osramotitev. Pa tudi tega ni mogel prenesti. In pobral je svojo prtljago ter odpotoval, brez da bi bil kdo vedel, kam se je zgubil. Marica je po njegovem odhodu postala zamišljena Družba je ni več veselila, marveč ji je postala zoprn«' Zbolela jo in komaj se je nekoliko popravila, zbolel ji je oče, ki pa ni več ozdravil. Ko je bil še zdrav, je povpraševal po inladen* Kubinskem, toda nihče mu ni mogel dati kakih n*' potljajev, ker nihče ni vedel, kam se je zgubil. K# je bil bolan, je močno pogrešal Kubinskega. Na sinrtn1 postelji, videč hčerkino hiranje in njeno globoko žalost; je obžaloval svojo prenaglenost in želel si še tem boU vneto, da bi pred svojo smrtjo mogel še s Kubinski111 govoriti. Toda ta želja se mu ni izpolnila. (Dalje prihodnjič-) bil posebno močno utrjen in ki je bil žilavo zaščiščen z vrsto druga za drugo ležečih dobrih pozicij, je prešel po 3 dnevnih bojih zopet v našo posest. Severnozapadno od gorskega prelaza Uzsok, kakor tudi v dolinah rek Latorcze in Nagy Aga boji še trajajo. V zapadni Galiciji in v Poljski radi snežnega zameta samo zmerni artilerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. Dolina Nagy Ag očiščena od Busov. — Torony& in Vy»zkow v naših rokah. Dunaj, ‘28. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 28. januarja : Sedaj smo očistili od sovražnika tudi dolino reke Nagy Ag. Sovražnik, ki je Jirodrl z močnimi četami do okolice severno od Ok6r-mezo, je moral včeraj zapustiti svoje zadnje dobro utrjene pozicije. Zavzeli smo Toronyjo, dosegli na zasledovanju Vyszkow, kjer se je znova pričel boj proti sovražnim zadnjim četam. Na višinah severno od Vezerszallasa in pri Vo-losoou so Rusi z dobljenimi ojačenji znova poskusili, da bi zopet pridobili svojo izgubljeno glavno pozicijo. Bili so odbiti in so pri tem izgubili 700 ujetnikov in 5 strojnih pušk. Na ostali karpatski fronti ni nobene bistvene iz-premembe položaja. Vzhodno od doline Nagy Ag vlada mir. V zapadni Galiciji in Poljski artilerijski boji in manjše akcije. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, feldmaršallajtnant. ^ Galioijl in Poljski neznatni spopadi. — V Karpatih so bili Rusi povsod odbiti. Dunaj, 29. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 29. januarja. Zapadel je močan sneg. V zapadni Galiciji in Poljski samo spopadi izvidnih čet patrulj in kjer dovoljujejo trenotne razgledne razmere, artilerijski boji. V Karpatih iu zapadno od gorskega prelaza Uzsok smo odbili ruske napade s težkimi izgubami za na-8protnika. Pri Vezerszallasu in Volovcu so boji končani, sovražnik potisnen na višine gorskega prelaza. Ujeli smo znova 400 sovražnikov. V Bukovini vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. ^*i gorski prelazi v Karpatih v naših rokah. Deset tisoč Basov ujetih. Dunaj, 30. januarja. (Kor. urad) Uradno raznašajo dne 30. januarja opoldne: Ob poljsko - gališki jf°nti, razen kratkih topovskih bojev, večinoma mir. trditi boji zadnjih dni so dovedli do tega, da smo *°pet zavzeli prelazne višine v Karpatih. V težavnih akcijah, ki so trajale en teden, so se naše čete borile ^Ijub neugodnemu vremenu z največjo vztrajnostjo in »avostjo, so premagale pri često debelem snegu vse •genske težkoče in so s tem dosegle velike uspehe, ^jeli smo v celem 10.000 sovražnikov in uplenili šest strojnih pušk. . Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, eldmaršallajtnant. Uspešni boji ob Dunajou in Vidi. — V Karpatih se vrie boji za nekatere pozioije severno od prelazov. Dunaj, 31. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 31. januarja opoldne: Ob Dunajcu in ob Nidi je vladala včeraj na obeh straneh živahna artilerijska aktivnost. Naša v zadnjem času že opetovano z ljutim učinkom streljajoča artilerija je imela tudi včeraj uspeh. Sovražnik je v najhujšem ognju izpraznil nekatere strelske jarke. Tudi na ostali fronti v ruski Poljski je bil sem-tertja topovski boj. V Karpatih je potekel dan mirneje. V Karpatskem lesnem pogorju se vrše še boji za nekatere tik severno od prelaznih višin ležeče pozicije. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. Boji v ruski Poljski in v zapadni Galiciji. — V Karpatih je položaj nelzpremenjen. Dunaj, 1. februarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 1. februarja opoldne. V ruski Poljski in v zapadni Galiciji se je razvijala včeraj živahna bojna aktivnost. Ugodne razgledne razmere, ki so večinoma prevladovale, so povzročile številne izvidne boje in spopade, s katerimi smo v raznih odsekih dosegli lokalne uspehe. Splošna situacija v Karpatih je po zadnjih dogodkih neizpremenjena. Odbili smo nove ruske napade zapadno od Lup-kovskega gorskega prelaza. V nekem boju v lesnem pogorju je sovražnik izgubil na ujetnikih 5 častnikov, 800 mož, 2 topa in 2 strojni puški. V Bukovini se ni dogodilo ničesar bistvenega. Na južnem bojišču je položaj neizpremenjeu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hfifer, feldmaršallajtnant. V Karpatih se bore z uspehom naše in nemške dete. Dunaj, 2. februarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 2. februarja opoldne: Situacija se ni izpremenila. Osamel ruski sunek ob srednji Pilici v Poljski smo odbili. V Karpatih trajajo boji v zapadnem odseku bojue fronte. Na sredi fronte se bore z uspehom nemške in naše čete. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hfifer, feldmaršallajtnant. Z nemško-ruskega in nemško-francoskega bojišča. Srditi topovski boji v Vzhodni Prusiji. - Spopadi pri Wloolawku. Berolin, 26. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Voliki glavni stan, dne 26. januarja. Vzhodno bojišče. Severnovzhodno od Gumbinnena so Rusi brezuspešno napadli postojanke konjenice. Na ostali fronti v Vzhodni Prusiji so se vršili srditi artiljerijski boji. Manjši boji pri Wloclawku so bili za nas uspešni V Poljski zapadno od Visle in vzhodno od Pilice se ni prigodilo ničesar pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. Bor o lin, 27. januarja. (Kor. urad.) Wolffovurad javlja: Veliki glavni stan, dne 27. januarja. Vzhodno bojišče: Ruski napad severnovzhodno od Gubinneua ne napreduje. Sovražnikove izgube so bile mestoma težke. V Poljski ni izpremeinb. Vrhovno armadno vodstvo. Zavrnjeni ruski napad pri Gnmblnnenn in Blezunu. — Na poljskem bojišča ni izprememb. Berolin, 28. januarja. (Koresp. urad.) Poročilo Wolft'ovega urada. Veliki glavni stan, dne 28. januarja. Vzhodno bojišče. Odbili smo vse neznatne sovražne napadalne poizkuse severnovzhodno od Gumbinnena. Pri Biezunu, severnovzhodno od Sieprca, smo zavrnili neki ruski oddelek. V Poljski ni nobene izpremembe. Vrhovno armadno vodstvo. Ponesrečeni ruski napad pri Kussenu. — Nemoi so prodrli v glavno rusko pozicijo pri Loviozu. Berolin, 29. januarja. (Kor. urad.) Wolfi'ov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 29. januarja. Vzhodno bojišče: Ruski napadi v okolici Kussena severnovzhodno od Gumbinnena so se ponesrečili. Sovražnik je imel težke izgube. Severnovzhodno od Bolimowa, vzhodno od Lowicza, so naše Čete vrgle sovražnika iz njegove predpozicije iu vdrle v njegovo glavno postojanko. Razen nekega malega smo vkljub ljutim nočnim napadom vzdržali vse jarke in jih uravnali. Vrhovno armadno vodstvo. Odbiti ruski napadi v Vzhodni Prusiji in Poljski. Berolin, 30. januarja. (Koresp. urad) Poročilo Wolffovega urada : Veliki glavni stan, dne 30. januarja: Vzhodno bojišče. V Vzhodni Prusiji so Rusi brezuspešno napadali mostiče vzhodno od Darkehmena, obstreljevali naše utrdbe vzhodno jezersko planote ter poizkusili jugovzhodno od jezera Lowenstin napad, ki pa se je razbil v našem ognju. Ruske nočne napade v okolici vzhodno od Lowicza smo odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Vrhovno armadno vodstvo. Odbit ruski napad pri 3orzymowu. Berolin, 21. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, 31. januarja. Vzhodno bojišče. Z vzhodnopruske meje ničesar novega. V Poljski smo pri Borzymowu, vzhodno od Lowicza, odbili ruski napad. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 1. februarja. (Kor. urad.) Wolf£ov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 1. februarja. Vzhodno bojišče. Z vzhodno-pruske meje ni ničesar poročati. Severno od Visle, v okolici južnoza- padno od Mlawe, smo izrinili Ruse iz nekaterih krajev, ki so jih bili dan poprej pred našo fronto zavzeli. Na Poljskem, južno od Visle, smo nadalje pridobili na terenu. Južno od Pilice smo obnovili svoje napade. Vrhovno armadno vodstvo. Pri Llpnu in Sieprou konjenliki spopadi. Berolin, 2. februarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 2. februarja. Vzhodno bojišče. Na vzhodnopruski meji se ni prigodilo ničesar bistvenega. V Poljski, severno od Visle, so se vršili v okolici Lipna in severnozapadno od Sieprca spopadi z rusko konjenico. Južno od Visle napredujejo naši napadi dalje. Vrhovno armadno vodstvo. Angleži obstreljujejo Middelkerke ln Westende. -Ob kanalu I.a Bussee so Nemoi osvojili 2 angleški oporišči. Berolin, 26. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 26. januarja. Zapadno bojišče. Sovražnik je včeraj, kakor navadno, s topovi obstreljeval Middelkerke in kopališče Westende. Večje število prebivalcev je bilo vsled tega ognja ubitih ali ranjenih, med temi tudi župan v Middelkerke. Naše včerajšnje izgube so bile docela neznatne. Ob obeh straneh kanala La Bassee so naše čete izvršile napad na angleške postojanke; naš napad severno od kanala med Givenchyjem in kanalom radi močnega obkriljenja ni dovedel do tega, da bi zavzeli angleške pozicije, pač pa je naval badenskih čet južno od kanala imel popoln uspeh. Tu smo v naskok® prodrli v frontni širini 1100 m preko angleških pozicij, zavzeli dve močni oporišči, ujeli 3 častnike in 110 mož ter uplenili 1 top in 3 strojne puške. Angleži so zaman zopet poskušali osvojiti pozicija ki smo jih takoj dogradili za svoje svrhe. Odbili sm° jih s težkimi izgubami. Naše izgube so razmeroma neznatne. Na hribih pri Craonnu, jugovzhodno od Laon»i so se vršili za naše čete uspešni boji. V južnem delu Vogezov smo odbili vse francoske napade ter ujeli 50 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Pri Craonnu in 8t. Mihlelu so Nemoi zavzeli vašo* francoska oporišča. Berolin, 27. januarja. (Kor. urad.) VVolffov ura^ javlja: Veliki glavni stan, dne 27. januarja. Zapadno bojišče. Pri Niouportu in Ypernu so vršili samo artilerijski boji. Pri Cuinchyju jugozapadno od La Bassee, je snoc' poskusil sovražnik, da bi zopet osvojil pozicijo, ki s®0 mn jo vzeli dne 25. t. m. Trud je bil zaman. Nap9® se je v razbil ob našem ognju. Že včeraj javljeni boji na višinah pri Craonnu imeli popoln uspeh. Vrgli smo Francoze iz njihove Tt' šinske pozicije zapadno od La Creute-Fme in vzhodi10 od Aurtebise ter jih potisnili na južni obronek pogorj9; Saksonske čete so v naskoku zavzele več opofl“® v širini 1400 metrov, ujele 865 neranjenih Franco«0 ter uplenile 8 strojnih pušk, 1 pionirski depot in mnogo drugega raaterijala. Jugovzhodno od St. Mihiela so naše čete zavzele neko francosko oporišče. Francoski protinapad je ostal brezuspešen. V Vogezih je zapadel visok sneg, ki ovira naše kretnje. Vrhovno armadno vodstvo. Odbiti francoski napadi pri Cr&onne, v Vogezih in Alzaciji. — 1500 Francozov mrtvih in 1100 ujetih. Bero lin, 28. januarja. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan, dne 28. januarja. Zapadno bojišče. Na flandrijskem obrežju je sovražna artilerija obstreljevala kraje Middelkerke in Stype. Na hribih pri Craonne smo sovražniku iztrgali od strelskega jarka nadaljnjih 500 metrov, ki na vzhodu meje na predvčerajšnem zavzeto pozicijo. Francoske napade smo brez truda zavrnili. Sovražnik je imel v bojih od 25. do 27. t. m. težke izgube. Nad 1500 mrtvih Francozov je ležalo na bojišču; naše čete so ujele — inkluzivno z ujetniki, o katerih smo poročali 27. t. m. — 1100 Francozov. V Vogezih smo odbili v okolici Senonea in Pan de Sapta s težkimi izgubami za sovražnika več francoskih napadov. Ujeli smo 1 častnika in 50 inož. Naše izgube so čisto majhne. V Gorenji Alzaciji so napadli Francozi na fronti Nieder Aspach— Heidweiler—Hirzbachervvald naše pozicije pri Aspachu, Ammerzweilerju, Heidweilerju in Hirzbacherwaldu. Napad smo povsodi odbili z velikimi izgubami za sovražnika, Posebno velike so bile njegove izgube južno od Heidweilerja in Ammerzweilerja, kjer so se Francozi umaknili v neredu. Uplenili smo 5 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. kemiki zrakoplovi bombardirajo Diinkirohen. — Odbiti napadi pri Nieuportu in La Bascee. Berolin, 29. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 29. januarja. Zapadno bojišče. Naše zračno brodovje je na sočnem poletu izdatno obmetavalo z bombami angleške etapne naprave trdnjave Dunkirchen. Sovražni napad v sipinah severnozapadno od Nieu-Porta smo odbili. Sovražnika, ki je na neki točki udrl v našo pozicijo, smo zavrnili z močnim bajonetnim Napadom. Južno od kanala La Bassee so poskušali Angleži zopet osvojiti pozicijo, ki smo jim jo iztrgali. Njihov 5)apad smo odbili z lahkoto. Na ostali fronti se ni dogodilo ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Uničen 155. francoski pehotni polk. Berolin, 30. januarja. (Kor. urad.) Poročilo "olffovega urada. Veliki glavni stan, dne 30. januarja. Zapadno bojišče. Francosko izgube v bojih severno ^ Nieuporta 28. januarja so bile velike. Nad 300 Marokancev in Alžircev leži mrtvih v sipinah. Naš °genj je tudi včeraj zaviral sovražnika na tem, da bi 8,e z jarki dokopal do sipinskih višin zapadno od svetnika, Južno od kanala La Bassee so naše čete danes ponoči iztrgale Francozom v zvezi s pozicijo, ki smo jo osvojili dne 25. januarja, dva nadaljnja jarka in ujele nad 60 mož. V zapadnem delu Argonov so naše čete izvršile včeraj napad, ki nam je donesel ue neznatno pridobitev na terenu. Na ujetnikih je ostalo v naših rokah 12 častnikov in 731 mož; uplenili smo 12 strojnih pušk in 10 topov manjšega kalibra. Sovražnikove izgube so težke: 400 do 500 mrtvih leži na bojišču. Kakor se zdi, smo popolnoma uničili francoski pehotni polk štev. 155. Naše izgube so razmeroma majhne. Francoske nočne napadalne poskuse jugovzhodno od Verduna smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Severnovzhodno od Badonvilliersa smo potisnili Francoze iz vasi Angomont na Bremenil. An-gomont smo zasedli. Vrhovno armadno vodstvo. Boji v Flandriji. - Boji ob oestl I>& Bassee-Bethone in pri Carenoyjo. Berolin, 31. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 31. januarja. Zapadno bojišče. V Flandriji so se včeraj ponoči vršili artilerijski boji. Pri Cuinchyju, južno od «ceste La Bass4e-Bethune, kakor tudi pri Carencyju (severnozapadno od Arrasa) smo Francozom iztrgali posamezne strelske jarke. Vrhovno armadno vodstvo. Zadnja porodila. Veliki glavni stan, dne 1. februarja. Zapadno bojišče. Z zapadnega bojišča ni poročati ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 2. februarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 2. februarja. Zapadno bojišče. Razen artilerijskega boja na raznih točkah ni nobenih posebnih dogodkov. Francoska uradna poročila o vojnih dogodkih vsebujejo v zadnjem času naravnost gorostasne, nam v škodo popačene, deloma tudi popolnoma izmišljene podatke. Naravno je, da odklanja nemško vrhovno vodstvo, da bi se v podrobnostih pečalo s takimi vestmi. Vsakdo je v položaju preizkusiti njihovo vrednost na temelju uradnih nemških poročil. Vrhovno armadno vodstvo. Zopetno obstreljevanje Lovoena. Amsterdam, 26. januarja. Graški listi poročajo: Po nekem poročilu „Timesa“ se je brzojavilo iz Cetinj črnogorskemu generalnemu konzulu v Londonu: Dne 21. t. m. so Avstrijci črnogorske postojanke na Lovčnu z artiljerijo hudo napadli. Ogenj bojnih ladij so podpirali topovi utrdb Rabač, Grabovač in Erajhda. Obstreljevalo se je cel dan. Črnogorci so odločno odgovarjali. O pomorski bitki v Severnem morju. Berolin, 28. januarja. (Kor. urad.) Jutranji listi priobčujejo točno poročilo o pomorski bitki v Severnem morju: Nemško brodorje, pod vodstvom podadmirala Hipperja, je v spremstvu malih izvidnih križark srečalo, 120 morskih milj od Helgolanda, angleško ladjevje, ki je bilo nadmočno, tako kar se tiče števila, kakor tudi moči ladij. Admiral se je okrenil proti jugovzhodu, bodisi, da bi dobil pomoč bližje ob obrežju, bodisi, da bi imel ugodno svetlobo in ugoden veter. Angleži so pluli skoro vzporedno kakih 20 kilometrov, ob koncu boja pa kakih 15 kilometrov daleč od Nemcev. Osredotočili so svoj ogenj na zadnjo nemško ladjo „Bluchera“. Imeli so prednost s svojo hitrostjo, ker so angleške ladje plule s hitrostjo 28 morskih milj, „Bliicher“ pa samo s hitrostjo 25 morskih milj. Uspešen strel je križarki v kratkem poškodoval stroj, da je jela zaostajati. Ladja se je nagnila počez, a je kljub temu mirno streljala dalje. Dva napadajoča angleška torpedna rušilca sta se vsled strelov križarke „Blucher“ potopila, najbrže pa so nemški podmorski čolni potopili še tudi tretjo angleško torpedovko. Končno je križarko „Bluchera zadel torpedo angleških rušilcev. Ladja je eksplodirala. 70 morskih milj od Helgolanda se je angleško bro-dovje okrenilo, bodisi iz strahu pred nemškimi oja-čenji, ali podmorskimi čolni, bodisi vsled nevarnosti, grozeče od min, ali radi stanja svojih lastnih ladij. Vodilna ladja ,,Lion“ je bila namreč nagnjena, druga ladja „Tiger“ pa i. Cena znaša sedaj približno 100 K za 100 kg in poskočila od izbruha vojske za približno 100 odstot- kov. Leta 1913. je znašal dovoz surovega riža po suhem 3 milijone kron, po morju pa 15 milijouov. Od tega odpade na angleško Indijo 13V» milijona K. Kakor je znano, je Italija prepovedala izvoz, Nemčija pa prevoz riža, tako da je izključen tudi dovoz preko Nizozemske. Tudi zaloge riževe moke so izčrpane. (Petrolej postane cenejši.) Dunajski listi poročajo, da so pričele cene petroleju padati. Draginja petroleja je nastala vsled otežkočenega dovoza. Ker je postal sedaj dovoz lažji, so pričele cene padati in je te dni petrolej že 2 do 4 vinarje pri litru cenejši. Pri nas tega še ne čutimo. V Ljubljani je petrolej po mnogih trgovinah po 80 vinarjev liter ali pa še dražji. (Prosta vožnja za črnovojniške obvezance.) Tiskovni urad c. kr. ministrskega predsedstva naznanja: Z razglasom političnih oblasti se je odredil vpoklic v letih 1891, 1895 in 1896 rojenih črnovojniških obve-zancev kakor tudi onih črnovojniških obvezancev, ki so bili rojeni v letih 1878, 1879, 1880 in 1881 in ki so si, ne da bi bili preje v avstroogrski monarhiji obvezani k vojaški službi, pridobili avstrijsko ali ogrsko državljanstvo še-le po 31. decembru tistega leta, ko so dopolnili 33. leto starosti in se niso imeli — ne da bi bila s tem prizadeta njihova črnovojniška dolžnost — podvreči nobenemu naboru. — k oboroženi črno-vojniški službi. Te osebe imajo prosto vožujo po železnicah od svojega bivališča do nabornega kraja in nazaj, kakor tudi pri odhodu k vojakom, ako so bili potrjeni, do onega kraja, kamor morajo odriniti. K brezplačni vožnji opravičuje črnovojniška legitimacija, toda le tedaj, ako so pred odhodom pri blagajni na železniški postaji pritisnili nanjo pečat. Kdor nima s pečatom preskrbljene črnovojniške legitimacije, mora plačati polno vožno ceno. (Okrajna cesta Št.Vid nad Ljubljano — Kleče — Vižmarje) je ob vsakem snegu že več let popolnoma zaprta za promet. Ker jo rabi mnogo ljudi, zato prosimo sl. cestni odbor, da nas reši teh sibirskih razmer in da ob dani priliki razorati cesto. (Iz železniške službe.) Železniško ministrstvo je imenovalo revideuta drž. železnice v Trstu Hermana Boltarja za načelnika materijalnega skladišča v Trstu. (Iz ljudskošolske službe.) Učiteljska kandidatinja Ivana Verče je imenovana za suplentinjo v Ajdovci. Učiteljska kandidatinja Franja Rihteršič je pripuščena k brezplačni šolski praksi na trirazrednici v Srednji vasi. Razne stvari po svetu. (Konflikt med carjem in velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem.) Poljski listi javljajo, da postaja konflikt med carjem in velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem vedno ostrejši. Car ve, da stremi Nikolaj Nikolajevič po njegovi kroni. Pa tudi v vojaškem oziru se je generalisimus slabo izkazal. Zato je pričakovati, da bo skoro odstranjen. Proti njemu deluje mirovna stranka, ki ve, da je Nikolaj Nikolajevič glavni voditelj vojnih hujskačev. Poljski listi imajo te informacije „od merodajne ruske strani iz Petrograda1*. (Žena župan v Soissonu.) „Lokalanzeiger“ poroča iz Milana: Položaj v Soissonu označujejo kot obupen. Posebno občudovanje zasluži delovanje neke žene z imenom Macqueret, ki že štiri mesece opravlja službo župana. Samo njej se je zahvaliti, da je ostalo še par meščanov v Soissonu. Rekvirirala je dvajset glav živine iz okolice ter jih nastanila v mestu. Neki pek je izjavil, da bo toliko časa ostal, dokler bo ona zdržala. Na ta način je za to preskrbela, da bodo imele v mestu se nahajajoče osebe kakor tudi bolniki vsaj za nekaj časa mesa in kruha. (Vojni stroški Rusije.) Londonski listi zanikajo, da misli trojni sporazum najeti pod trojnim poroštvom skupno posojilo 15 milijard. Dejstvo pa je, da Rusija potrebuje denarja in preko Soluna potuje ruski finančni minister Bark v Pariz, kjer ga čakata angleški zakladnik Lloyd-George in francoski finančni minister Ribot. Vojska je draga stvar, posebno moderna vojska s svojimi ogromnimi masami vojakov in drago artiljerijo in streljivom. Pol leta že traja vojska in Rusija je že parkrat iskala denarja. Denarne podpore pa rabijo tudi manjši prijatelji in zavezniki trosporazuma, Rusija pa potrebuje največ. Iz Stockholma se poroča: Iz naslednjih številk, ki slone na ruskih uradnih podatkih in posebno na spomenici ruskega finančnega ministra, se da približno preračunati, koliko bo dobila Rusija od 15 miljard. Ruski vojni stroški v času od 1. avgusta do 13. novembra so znašali 1785 milijonov rubljev. To je 105 dni, vsak dan tedaj 17 milijonov rubljev ali po naše 42'5 milijonov kron. Koncem januarja bodo ruski vojni stroški znašali okroglih 3145 milijonov rubljev (7862 milijonov kron) in v naslednih treh mesecih do konca aprila 4675 milijonov rubljev ali 11.687 milijonov kron. četudi odštejemo posojila, ki jih je Ru-dja v prvih desetih tednih najela v znesku 1714 milijonov rubljev (4285 .milijonov kron), vendar bo Rusija do konca aprila potrebovala za vojno še 2961 milijonov rubljev ali po naše 7402 milijona kron. Če se bo res dalo na Angleškem in Francoskem dobiti teh 15 milijard — pri sedanjih denarnih razmerah stvar še ni prav gotova — tedaj bosta morali dati kar polovico Rusiji, ki pa bo koncem aprila zopet brez denarja. Vsak novi mesec vojne stane samo Rusijo 510 milijonov rubljev (1275 milijonov kron) in kar je grof Witte v javni konferenci ruskih trgovcev in industrijcev v Petrogradu poudarjal, da more Rusija svoje vojne stroške kriti le z zunanjimi posojili, tedaj se lahko izračuna, koliko bo morala Rusija še na posodo vzeti, če bo vojska trajala še 6 ali 9 mesecev. (Vojni stroški.) Ravnatelj dunajskega „Bank-vereina" B. Popper razpravlja v \čerajšnji „N. Fr. Pr.“ o našem gospodarskem položaju. Popper priznava, da naša monarhija za vojno financijelno in gospodarsko ni bila pripravljena, med tem ko je bila Nemčija v vsakem oziru vzorno pripravljena, pravi pa, da je naša monarhija grandijozne financijelne in ekonomične težave tako premagala, da tega največji optimist ni pričakoval. Popper se ozira tudi v prihodnjost in pravi: Tudi, če bi vojna še dlje časa trajala, tudi če bi nas vsega skupaj deset milijard veljala, bomo mogli na leto zmagati 550 milijonov za obrestovanje in amortizacijo. Proračun za celo monarhijo znaša Šest milijard kron. Zvišanje za več, kakor devet procentov je pač jako znatno, a ni nezmagljivo. Pripravljeni moramo biti na zvišanje direktnih in indirektnih davkov, na nove monopole, morda tudi na odstop enega dela premoženj državi. Bogatini in reveži, vsi morajo primerno prispevati, da se finančno gospodarstvo monarhije dobro uredi. — Zabeležili smo to, ker je pisatelj vodja enega prvih denarnih zavodov v državi in gotovo v stanu presoditi razmere. (Kako sklepajo Rusi mir.) Neki dopisnik lista „Perseveranzai; spominja na dramatični prizor, ki se je dogodil pred mirovnim sklepom v krimski vojni. Ruski car je sklical vse svoje ministre na posvetovanje, da dobi natančno sliko o položaju. Vojni minister Dolguroki je brez obotavljanja izjavil, da je armada popolnoma izmučena in da ni na to misliti, da bi se dobili novi rekruti. Nato se je obrnil car na svojega brata, velikega kneza Konstantina, ki je bil mornariški minister in ki je hotel na vsak način nadaljevati sovražnosti. Na vprašanje, v kakšnem položaju je ruska mornarica, je odgovoril veliki knez: „Veličanstvo, imamo eno brodovje v Vzhodnem morju, drugo v Črnem morju.<£ „Dobro,“ je odgovoril car, ,,toda ti dve brodovji nista nikdar zapustili svojih mest.“ Veliki knez ni mogel tega tajiti. „Na vsak način,“ je zaključil car, „se mi zdi, da nimamo niti armade, niti brodovja!“ Veliki knez je vzdihnil in molče sklonil glavo. Nato je prišla vrsta na finančnega ministra. „ Veličanstvo," je odgovoril ta na vladarjevo vprašanje, „ravnokar smo sklenili precej nujno posojilo v Hamburgu in ne verjamem, da bo mogoče dobiti še eno.“ ^Gospodje !“, je vzkliknil car, „kolikor morem iz tega posneti, nimamo torej niti vojakov, niti brodovja, niti denarja, kako naj torej nadaljujemo vojno ?“ Tedaj pa je stopil grof Bludofi pred njega ter mu rekel zelo razburjen: „Vaše Veličanstvo mora, žal, skleniti mir; toda isti hip naj Vaše Veličanstvo odpusti nas vse, ministre, ki niso znali vršiti svojega posla.? | 10.000 kron nagrade. Brado in lase po-vzroči resnično v 8do 14 dneh pristni dan-gki Nokah-balzam. Rv- Staro in mlado, go-tkI/ spodje in gospe rabijo Jt za rast brade, obrvi “ JT in las samo