VSE ZA ZGODOVINO 107 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE Dediščina in domišljija celjskih raketarjev peter o mersel, Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev. c elje: Zgodovinski arhiv c e- lje, 170 strani in slikovne priloge o svajanje vesolja je tema, ki že več kot pol sto- letja buri domišljijo sodobnikom in navdihuje svet. o b prvih korakih osvajanja vesolja na začetku šest- desetih let 20. stoletja je raketna vročica prevzela tudi manjšo skupino celjskih dijakov, ki so sprva bolj eksperimentirali v celostnem lastnem razvoju raket (ne modelarstvu!), v naslednjih fazah pa so se skozi povezovanje, podporo industrije in aka- demsko znanost razvili do stopnje, ko so postali zelo prepoznavni in priznani vsaj na področju bi- vše države. danes bi kolektivni spomin že skoraj zabrisal sledi njihovih dosežkov, ko se ne bi pred leti navezali prvi kontakti z Zgodovinskim arhivom c elje, ki je etapno prevzel arhivsko gradivo leta 1999 ugaslega društva, med gradivom pa so bili tudi nastavki za knjigo, ki zdaj sveža prihaja med bralce. s knjigo celjski arhiv kot dediščinska institu- cija daje v javnost čtivo, ki po eni strani podaja sumarno rekonstrukcijo preteklosti, obenem pa se tudi spogleduje s sodobnim izzivom, kako navdahniti današnjo družbo, saj se skozi zgodbo celjskih raketarjev lahko prepoznava več nastav- kov uspeha kolektiva, ki je z interdisciplinarnim in entuziastičnim pristopom postavljal meje kon- kretne dejavnosti. Že z naslovnico, ki je montaža a ndreja Mohoriča, hišnega oblikovalca revije, ki jo berete, namiguje knjiga na prehajanje narativa dediščine v polje znanstvene fantastike in želje, da vsebine, ki jih prinaša, obenem pripomorejo tudi h kreativnemu razmišljanju in razvijanju domi- šljijskega sveta. k ot je povedal peter o mersel na tiskovni konferenci ob izidu knjige, so bili realni načrti celjskih raketarjev dejansko usmerjeni ve- liko bližje Zemlji, a hkrati je nemogoče zanikati, da si mladeniči ob svojih stremljenjih in sanjah niso želeli do zvezd. a mbicije knjige so zato zago- tovo višje kot zgolj podati preteklo poročilo ozko specializirane dejavnosti raketarstva, z njo bi radi obenem namreč lansirali tudi idejo o poustvarjanju imaginarija celjskih raketarjev. s tem seveda ne ciljamo na pričakovanje o novem konstruiranju kakšnih celjskih raket, povsem realno in koristno pa bi bilo, ko bi se zgodba celjskih raketarjev utopila v sodobna razmišljanja o vrednotenju realnosti ter v sporočila z bolj ambicioznim zastavljanjem vpra- šanj sodobnosti in razmisleku o naši prihodnosti. Začetki snovanja knjige Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev segajo v leto 2012, ko sta duhovni vodja in pionir celjskih raketarjev a le- ksander k erstein in peter o mersel začela nabirati gradivo, s katerim bi obeležila petdeseto obletnico formalnega obstoja celjskih raketarjev. k erstein izida knjige na žalost ni dočakal, so ga pa zato šte- vilni drugi raketarji in posebej javnost, kateri je zdaj na 170 straneh in z bogato slikovno opremo omogočen že spregledan vpogled v preteklo dejav- nost tega v formalnem oziru amaterskega društva, ki pa je v primerjalnem pogledu razvijanja raketne tehnologije doseglo že raven, ki je mejila na povsem profesionalen pristop. 108 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 V nadaljevanju vsaj na kratko preletimo vsebino, ki je v knjigi razdeljena na več delov, saj jo sestavlja kronološki pregled, podrobnejši opisi posameznih raketnih programov, začetku in koncu knjige pa daje okvir zapis osebnih spominov izpostavljenih članov, od uvodnega zapisa a leksandra k ersteina, do zaključka, ki je zaznamovan z vtisi posameznih članov ter petra o mersela, ki sam sebe namesto avtorja rad skromno označi za zapisovalca zgodbe celjskih raketarjev. V začetku šestdesetih let sta se dve skupini naj- stnikov, prva okrog a leksandra k ersteina in druga okrog petra k linarja, združili v raketno sekcijo pri Aero klubu Celje. po več posameznih poskusih po letu 1961, novembra 1964 raketarji izstrelijo na letališču v l evcu pri c elju prvo raketo, ki dobi v jav- nosti več pozornosti. r aketa arsc -8 (r epublika) je osnova za prve poštne rakete pri nas. decembra 1964 v slivnici pri Mariboru izstrelijo s paketom 200 pisem 2,2 m visoko raketo arsc -8-a . prve rakete so vse enostopenjske s pogonom na trdno gorivo micrograin. l eto 1964 je tudi začetek izvajanja raketnega programa Vega , ki ima namen predvsem v razvi- janju motorjev na trdno gorivo, rakete tega progra- ma pa so imele doseg okrog 30 km. daleč največjo slavo iz tega programa doseže raketa Vega -3-c . 30. septembra 1967 so raketo izstrelili na f ruški gori v Vojvodini pred očmi javnosti in svetovne raketarske elite, ki je prisostvovala 18. kongresu mednarodne astronavtične federacije v beogradu. pravi podvig je bil že prevoz rakete in njeno sesta- vljanje na mestu samem večkrat, saj je bila pred lansiranjem na ogled tudi na odmevni razstavi Ko- smos miru v beogradu. r aketa je bila tristopenjska, dolga 7,5 m, težka 568 kg, z motorji s približno 10 tonami potisne sile, ki so jo po ocenah pognali več kot 32 km visoko. Verjetno največjo izstreljeno evropsko amatersko raketo je bilo mogoče nazadnje videti tudi v uvodnih kadrih fikcijsko zasnovanega dokumentarca Huston, imamo problem! (2016). n ajbolj ambiciozen raketni program celjskih raketarjev je bil program sirij . program je bil zah- tevnejši predvsem zaradi poskusov vključevanja tekočega ali trdno-tekočega goriva za veliko moč- nejše motorje, ki bi v nebo pognali najbolj smelo zasnovane rakete, kot je bila sirij -ep. slednja naj bi dosegla celo 140 km višine, a se načrti niso izšli. l eta 1968 je bila pri slunju manj uspešna izstre- litev rakete sirij -1-ina , je pa bila zelo uspešna, odmevna in tudi prelomna izstrelitev tristopenjske rakete sirij -2-ZMaj leta 1970 v l ibojah. projekt sirij je bil zaradi pionirskih postopkov vgradnje elektronike počasnejši, zahtevnejši in dražji. n o- vost pri izstrelitvi rakete sirij -2-ZMaj , ki je imela računsko višino 7,8 km, je bila uspešna integracija elektronskih naprav v konico, stik z raketo po iz- strelitvi pa je preko umerjenih anten držal poseben center ob izstrelišču sirij kon Trol . r azvoj je vključeval od projektiranja, gradnje, izstrelitve do analiz številne strokovnjake več področij, od industrijskih podjetij in njihovih društev ljudske tehnike, različnih zavodov, do fakultet in pomeni tudi pričetek računalniške dobe v Astronavtično raketnem klubu Celje. iz opisanega je jasno, da je program potekal na za tisti čas zavidljivi in visoki znanstveni ravni, ki je močno presegla društveni amaterizem. n a izstrelitvi na začasnem poligonu v l ibojah so bili prisotni tudi predstavniki vojaškega rake- tnega šolskega centra iz batajnice pri Zemunu, kar je nakazalo že tesno vzpostavljene vezi s takratno jugoslovansko armado. c eljski raketarji so po veči- ni opravili služenje vojaškega roka prav tam, kjer so zasnovali tudi vojaški raketni klub Raketaš. dobra podpora in oprema jim je omogočala, da so tam razvijali nekaj raket, so pa tudi v okviru domače- ga društva zasnovali po letu 1971 program raket pr (preizkusne, sami so jim rekli po domače kar partizanske), ki naj bi služil za potrebe slovenske teritorialne obrambe. T udi v času po osamosvojitvi s lovenije so nestabilen program pr želeli nadaljeva - ti pod imenom Tiras in opravili nekaj testiranj na poligonu poček, a program v času, ko tudi društvo ni imelo več prave podpore in novih članov, ni bil več aktualen. dobra stran programa pr je bila sicer ta, da je omogočal serijsko izdelavo raket, ki so bile v programih sirij in V ega vselej bolj unikatni dosežek. serijsko pa je bil zasnovan še en pomemben program celjskih raketarjev, ki se je močno nave- zoval tudi na gospodarski pomen. program raket proti toči so celjski raketarji zasnovali leta 1972 v dogovoru s podjetjem Kamnik, a se je preizkusna dvostopenjska raketa k amnik-2-c 4 izkazala kot VSE ZA ZGODOVINO 109 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE premalo zanesljiva in so program opustili. r azvoj protitočnih raket je spet zaživel po letu 1986 v sode- lovanju z Razvojnim centrom Celje. l eta 1987 je bila izstreljena cela serija raket rch X na hibridni po- gon, program pa je bil ob koncu leta 1989 opuščen, saj v generalštabu v beogradu ni bilo več mogoče pridobiti soglasja za nadaljnji razvoj in proizvodnjo. V Astronavtično raketnem klubu, ki se je leta 1976 preimenoval v Astronavtično in raketno dru- štvo Celje, je v najboljših letih ob izteku šestdesetih bilo skoraj 40 aktivnih članov, sicer pa je najbolj dejavno jedro tvorilo nekaj izpostavljenih članov. a leksander k erstein je bil duhovni vodja, peter o mersel je skrbel za elektroniko in računalniško tehniko, f ranc s endelbach za elektrotehniko, Vili Vengust za razvoj tehnologije motorjev, Marjan Žolnir, ervin Zabav, Zvone Tofant so v glavnem skrbeli za konstruiranje, nekaj časa je bila v dru- štvu aktivna sekcija modelarjev pod vodstvom o ta planka. Z vidika razvoja kluba so pomembni še mnogi drugi člani pa tudi oni, s katerimi je dru- štvo skozi desetletja navezovalo tesne stike, to so bili tudi številni strokovnjaki z univerz in inštitu- tov, katere vse najdemo omenjene v knjigi pa tudi v bogati slikovni opremi. c eljski raketarji so bili zelo dejavni tudi v okviru republiške in državne raketne zveze, z referati pa so se mnogi od njih udeležili številnih znanstvenih konferenc po celem svetu. Zanimivo epizodo iz svetovnega astronavt- skega kongresa v h oustonu 2002 opiše a leksander k erstein, ko mu francoski strokovnjak za raketno tehniko po predstavitvi referata o programu raket Vega , da pohvalo, da je slovenijo kot 29. državo pripeljal v svetovno zgodovino raketne tehnike. Velik pomen pa so celjski raketarji dali tudi izo- braževalnemu področju, saj so v c elju vselej skrbeli tudi zato, da so bili zainteresirani, posebej pa šolarji na tekočem s sodobnimi dognanji s področja astro- nomije in raketarstva. Že leta 1966 so sodelovali na razstavi Ljudske tehnike v n arodnem domu, ob ustanovni skupščini raketnega društva slovenije, ki je bila prav tam, pa pripravili leta 1968 razstavo Deset let človekovega osvajanja vesolja. l eta 1972 ob desetletnici kluba pripravijo v c eljskem domu razstavo Človek v vesolju. Zelo odmevno in posebej atraktivno je bilo sodelovanje celjskih raketarjev na Razstavi tehniške ustvarjalnosti in inovacijske dejavnosti leta 1976. k ar v strop hale Golovec je bila tedaj zapičena 10 metrov visoka eksperimentalna raketa sirij -5-c . c eljske raketarje sta z obiskom knežjega mesta počastila tudi dva zelo ugledna svetovna astronavta. l eta 1974 je c elje obiskal a meričan e ugen c ernan komandant a polla XVii in zadnji človek, ki je hodil po l uni. l eta 1993 pa se je v Veliki pirešici, kjer je v preteklosti v kamnolomu in asfaltni bazi c estnega podjetja c elje bilo eno od središč delovanja rake- tarjev, zaustavil ugledni ruski kozmonavt a leksei a rhipovič l eonov, prvi človek, ki je opravil sprehod po odprtem vesoljskem prostoru. Vse zapisano kar vabi k novemu odkrivanju. k njiga petra o mersela Želeli smo do zvezd je ho- mage celjskim raketarjem, ki tako kot rakete kliče bralca k osvajanju neznanega. Borut Batagelj