KOPER — 28. NOVEMBRA 1958
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VIL — ŠTEV. 41
SLlnfiS^	tisk" v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170
^rZar™ ^	£50 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali
_	- DRn! r"cnn b0" ^-i-»*- Prilogo »Uradni vestnih okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Vso m bralcem, naročnikom
in sodelavcem »SLOVENSKEGA JADRANA« ob
cdt)nevu repubiilze 29. NOVEMBRU 1958 naše iskrene čestitke !
UREDN ISTVO IN UPRAVA
ZA 29. NOVEMBER 1950
Kot blisk so šinila mf.mo. Slavna so bila. pa tudi težavna, ko smo jih doživljali. Sinila so mimo, toda vsako zase je po svoji vrednosti pomenilo deset let — vsa skupaj so do temeljev spremenila naše žlvljeiije in preoblikovala na-So domovino.
Takrat — sredt krvavega obračuna stoletij, sredi zagrizenega spopada starega in novega sveta — takrat smo prihajajočemu napredku položili trdne temelje, zasnovo pravičnejše družbene ureditve v novi državi.
Zato je bil 29. november 1943 dan veselja za vse jugo-
1943 — 1958
slovansko ljudstvo in črn dan za njegove zatiralce. Se več — to dan je prekrižal enkrat za vselej marsikateri račun brez krčmarja. Ta dan je Jugoslavija dokončno nehala biti menjalni drobiž, s katerim so drugi plačevali svoje račune. Nekateri so nam to zelo zamerili — Tudi laki, od katerih tega nismo pričakovali.
Ko smo zmagoslavno končali boj za svobodo, boj za novo : Jugoslavijo, ki ji je Tito sim- j bol in poosebljenje te svobode, i se je začel nov boj — nekrvav, zato pa nič manj težaven — boj za lepše življenje. Vrstila so se leta — vsako za deset drugih — da smo dosegli to, kar danes imamo, za kar smo postavili temelje 29. novembra 1943,
Neomajni so ti temelji in na nji]i zgrajena hiša naših narodov. Hudi viharji so jo že skušali podreti, ji zagospodariti. Vanjo so udarjale in še udarjajo strele sovraštva — a vse zaman. Zaman, ker smo sicer majhni po številu ljudi in kvadratnih kilometrov, toda veliki po ugledu. Tito ni samo naš simbol. Tito je pojem svobode, pojem enakopravnosti, je svetilnik miru in sožitja — pa tudi vidkan v srcih ljudi, ki ss trgajo močnejšim iz spon. Zato je Jugoslavija 29. novembra velika v svetu in morajo jo upoštevati tudi tisti, ki bi radi po svoje vrtili globus in krojili pravico ljudem na njem.
Pa ne zaradi te veličine, ne samo zaradi ugleda v svetu — zaradi nas samih in naših zanamcev imamo še veliko dolžnosti, veliko obveznosti do te svoje hiše, zgrajene s tolikšnimi žrtvami, varovane s tako velikimi napori. Ne sm.emo se zaustavili in se naslajati ob doseženih uspehih. Zgrajeno stavbo je treba nenehno lepšati in jo opremljati, da bo življenje v njej prijetnejše, lepše. Ce bomo z delom naših rok. pomagali tudi drugim — toliko bolje. Vsakomur rar\i pomagamo, vsiljevati pa se nočemo. Vsekdar pa bomo jasno in odločno povedali vsepovsod, če nam. ni kaj prav in kar tudi za naše soljudi po vsem svetu ni prav. Za. to imamo vso prainco — mnč pa nam. daje simbol naše svobode, z nanjenimi baklami bratstva obsijani 29. november.
Rastlco Bradaškja
SLAVJE OB OTVORITVI CESTE LJUBLJANA—ZAGREB

V nedeljo ob pol devetih dopoldne je prispel pred Jankomir-ski most v Zagrebu predsednik republike Josip Broz-Tito v spremstvu Edvarda Kardelja, Mi-jalka Todoroviča, Mihe Marinka, dr. Vladimira Bakariča, Jovana Veselinova, Franca Leskoška, Peka Dapčeviča, Borisa Kraigherja in drugih visokih državnih in partijskih funkcionarjev, uglednih gostov in meščanov Zagreba. Predsednika republike je pozdravil komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Miča Novakovič ter mu sporočil, da je jugoslovanska mladina dogradila avtomobilsko cesto s prošnjo, naj jo odpre. Nato je predsednik republike prerezal vrvico na največjem objektu avtoceste — Jan-komirsltem mostu čez Savo pri Zagrebu in se napotil peš čez 330 m dolgi most ob navdušenih pozdravih brigadirjev. Nato so se visoki gostje odpeljali v Ivančno gorico ter tako prevozili vseh 79 km nove avtomobilske ceste. Tu so predsednika Tita in njegovo spremstvo razen okrog 6000 prebivalcev sprejeli in pozdravili dr. Jože Vilfan, dr. Marjan Biecolj, dr. Aitš Eebier in drugi. Po kratkem postanku v Ivančni gorici, kjer je bil začetek letošnjih gradenj, so se predsednik
Tito in ugledni gosti vrnili v Novo mesto, kjer jih je pričakalo okrog 50 tisoč prebivalcev, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije in Hrvatske, da bi z nekaj tisoči mladincev in mladink, graditelji avtomobilske ceste, prisostvovali velikemu zborovanju, na katerem je govoril predsednik republike o važnih zunanje in notranjepolitičnih vprašanjih naše države.
Po zborovanju je predsednik republike obiskal Kmetijsko šolo na Grmi pri Novem mestu, kjer je govoril o liku našega mladega rodu, nato pa se je delj časa zadržal v razgovoru z mladimi graditelji avtomobilske ceste.
Predsednik Tito govori na slavnostni tribuni na velikem zborovanju minulo nedeljo v Novem mestu. (Foto: Marjan Ciglič)
Z OBČINSKIH KONFERENC SZDL V KOPRSKEM OKRAJU
le
ID"
je merilo za stopnjo aktivnosti organizacije
V Kopru se je minuli torek
zbralo na redni letni konferenci okrog 200 delegatov ii. 50 osnovnih organizacij SZDL, da v imenu skoraj 13.000 članov ugotovijo, kako je v razdobju med dvema
konferencama živela in delovala ta naša najmnožičnejša politična organizacija in se pogovorijo o nalogah, ki jo še čakajo v prihodnosti.
Sekretar občinskega
odbora
LETNI OBRAČUN SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE JAVOR V PIVKI
slavcev in
Preteklo nedeljo so v podjetju »Javor« v Pivki izvolili nov odbor sindikalne podružnice. Volilna udeležba je bila presenetljivo dobra, saj se je od skupnega števila 548 članov udeležilo volitev in občnega zbora 429.
Na občnem zboru so po poročilu o gospodarskem stanju med razpravo ugotavljali, da se še vse premalo sliši govoriti o raznih gospodarskih problemih, ki se neposredno dotikajo življenjskega standarda delavcev. Iz poročila je bilo razvidno, da je bila delovna storilnost v prvih letošnjih devetih mesecih za 19% večja v primerjavi z istim časovnim razdobjem lani, kar pa gre v dokajšnji meri na račun lanskoletnih rekonstrukcij, ki so motila proizvodni proces. Do oktobra je podjetje ostvarilo za 211 milijonov dinarjev čistega dohodka. Letos je bilo opaziti tudi veliko izbolj-
šanje kakovosti izdelkov, kar je posledica močne konkurence na svetovnem in domačem tržišču.
Med važne naloge sindikalne podružnice bo vsekakor uvrstiti razen skrbi za večjo produktivnost in delovno disciplino tudi razširitev kulturnoprosvetne dejavnosti in skrb za delovnega človeka. Ze zdaj pa kaže, da bodo še letos zabeležili dva pomembna
dogodka: nabavo avtobusa za prevoz delavcev iz oddaljenejših krajev in ustanovitev delavske men-ze. V nekdanji gostilni »Na va-gi« bo menza, v kateri bo večje število delavcev podjetja in tudi drugih abonentov izven njega lahko dobivalo izdatno in ceneno hrano, saj predvidevajo, da bo kosilo stalo največ 80 din, večerja pa okrog 50 din.
ZA KOPER IN ZA ŠIRŠE ZALEDJE NAŠE DOMOVINE £3
Naslednjo nedeljo se bo prvič zgodilo, da bo pristala na svobodni slovenski obali čezoeeanska ladja. Dograjen bo namreč prvi odsek operativne obale novega koprskega tovornega pristanišča v dolžini 135 metrov, s tem pa se odpira za naše mlado pomorstvo novo obdobje, ki pomeni za Koper in za vso Slovenijo tudi novo možnost za nadaljnji gospodarski razmah.
Poseben pripravljalni odbor v Kopru je s pomočjo svojih štirih delovnih komisij temeljito zgrabil za delo, da bi spered slavnostne otvoritve novega tovornega pristanišča ustrezal pomembnosti omenjenega zgodovinskega dneva. K slavnostni otvoritvi bo povabljeno določeno število političnih in oblastvenih funkcionarjev iz Deograda, Ljubljane in naših sosednih okrajev, funkcionarjev jugoslovanskega civilnega in vojaškega pomorstva, gospodarstva itd., občinski ljudski otlbor v Kopru pa se je zavzel za to, da bo na dan otvoritve pristanišča, 7. decembra vse mesto v zastavah in okrašeno. Spored slavnostne otvoritve bo prenašal radio,
(Nadaljevanje na 2. str.)
SZDL Leopold Caharija, ki je v imenu odbora poročal na konferenci, je v svojem poročilu ugotovil, da so se tako organizacije na vasi kot v mestu pravilno usmerile na obravnavanje in reševanje številnih konkretnih vprašanj, ki so značilna za njihova področja. Ta nova vsebina dela je vnesla v organizacije pestrost in povečala zanimanje med članstvom in tudi splošno aktivnost na terenu. Pozitivni rezultati niso samo v tem, da so osnovne organizacije in občinsko vodstvo uspešno posegli v problematiko mesta in vasi, ampak se je SZDL skozi to dejavnost pomembno okrepila in tudi številčno razširila, saj se je samo ob zadnjih volitvah v odbore osnovnih organizacij vpisalo nad 1000 novih članov.
V pestrem mozaiku nalog, s katerimi so se spoprijele organizacije na terenu — od vsakdanjih gospodarskih vprašanj, zadružne problematike pa do stanovanjskih skupnosti in vprašanj družbenega in delavskega upravljanja — je SZDL pokazala svojo življenjsko silo in ji je uspelo mobilizirati svoje člane na vseh področjih družbenega življenja. Seveda pa so delo organizacij zavirale tudi razne pomanjkljivosti, ki se jih bo treba v prihodnje izogibati.
O tem je na konferenci govoril sekretar Občinskega komiteja ZK Karel Štrukelj, ki je nakazal nekaj neposrednih nalog organizacije. Omenil je predvsem, da ponekod hromi delo SZDL kam-(Nadaljevanje na .10. strani)
VSEM PREBIVALCEM KOPRSKEGA OKRAJA
OB DNEVU REPUBLIKE 29. novembru 1953
ISKRENE ČESTITKE IN NAJBOLJŠE ŽELJE ZA USPEŠNO DELO PRI GRADITVI BOLJŠEGA 2IVLJENJA V NAŠI SOCIALISTIČNI DOMOVINI!
OKRAJNI KOMITE ZKJ OKRAJN! ODBOR SZDL OKRAJNI SINDIKALNI SVET
OKRAJNI KOMITE LMS	KOPER
Novo pristanišče je že skoraj docela pripravljeno na sprejem čezoceank
Slednji delovni človek pri nas naj izvč, kaj pomeni
40. Obletnica KPJ
Po sklepu Okrajnega komiteja ZKJ v Kopru naj bi prihodnje leto po vsem našem okraju praznovali 10. obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije z namenom, da bi bile s pomočjo raznih prireditev in predavanj z zgodovinskim pomenom te obletnice seznanjene najširše množice delovnih ljudi. Za organizacijo vseh proslav Je Okrajni komite sestavil naslednji Okrajni odbor za proslavo 10. obletnice KPJ: predsednik Stane Sltrabar, tajnik Ivan Renko, člani pa Mario Abram. Nerino Gob-bo-Gino. Leopold Jerman, Dnn ca Kogoj, Tone Kodrič, Franc Klobučar, Janez Kramar. Majda Majnlk. Ivan Mavsar. Knrel Štrukelj. Tone Ukmar, Srečko Vilhar in Marija Vogrič.
Na svoji prvi seji je odbor sprejel priporočilo vsem Občinskim komitejem ZKJ našega okraja, naj čimprej sestavijo občinske odbore za proslavo 40. oblctn;ce KPJ ter okvirni nnčrt proslav po občinah, kolektivih itd. Razen tega je odbor povabil k sodelovanju vse množične organizacije v okraju.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZF Primorski tisk Koper
Minuli teden so bili v koprskem okraju številni občni zbori sindikalnih podružnic. O nekaterih podrobneje poročamo na drugem mestu. Glavna značilnost teh zborov je bila globoka vsebina dela, ki so se v njem znašli naši sindikati, saj so skoraj povsod dclai>ci obravnavali predvsem probleme svojih podjetij — boj za povečanje storilnosti, odpravljanje napak, zmanjševanje proizvodnih stroškov, varčevanje, utrditev delavskega samoupravljanja in skrb za delovnega človeka — to so bi le glavne odlike bogatih razprav. Na sliki: prizor s sindikalnega občnega zbora ČZP Primorski tisk minulo soboto
namesto zunanjepolitičnega komentarja
Jugoslavija hoče biti enakoproven zaveznik
(Iz govora predsednika Tila v Novem mestu minulo nedeljo)
Menimo, da je aktivna in miroljubna koeksistenca raznih držav edini izhod iz sedanjega težavnega stanja v mednarodnem položaju. Tisti, ki nas danes kleve-tajo, pa nasprotujejo takšni koeksistenci kot jo ustvarjamo mi in pravijo, da napeljujemo vodo na mlin kapitalizma. Mi se z njihovim stališčem ne strinjamo; nastane pa vprašanje, če je Jugoslavija edina dežela, s katero se v tem pogledu ne strinjajo. Ali pa se razen Jugoslavije ne strinjajo še s kom drugim. Najbrž drži drugo, lega pa seveda ne bodo priznali. Zato prevzamemo to breme nase. Naj nas kar napadajo. Sli bomo po svoji poti, ker menimo, da v sedanjih časih mednarodne napetosti ni moč graditi socializma, če bomo kar naprej čakali, ali bodo danes ali jutri začele padati atomske bombe in ali bo izbruhnila vojna. Mi iščemo izhod iz takšnega položaja in zato napenjamo vse svoje moralne, politične in fizične sile, da bi doprinesli svoj delež k ublažitiH mednarodne napetosti.
Govorijo, da se je potrebno vključiti v blok zato, da bi se okrepila fronta socializma in da bi preprečili vojno. Pri tem pa v isti sapi napadajo takšno državo, kakršna je Jugoslavija, ki je ne le v svoji daljni zgodovini, temveč tudi v najnovejši — v zad-
nji vojni dokazala, da je močan činitelj v boju proti rcakcionar-jem, proti mračnim silam, proti fašizmu, in ki je prispevala velikanske žrtve in je vedno pripravljena prispevati, če bo potrebno, nove žrtve za svojo neodvisnost in za ohranitev miru.
Zakaj mora biti prav takšna država objekt napadov socialisič-nih držav? Kaže, da jim ni do takšne Jugoslavije, kakršna je. Želeli bi Jugoslavijo, ki bi bila slep in poslušen instrument v njihovi notrajni in zunanji politiki. Toda mi se s tem ne strinjamo! Jugoslavija hoče biti enakopraven zaveznik z vsemi temi deželami. Jugoslavija hoče sodelovati z vsemi temi deželami. Jugoslavija hoče imeti normalne in prijateljske odnose z vsemi, temi deželami — vse drugo je sekundarnega značaja, ker vsi ti elementi, ki so se nakopičili in jih potiskajo v ospredje, ne morejo nadoknaditi tistega, kar bi po našem mnenju moralo biti. namreč. da bi živeli v prijateljstvu z našo državo in našim ljudstvom.
Moli jih naša teza o koeksistenci in sodelovanju med državami na Zahodu in Vzhodu. V čem pa je škodljivost tega, da sodelujemo z zahodnimi državami? Kdo živi v teh državah? Mar žive v njih samo milijonarji in bogataši ali pa žive tudi delavci in kmet-
je in to še v večjem številu kakor
v drugih državah, ker so zahodne države visoko razvite? Tudi tam živi ljudstvo, pa zakaj potem ne bi sodeloimli z njim, zakaj bi zgradili pregraje med nas in zahodne narode v Franciji. Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike, v Nemčiji in drugod?
Kar zadeva naše stike z zahodnimi državami, so z vsemi bolj ali manj dobri. Res je, da na Zahodu še vedno širijo propagando proti nam, vendar to ni čudno, če upoštevamo, da je tam drugačen družbeni sistem, kapitalistični sistem, mi pa smo socialistična država. Vendar pa si tam ne delajo nobenih utvar, da bomo mi zdrsnili v kapitalistične vode. Tisti ljudje v zahodnih držai>ah, ki nas ne marajo in ki nas v propagandi stalno napadajo, delajo to zaradi tega, ker mislijo, da bodo na ta način slabili ne le nas, temveč socialistične sile nasploh. A ne glede na to imamo s temi državami vendarle dobre odnose zaradi nekaterih skupnih koristi. Moram povedati, da Jugoslavija prav zaradi tziJce politike, zaradi politike koeksisten-ce in sodelovanja med raznimi državami uživa pri narodih zahodnih držav velik ugled, prav tako kot ga uživa pri narodih azijskih in afriških držav.
(Nadaljevanje s 1. strani)
po vsej verjetnosti tudi televizija, povabljene pa so razen številnih novinarjev tudi Filmske novosti, da bi ta pomembni dogodek posnele na filmski trak. Tudi naš list. bo svojo prihodnjo številko v glavnem posvetil razvoju našega pomorstva In otvoritvi novega koprskega pristanišča.
Sicer pa bo glavna slika izmed točk otvoritvenega sporeda edinstvena. Po deveti url zjutraj bo namreč priplula iz Pirana 9.310-tonska ladja Splošne plovbe »Gorica«, ki bo imela smer Piran—Trst, Prav pred vhodom v novo koprsko tovorno pristanišče pa bo ladja napravila oster zavoj In zavila v novo, domačo luko, vtem ko jo bo tamkaj pričakovalo ter z vsemi sirenami veselo pozdravilo kar močno ladjevje obeh naših ribiških podjetij in dela našo vojne mornarice. Vse ladje bodo v pozdrav Gorico tu-
P/i »BIH AC« je 17. novembra odplula iz Splita s tovorom za Perzijski zaliv, kamor prispe 7. decembra.
P/l »DUBROVNIK« je 25. novembra odplula iz Splita s tovorom za Perzijski zaliv, kamor prispe 15. decembra.
M/l »GORENJSKA« je 21.novembra odplula iz Aqabe s tovorom za Reko.
P/l »GORICA« je 15. novembra odplula iz Rotterdama za Porto Marghcra (Benetke v Italiji), kamor prispe 1. decembra.
P/l »LJUBLJANA« je 2.1. nervem-bra odplula iz Splita.
M/l »MARTIN KRPAN« je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu, kjer ji popravljalo vijak.
P/l »NERETVA« je 24. novembra priplula iz Barija v Porto Marghcra (Benetke), kjer razklada tovor.
P/l »POHORJE« je 27. novembra priplula v Rotterdacn, kjer manipulira s tovorom.
P/l »ROG« je 23. novembra priplula iz Casablance v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom.
P/l - ZELENGORA« je 17. novembra priplula v USNH.
Po 11. in 13. členu Pravilnika o voznikih motornih vozil (Uradni list FLRJ, št. 31/52) bo Tajništvo za notranje zadeve OLO Koper od 1. decembra 1958 do vključno 31. decembra 1958 podaljševalo veljavnost amaterskih vozniških dovoljenj, katerih veljavnost poteče ob koncu tega Iela.
Za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku-amaterju ni potrebno vlagati prošnje niti plačati nobeno takse, temveč mora predložiti le vozniško dovoljenje. Voznik-amater lahko vozniško dovoljenje, ki ga želi podaljšati, osebno prinese na tajništvo, pošlje po drugI osebi ali preko matičnih uradov, postaj Ljudsko milice ler Avto-nioto drušlev. Dovoljenje lahko pošlje tudi po pošti, priložiti pa mora poštno znamko za poštno vrnitev dovoljenja.
Veljavnst vozniških dovoljenj bo podaljševalo Tajništvo za notranje zadeve OLO Koper, vsak (lan v uradnem času v prostorih prometnega odseka, Cankarjeva ul. 31. Koper.
Amaterska vozniška dovoljenja, katerih veljavnost ne bo pravočasno podaljšana, postanejo neveljavna.
TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADCVE OLO KOPEU
di obkrožile, v zunanjem okvirn pa bodo razigrano ltrižarile jadrnica naših obalnih klubov.
Višek otvoritvene slavnosti bo vsekakor tedaj, ko bo na povabilo predsednika OLO Koper eden izmed uglednih gostov ujel s prve čezoce-anske ladje v našem pristanišču vrženo vrv in ž njo ladjo privezal k bitvi. Po izvršenem privezu Gorice in po odigrani državni himni bo prišel kapitan ladje na kopno, se Javil luškemu kapitanu, le-ta pa ga bo predstavil visokim gostom, ki Jim bo javil srečen pristanek čezoceanske ladje ter se graditeljem zahvalil za ustvarjeno možnost, da bodo poslej tudi velike ladje lahko pristajalo ob slovenski obali.
Po tem glavnem sporedu se bo zbralo k domači slavnosti skupaj s svojim voditcljsklm in projektantskim štabom 430 delavcev Vndne skupnosti v Kopru, ki so v kratkem času pa z izredno požrtvovalnostjo zgradili novo koprsko pristanišče. Pred njihovo zasluženo domačo za-kuslto bodo podeljena odlikovanja najbolj zaslužnim.
V	okviru pomembnosti otvoritve novega koprskega tovornega pristanišča se bodo že prejšnjega dne zbrali na seminar o pomorskem pravu slovenski pravniki, v Ankaranu pa člani nrušlva inženirjev in tehnlkor LRS. ki bodo poslušali predavanje o projektiranju in gradnji omenjenega pristanišča.
—O—
V	New Yorku brezplodna razprava o uporabi vesolja
Na sejah političnega odbora OZN v New Yorku si močno prizadevajo, da bi našli ustrezno formulo za mednarodno izkoriščanje vesolja v miroljubne namene, kar pa se nikakor noče posrečiti. ZDA in ZSSR sta predložili vsaka svoj nasprotujoči si predlog. Stičnih točk ni, tako da je indijski delegat Krišna Menon izjavil, da sedanja debata skoraj ne daje možnosti za sporazum Dobrivoje Vidič pa je dejal, da o tem vprašanju. Naš predstavnik je že v sami proceduri okrog tega problema nastalo vprašanje medsebojnih nasprotij in hladne vojne, zaradi česar se je jugoslovanska delegacija vzdržala glasovanja.
IV®.;
ŽSiSa^itk.
NEDELJA, 30. novembra: 8.00 Narodni zvoki — 8.30 Operetna
hi v kmetijstvu.. — 3.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil« — 9.20 Zabavna glasba — 13.30 Za našo vas
—	14.15 Veseli planšarji igrajo — 14.30 Sosedni kraji In ljudje — 15.00 Vesti
—	15.15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 1. decembra: 8.Narodni zvoki — 8.30 Operetna glasba — 9.00 Reportaža: »Prejeli so zasluženo priznanje — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Igra trio Marjana Ostrouška.
TOREK, 2. decembra: 7.15 Glasba za dobro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13 40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14.29 Sola in življenje: »V študijih slovenske televizije«.
SREDA, 3. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.3» Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14 30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti.
ČETRTEK, 4. dccembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc«.
PETEK. 5. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Mnenja in predlogi o delu potrošniških svetov — Mala anketa«.
Prisrčen prizor z občinske konference SZDL v Kopru minuli torek: koprski pionirji so pozdravih delegate in izročili predsedujočemu Radu Pišotu lev šopek nageljnov
Napredovanje desničarjev v Franciji
Na nedeljskih volitvah v Franciji so sicer ostali komunisti še vedno najmočnejša politična stranka, vendar pa so od zadnjih volitev nazadovali kar za poldrag milijon volivcev. Velik je tudi odstotek vzdržanih glasov, pa tudi druge prolevičarske stranke so izgubile veliko volivcev v korist desničarjev, ki so močno napredovali. Tako nisla bila na volitvah izvoljena Mendes France in Guy Mollet.
Ciprsko vprašanje še vedno vroče
EOKA na Cipru nadaljuje z akcijami proti angleškim okupatorjem, medtem pa skušajo Britanci pridobivati čas z raznimi razgovori in pogajanji s Turki in Grki. Vendar pa se Grki postavljajo na stališče, da navzlic vsem predlogom in razgovorom ostajajo pri svojem načrtu ureditve Cipra pod svojo upravo.
Nevarno zapletanje okrog Berlina
Sovjeti so povzročili pravo zmedo s svojim nenadnim pred-
logom, naj bi zavezniški vojaki zapustili Berlin in ga prepustili v upravljanje Vzhodni Nemčiji, katere glavno mesto je. Zahodni zavezniki se seveda krčevito upirajo že sami misli na takšen korak. Podpredsednik vzhodnonem-ške vlade Walter Ulbricht je izjavil, da bo sovjetska vlada že te dni poslala zahodnim vladam uraden predlog za opustitev okupacije Berlina.
Ta najnovejši korak Sovjetske zveze je povzročil veliko zmešnjavo na Zahodu in skoraj docela paraliziral pogajanja na dveh konferencah za prenehanje jedrskih poskusov in za preprečitev nenadnega napada, kar je bil po vsej verjetnosti tudi namen. Ves svet zdaj mrzlično pričakuje razplet lega zamršenega položaja. Vodilni državniki nevtralnega sveta izražajo svojo resno skrb, da utegne ta najnovejši dogodek močno škodovati miru v svetu. Tako je na primer Nehru v indijskem parlamentu izjavil, da skriva sedanji berlinski zaplet v sebi mnogo večje elemente nevarnosti za mir, kakor pa položaj okrog formoške ožine in otokov Kvemoja in Macuja.
Poročali smo že o vrenju v Argentini. Slika prikazuje predsednika argentinske republike Artura Frondisija takoj po njegovem ustoličenju v vladni palači »Časa Rosada« v Bucnos Aire-su 1. maja letos. Nagnjen nad njim na desni je Aleksander Gomez, podpredsednik republike, ki je te dni hotel napraviti prevrat v državi in se polastiti oblasti. Z odločnim protiudarom pa je Frondisi likvidiral nameravani upor. Položaj v državi še vedno ni jasen


OBČINSKA KONFERENCA SZDL V PIRANU
h
Kot rdeča nit so se skozi obširna poročila in razprave prepletala na nedeljski občinski konferenci SZDL v Piranu prepričljiva dokazovanja, kako člani Socialistične zveze piranske občine čuvajo in krepijo naše politične, gospodarske in kulturne dobrine, z veliko delovno vnemo sodelujejo na vseh popriščih javnega življenja in so dejansko njegova gonilna sila. Več kot 5500 jih je, to je okrog 74% vseh volilnih upravičencev, kar je živ dokaz, da uživa SZDL med prebivalstvom velik ugled prav zaradi pravilnega usmerjanja dela v njihovo korist. V mnogih krajih je čutiti vsesplošno živahnost javnega življenja, temeljito obravnavanje in reševanje najbolj perečih problemov zgolj zato, ker nekatere osnovne organizacije SZDL delajo kot nerazdružljiv kolektiv in ker so delo pravilno porazdelili ter njegov program dosledno izvajali. Največ takih uspehov so dosegli na vaseh, medtem ko v večjih krajih občine tak način dela le postopoma prodira v prakso. Vzorno so osnovne organizacije organizirale prostovoljno delo. V Padni so v okrog 1000 delovnih urah uredili kulturni dom, očistili napajališča in popravili nekaj poljskih ter vaških poti.
ŽIVLJENJSKIH VPRAŠANJ
(Nadaljevanje s 1. strani) panjsko reševanje posameznih vprašanj, neredno sestajanje odborov in premajhna prožnost. Nalog je pred nami še nič koliko in med njimi na prvem mestu boj za socializacijo naše vasi, v mestih pa organizacija in aktiviza-cija stanovanjskih skupnosti, kar naj skupaj z reševanjem komunalnih vprašanj neposredno prispeva k dvigu življenjske ravni delovnih ljudi. Naposled niso na zadnjem mestu tudi naloge SZDL na področju vzgoje in izobraževanja odraslih,zakaj samo razgledan državljan je lahko zavesten graditelj nove družbene skupnosti in nosilec pravic, ki mu jih takšna skupnost daje.
V razpravi, ki je trajala več kot tri ure, so se številni delegati podrobneje dotaknili posameznih vprašanj in jih razčlenili, da bo lahko nov odbor na osnovi tega naredil potrebne zaključke v zvezi z nadaljnjim delom organizacije.
Konferenco je v imenu okrajnega odbora SZDL pozdravil predsednik Albert Jakopič-Kajti-mir, ki je uvodoma poudaril, da je osnovni uspeh organizacije SZDL koprske občine v tem, da je znala preusmeriti svoje delo v skladu z našim razvojem 'in našla tisto mesto, ki ji v naši družbi pripada: postala je parlament naših delovnih ljudi. Ob tej priložnosti je predsednik okrajnega odbora SZDL nakazal tudi nekaj nalog v zvezi s komunalno in stanovanjsko graditvijo pri nas in pozval člane, naj se borijo proti neodgovornemu početju posameznikov, ki dovajajo na naše področje nepotrebno delovno silo in tako ustvarjajo še večjo stanovanjsko stisko ter druge težave. ki jih glede tega imamo že tako preveč.
Ob zaključku konference so delegati izvolili novo občinsko vodstvo in delegate za okrajno konferenco SZDL. Nov občinski odbor bo imel 49 članov.
Podobnih komunalnih ureditev so se lotili tudi v Novi vasi, v Belem križu, Sečovljah ter v Strunjanu. In ker organiziranje prostovoljnega dela ni osnovna dejavnost SZDL, je le dokaz, kako se prebivalci neposredno zanimajo za ureditev boljših življenjskih razmer, so osnovne organizacije SZDL posvetile vso skrb predvsem polilično-ideološki vzgoji z organiziranjem raznih študijskih sestankov, dalje proučevanju, kako izboljšati kmetijsko proizvodnjo in reševanju drugih družbenih vprašanj, od popravila šol do izdelave pripomb k družbenemu planu in proračunu. Posebno skrbno so izbrali kandidate za nove odbore osnovnih organizacij SZDL in si zadali takšne delovne obveznosti, za katere je moč trditi, da so realne ter lahko uresničljive, če bodo vsi poprijeli za delo.
Novi odbori SZDL so kadrovsko dobro sestavljeni, le ponekod je opaziti premajhno število žena in mladine, kar bo treba popraviti z njihovo neposredno pritegnitvijo k !delu, saj prav iz vrst mladine lahko črpajo večino bodočega vodstvenega kadra.
Preobširno bi bilo podrobno poročanje o delu občinskega odbora SZDL, zato se moramo omejiti le na osnovno ugotovitev: odbor je bil delaven, razpravljal in sklepal je o najaktualnejših vprašanjih, organiziral razna posvetovanja, dosledno in objektivno ocenjeval politično in gospodarsko stanje občine, vendar pa je ostala zaradi prevelikega obsega njegovega delovnega torišča še vrsta nerazvozlanih vprašanj. Ureditev le-teh bo naloga novoizvoljenega 39-članskega občinskega odbora SZDL.
Med te naloge spada na prvo mesto poglobljena politično-ideo-loška vzgoja članov s prirejanjem raznih seminarjev in tečajev, organizacijska utrditev osnovnih
organizacij SZDL, neposredno sodelovanje z raznimi množičnimi organizacijami ter društvi, dalje pospeševati razvoj kmetijstva in krepiti delavsko samoupravljanje, kakor tudi družbeno upravljanje, ki daje najrazličnejše možnosti za pritegnitev čimvečjega števila članov SZDL k delu za socialistično graditev naše države.
Na tej letni občinski konferenci je bilo sprejetih več konkretnih priporočil za sestavo delovnega programa novega občinskega odbora, ki bo moral predvsem upoštevati želje in pripravljenost občanov, da bi s skupnimi napori dosledno hodili po poti k blagostanju delovnega človeka.
V lepo opremljenem prostoru v podjetju so se minulo soboto zbrali člani sindikata avtoturističnega podjetja Slavnik Koper na svoj občni zbor. V ospredju gostje
OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE SLAVNIK — KOPER
Med drugimi sindikalnimi podružnicami koprskega okraja je imela svoj občni zbor tudi podružnica avtoturističnega podjetja Slavnik Koper minulo soboto popoldne, le da je bilo njeno slavje še veliko pomembnejše, ker podjetje praznuje obenem desetletnico svojega obstoja. Pravzaprav je podružnica izvedla volitve svojega izvršnega in nadzornega odbora in delegatov že prejšnji dan, v petek. V soboto pa je slovesno razvila svoj sindikalni
Občinski odbor SZDL Koper vabi na svečano proslavo
DNEVA REPUBLIKE, ki bo nocoj ob 20. uri v gledališču. Sodelujejo mladinski aktivi Glasbene šole, gimnazije in učiteljišča ter DPD Svoboda Koper in italijanski kulturni krožek
prapor in proslavila obletnico ustanovitve.
V lepo okrašeni dvorani so se po tretji uri popoldne zbrali vsi tisti Slavnikovi člani delovnega kolektiva, ki niso bili v službi. Bilo jih je nad 350. Skupaj z gosti, med katerimi so bili sekretar OKZKJ Albert Jakopič-Kajtimir, predstavnik Turistične zveze Slovenije dr. Mitja Goreč, predsednik ObLO Koper Miran Bertok in drugi, so proslavili svoj desetletni jubilej. Za začetek je zbranim udeležencem zapel moški pevski zbor DPD Svoboda Koper nekaj pesmi, nakar je predsednik Stane Rant prebral dokaj brezbarvno in deklarativno poročilo o sindikalnem delu v podjetju za minulo obdobje. Na oder so nato povabili sekretarja OK ZKJ Koper tovariša Kajtimira, ki je razvil in izročil sindikatu lep prapor. Pred tem je v kratkem nagovoru poudaril veliko družbeno vlogo, ki jo ima podjetje Slavnik v našem gospodarstvu in v življenju na sploh.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
V prejšnjem pregledu smo napovedali sprejem gospodarskega načrta za prihodnje leto. V teh dneh pa je bila sklicana Zvezna ljudska skupščina in načrt je bil sprejet. Vsekakor je to važen dogodek v gospodarskem razvoju naše dežele in. čeprav praznujemo te dni tudi naš največji praznik, ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, ki se nam vsiljujejo po sprejemu gospodarskega načrta za prihodnje leto.
Novi načrt postavlja pred nas nalogo po vskla-jevanju temeljnih gospodarsko-političnih nalog zaradi skladnejšega izvajanja celotnega programa. Ta je obsežen in tudi izvedljiv, toda zahteva, da se v vseh pogledih držimo okvirov, ki jih postavlja. Mislimo tu, da je treba upoštevati postavljen obseg na področju proizvodnje, zlasti zaposlovanja nove delovne sile, da se je treba držati obsega in strukture investicij, postavljeriih okvirov za uvoz in izvoz itd. Znano je namreč, da so se doslej in tudi v letošnjem letu pokazale precejšnje razlike med postavljenimi in izvršenimi nalogami. Posebno je to pereče pri zaposlovanju delovne sile, kar je bilo znatno prekoračeno, in pa pri investicijah, kjer smo ne le prekoračili načrt, temveč tudi v drugih pogledih povzročili motnje, ki jih ne bi bilo, če bi se držali načrta.
Glede investicij (kot kaže, je ravno v tem težišče, saj so že pred zasedanjem Zvezne ljudske skupščine največ razpravljali v skupščinskih odborih) je treba omeniti, da bodo v prihodnjem letu le malo zvišane in da bo potrebna največja budnost., da jih ne bi prekoračili. Tudi sicer predvideva načrt varčevanje v vseh pogledih, pokaže pa naj se zlasti v upravi. Večjo skrb naj bi posvetili v prihodnje investicijam, ki kljub razpoložljivim■ sredstvom zaostajajo; to so investicije za trgovino, obrt, kmetijstvo in v komunalne dejavnosti, posebej pa še
investicije v negospodarske namene, to je za pro-sveto, zdravstvo in za gradnjo stanovanj. Saj bo treba sredstva, ki so bila letos določena v te namene, celo prenesti v prihodnje leto, ker niso mogla biti izkoriščena.
Seveda so še druge naloge, ki nam jih postavlja novi načrt tako glede kmetijstva, uvoza in izvoza, glede ustalitve trga in tržnih cen, pri čemer se predvideva večja intervencija države, če bo treba tudi z uvozom; s tem naj bi se izognili preveč administrativnim posegom na trg in se posluževali bolj ekonomskih. V zvezi z ureditvijo vseh teh vprašanj in drugih posamičnih ukrepov je vprašanje življenjske ravni, ki sloni seveda na povečanju delovne storilnosti
Sprejem družbenega načrta praznujemo letos s proslavo našega največjega državnepo, praznika, kar je bilo že v uvodu poudarjeno. Tako lahko v zvezi s tem slavimo tudi vrsto gospodarskih zmag in uspehov, ki predstariljajo uspeh dosedanje načrtne graditve socialistične družbe pri nas. Med take gospodarske uspehe štejemo zlasti s posebno svečanostjo zvezano otvoritev ceste »Bratstva in enotnosti
Koprski okraj bo razen drugih šteinlnih manjših uspehov slavil po Novem letu začetek rednega obratovanja tovarne »TO^OS«, v nekaj dneh pa tudi pomemben dogodek, ko bo obala v koprskem pristanišču pripravljena sprejeti prekomorske ladje. To ne >>n samo dogodek lokalne.na pomeni, marveč tudi širšega državnega in mednarodnega, saj se naša o'mla s tem vključuje, sedaj še skromno, v svetovni pomorski promet. Snveda bo imel ta dogodek poln pomen, ko bo zgrajena š" prcdvidciia proga. ki bo poi^ezala slovensko obalo in pristanišče z zaledjem.	-dt-
OB PETNAJSTLETNICI USTANOVITVE TITOVE JUGOSLAVIJE, OB DNEVU REPUBLIKE —
29. NOVEMBRU 1958
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
ISKRENO ČESTITA PREBIVALCEM KOPRSKEGA OKRAJA IN ŽELI VSEM VELIKO USPEHA PRI USTVARJALNEM DELU ZA LEPŠO BODOČNOST NAŠE VELIKE SOCIALISTIČNE DOMOVINE!
Tovariš Kajtimir je med drugim močno poudaril pomen novega koprskega tovornega pristanišča, ki ga bomo odprli 7. decembra. »Prej smo samo bili ob morju, s pristaniščem pa stopamo na morje. Odpirajo se nam nove možnosti za povezovanje s svetom,« je dejal tovariš Kajtimir. »Ponovno bomo zahtevali za Kozino status pristaniške železniške postaje, kar so nam nedavno popolnoma neutemeljeno odbili. V tej zvezi čaka pomembna naloga med drugimi tudi podjetje Slavnik, ki pomaga vzdrževati utripanje prometa med obalnim področjem in zaledjem.«
Po razvitju prapora je direk-toi podjetja Viktor Ropret izčrpno orisal razvoj podjetja od ustanovitve do danes. V zanimivih primerjavah je prikazal njegov skokoviti razvoj. Od skromnih začetkov je podjetje zdaj naraslo na 440 zaposlenih delavcev in nameščencev, ki upravljajo z osnovnimi sredstvi v vrednosti 618 milijonov dinarjev!
Podjetje Slavnik ima še velike načrte za izboljšanje svojega dela in bo njegov delovni kolektiv, ki ga k vse novim delovnim uspehom preudarno vodijo organi delavskega upravljanja ob aktivni pomoči partijske in sindikalne organizacije storil vse, da bo upravičil zaupanje skupnosti, ki mu je poverila tako pomembno vlogo pri reševanju prometa kot neločljive veje gospodarstva našega področja in vse domovine.
Po končanem uradnem delu proslave so člani kolektiva priredili v prostorih gostinsko turističnega podjetja Turist v Ankaranu interno zabavo, s katero so zaključili slovesno proslavo desetletnega obstoja svojega podjetja.	rb —o—
Ob otvoritvi koprskega pristanišča
Pod tem naslovom priredi Klub pomorcev v Kopru v četrtek, dne 4. decembra, v gledališču v Kopru predavanje za vse tiste, ki jih zanima rast našega pomorstva in bodočnost Kopra. Predavanje bo spremljalo predvajanje filma. Pričetek ob 20, uri.
DUHOVNIKI ZA DAN REPUBLIKE
V torek so imeli duhovniki — člani društva duhovnikov CMD v Postojni pokrajinsko proslavo v počastitev Dneva republike. Prireditve se je kot gost udeležil tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Mavsar.
Referat o gospodarskem in kulturnem napredku Jugoslavije po vojni je imel predsednik pokrar jinskega odbora CMD za Slovensko Primorje Alojz Kocjančič.
Zborovalce je v imenu okrajnih političnih organizacij pozdravil tovariš Mavsar.
NA REKI TREBISNJICA V HERCEGOVINI BODO ZGRADILI VEC HIDROCF.NTRAL ki bodo dajale okro>-t 2 milijardi k\Vli letno ali tretjino sedanje pro zvod-nje električne energije v naSI državi. Prva faza zgraditve central mora biti končana do leta 1964,
s seje okrajnega sveta za telesno vzgojo
Konkretizacija in izvajanje priporočil in sklepov kongresa za telesno vzgojo
V torek je bila v Kopru seja Sveta 7.a telesno kulturo pri OLO Koper, kateri sta prisostvovala tudi član Izvršnega sveta LRS in predsednik Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS Milko Goršič in tajnik te komisije Vlado Dernač. Seja je bila posvečena predvsem konkretizaciji in izvedbi smernic in sklepov nedavnega kongresa za telesno kulturo v Beogradu v našem okraju. Svet je sklenil, da bo dal spodbudo za kar najširše obravnavanje problemov telesne kul-
PIVKA
V Pivki bomo slovesno proslavili Dan republike s slavnostno akademijo, na kateri bo o 29. novembru in o problemih pivške občine govoril njen predsednik Milan Zakrajšek. Podobne proslave bodo tudi v nekaterih večjih vaseh, mnogo občanov pa bo priredilo izlete.	S. M.
nagrade koprskega tod ZA NAJLEPŠE OKRAŠENA OKNA
Turistično olepševalno društvo v Kopru je te dni razdelilo nagrade za najlepše okrašena okna in balkone na področju občine. Prvo nagrado, 3000 din, je dobila Gizela Turšič, Marconijeva ul. 11, dve drugi nagradi po 2000 din sta pripadli Mili Flego in Tonetu Goršetu, Škocjan, blok XIII, na- ' grade po 500 din pa so prejeli Vladimira Pavlič, Silva Sršen, Novi blok na Nabrežju JLA, Boris Vodopivec, Janko Gnezda in Pepca Bordon, vsi stanujoči Semedeli, in Angel Pucer Franica Saksida v Valdoltri.
v
ter
/¿Of fviavifa cUugod...
»navanke« in" »brazilke« iz pomurskega tobaka
V našem predelu gojijo tobak samo r,a clcare. ki zahteva klimo s precejšnjimi padavinami. Sadijo predvsem tobak cigannlh .-«ort 'Havana-, ■ Brazil'- in -Paragvaj«. Letos so na 80 punktih zasadili fi hektarov zemljišča s tobakovlmi rastlinami, kar bo dalo okrog 7000 kg tobaka. Prigojeno surovino bodo predvidoma prevzeli od pridelovalcev v drugi polovic, decembra v poslovnem sodelovanju s poslovno zvezo.
pionirji
Bprejemi cicibanov v pionirsko organizacijo ob 29. novembru so se že zelo udomačili. Okrajna zveza Društva prijateljev mladine je o tem pred nedavnim razpravljala in priporočila vsem DPM. naj pomagajo, da bodo sprejemi čimbolj svečani in da bodo za novosprejete pionirje predstavljali pravi plonirskr praznik. Priprave v tem smislu že potekajo. Na Gorenjskem bodo sprejemali v dneh od 23. do 29. novembra.
Letos bodo ob Prazniku republike — 15. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije — formirani pionirski odredi v reformirani šoli, razen tega pa bodo pionirji zaključnih letnikov osemlclk prvič sprejeti v mladinsko organizacijo. Društvo prijateljev mladine je ob tej priložnosti dalo pobudo predsednikom občinskih komitejev mladine, naj za te člane pionirskih odredov in mladinskih organizacij prlrede posebne razgovore in sprejeme. Tak sprejem okrajnega značaja bo 28. novembra pri predsedniku OLO Krnnj.
elektrifikacija logarske doline
Po zaslugi Celjske turistične zveze je že bil izdelan načrt za elektrifikacijo Logarske doline. To je lep uspeh, ob katerem pa se poraja vprašanje. kdaj bo zaživel krajevni elek-trlflkacljskl odbor, lei bi moral biti pri realizaciji načrtov glavni pobudnik. Upajmo, rlu ne bo zaspal!
ture v našem okraju glede na sklepe beograjskega kongresa.
Na seji so ugotovili, da naše komune še ne odigravajo tiste vloge v razvoju telesne kulture, kakršna jim je namenjena. Zato so sklenili priporočiti okrajnemu in občinskim ljudskim odborom, naj občine že v .prihodnjem letu prevzamejo vzdrževanje vseh večjih telesnovzgojnih objektov ter naj se. čimprej ustanove posebni skladi za telesno kulturo, kamor bi se stekala vsa za telesno kulturo namenjena sredstva.
Razpravljali so tudi o šolski telesni vzgoji, ki naj bi ji v bodoče posvečali še večjo skrb, o te-lesnokulturni dejavnosti v podjetjih, o vlogi in delu občinskih svetov za telesno kulturo, ki naj bi se ustanovili in začeli delati v vseh naših občinah, o sodelovanju in morebitnem združevanju TVD Partizan in športnih društev in o drugih vprašanjih s področja telesne kulture. Sprejeli so več ustreznih sklepov in priporočil. Zlasti pa so poudarili, kako važna je izgradnja telesnovzgojnih objektov, posebej manjših igrišč in telovadišč pri šolah, v mestnih naseljih in podjetjih ter po vaseh. Sklenili so, da se tudi v koprskem okraju pridružimo vse-
državni akciji za zbiranje sredstev za izgradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov, za kar se je kongres odločil na pobudo LMJ in ki bo trajala od 29, novembra letos do Dneva mladosti — 25. maja prihodnje leto. Za uspešno izpeljavo te akcije je svet določil poseben štab s Slavkom Prijonom na čelu.
Na seji so še sklenili priporočiti OLO, naj poveri svetu tudi skrb za razvoj tehnične kulture, zaradi česar naj bi se svet tudi preimenoval v Sveti za telesno in tehnično kulturo. ap
□□^□□□□□□□□□□□□□□□□mnmDOODOcnnannnnnDDnGDagi g	Bi/O M	a a a
r	. . . fe bi organizacijo SZDL intenzivneje tolmačile pomen sodelo-
□	Tanja državljanov t. ljudskim odborom in vzbujale v njih interes z* M probleme, ki se pojavljajo v komuni;
i	... če bi se končno tudi potrošniški sveti pridružili naporom
C1 nafilh upravnih organov z.i stabilizacijo cen, no pa da obstajajo samo !* na papirju in ničesar ne doprinesejo za Izboljšanje »tanja v trgovini;
□	... če bi tudi druga kmetijska posestva, kot Je to že storilo kmetijsko posestvo Skocjan—Ankaran, uvedla na tistih delovnih mestih, kjer je to v kmetijstvu možno, nagrajevanje po enoti proizvoda, kar jo veliko bolj vzpodbudno za proizvajalca;
... če bi vodstva podjetij in sindikalne podružnice skupno z organi delvrskeea samoupravljanja na prvih množičnih Bestankih delovnih kolcktlrov obravnavali prekomerno število boleznin in izostankov od dela tor takoj storili vse za njihovo odstranitev;
... če bi novoizvoljeni upravni odbori sindikalnih podružnic takoj začel! realizirati sklepe, ki so jih sprejeli na svojih rednih občnih zborih, predvsem pa tiste, ki se neposrodno dotikajo Izboljšanja gospodarjenja In dviganja življenjske ravni članov delornesa kolektiva.
W	_
rrvirrTTnnnririnnrii in^nrnaDmoDDGUuiiaaomnaaDDano^
z občnega zbora sindikalne podružnice elektro-koper
Sindikalna podružnica podjetja ELEKTRO-KOPER ima široko torišče dela in zato tudi mnogo problemov, ki jih mora reševati v tesni povezavi z upravo in organi delavskega samoupravljanja. Med največj« probleme sodi pomanjkljiva organizacija dela in trenutna tarifna politika. Plače so namreč za vsako delovno mesto strogo določene v enkratnem
Hranilnice so tokrat razpisale tudi na Koprskem za proslavo mednarodnega dneva varčevanja nagrade za najboljše šolske naloge o varčevanju. Doslej imamo podatke samo za nekaj šol, kjer je Mestna hranilnica Izola—Koper podelila nagrade najboljšim učencem in dijakom. Ti so: Sti-plovšek Rudi, dijak PSŠ, Dijaški dom Pom. sred. šole, Piran, Ber-gan Viljem, dijak PSŠ, Dijaški dom Pom. sred. šole, Piran, Pero-ša Silva, VI. razred osnovne šole, Šmarje, Peroša Nadja, V. razred osnovne šole, Portorož, Sever Tanja, IV. razred osnovne šole, Portorož, Kos Igor, IV. razred osnovne šole, Portorož, Cerkvenik Evgen, IV. razred osnovne šole, Lucija, Ferfolja Sonja, II. razred osnovne Šole, Lucija, Hrvatin Albina, osnovna šola, Korte, Tul Silva, osnovna šola Korte, Ziherl Irena, IV.a razred osemletne šole, Izola, Hudales Zoran, IV.b razred osemletne šole, Izola, Pokorn Metka, VI. razred osemletne šole, Izola, Ceglar Magda, VII. razred osemletne šole, Izola.
Nekatere šole še niso dostavile ocenjenih najboljših šolskih nalog. Ko bo Mestna hranilnica le-te prejela, bodo prejeli nagrad-
ne hranilne knjižnice tudi ti najboljši reševalci.
Posebno pozornost so vzbudile nekatere naloge, ki so vsebovale tudi risbe, kako si predstavljajo učenci varčevanje; od teh je bila ena kar odlična.	LJ
znesku, ne pa v razponih, ki omogočajo neposredno vplivanje na delovno storilnost. To pomanjkljivost namerava podjetje odpraviti z izvedbo analitične ocene delovnih mest in z uvajanjem
Z VSO RESNOSTJO
Občinski komite ZKS v Postojni je organiziral ciklus predavanj, na katerih bo 40-članski predavateljski aktiv tolmačil gradivo VIT. kongresa ZKJ. Prva predavanja so bila že pretekli petek, bila so dobro obiskana in so uspela zelo dobro, kar dokazujejo tudi živahne razprave. Predavanja bodo v 17 krajih ter bodo zajela tudi partijske organizacije na podeželju. Prirejena bodo dvakrat na mesec in se zaključila spomladi prihodnjega leta. S
V Postojni je bil seminar za kmetijce
Zavod za pospeševanje kmetijstva pri OLO Koper je v sodelo-
NOVA KINODVORANA V PRESTRANKU
Na Dan republike bodo v Pre-stranku slovesno odprli novo kino dvorano. Tako se bo le uresničila dolgoletna želja tamkajšnjega prebivalstva po ustanovitvi te važne kulturne ustanove.
Slavnosti se bodo začele z velikim političnim zborovanjem, na katerem bo o pomenu 29. novembra govoril republiški ljudski poslanec Ivan Regent. Nato bo domače kulturno umetniško društvo priredilo krajšo kulturnoprosvet-no proslavo, ki ji bo sledila otvoritev kino dvorane s predvajanjem lilma »Dolina miru«.	-a
vanju s Kmetijsko gozdarsko poslovno zvezo v Postojni priredil te dni dvodnevni seminar za vodje službe za zaščito kmetijskih rastlin. Seminarju je prisostvovalo več kot 20 kmetijcev s področja sežanske, postojnske, pivške in ilirsko-bistriške občine. Udeleženci seminarja so poslušali strokovna predavanja in si ogledali filme o sodobnem kmetijstvu. Predavanja so bila usmerjena predvsem v spoznavanje bolezni in škodljivcev na kmetijskih rastlinah ter o njihovem zatiranju. Ob zaključku seminarja je bilo sklenjeno, da bodo uvedli stalno obveščevalno službo o gibanju rastlinskih bolezni. Vsaka dva meseca se bodo sestali poročevalci in izmenjali svoje izkušnje ter prejeli navodila za nadaljnje delo.	Ština
Pred časom smo že poročali o zaključkih posebnih komisij, ki so izdelale gospodarsko analizo podjetja Javor v Pivki. O tej analizi so se podrobno seznanili organi družbenega upravljanja ter tudi člani delovnih kolektivov v vseh treh obratih. Posebnih več-
»KRAŠKI VTHARNIKI« SO OBISKALI VIPAVSKO
Preteklo nedeljo jc več kot 30 tabornikov postojnskega taborniškega odreda »Kraških viharni-kov« priredilo v počastitev Dneva republike pod vodstvom namestnika staroste odreda tovariša Zupanca izlet na Vipavsko. V Vipavi so prižgali taborni ogenj in ob njem nastopili s pestrim in prikupnim programom partizanskih pesmi, recitacij in narodnih plesov.
Pred nastopom v Vipavi so taborniki obiskali na domu v Pod-nanosu starše padlega narodnega heroja Janka premrla-Vojka, jih obdarili in pozorno poslušali pripovedovanje o življenju tega znanega primorskega borca za svobodo.
jih sprememb v delu doslej ni bilo, pokazali pa so se že pozitivni uspehi izvajanja priporočil te analize, posebno še v delovnem procesu obrata na Baču, ki je često tako moralno kakor tudi materialno zmanjševal lepe delovne uspehe ostalih dveh obratov.
Obrat na Baču je sicer najmanjši kljub temu, da zaposluje več kot .150 ljudi, in ustvarja 9 %> celotnega dohodka podjetja. Kaže pa. da bo ta odstotek vedno večji, ker se izvajajo koristni gospodarski ukrepi. Tako so na primer v prvem polletju zabeležili samo 8S"/o izpolnitve predvidenega plana, medtem ko se je ta odstotek v tretjem tromesečju povečal že na 91, oktobra pa se je dvignil skoraj na 93. Delovne ure za enoto proizvodnje so se številčno znižale, Ustalili so se izdelki, zlasti izdelava stolov, za katere imajo zagotovljen odkup verjetno do junija prihodnjega leta. Materialni stroški so se zmanjšali za 9 %>, delovna storilnost pa se je po nepopolnih podatkih povečala za 11 odstotkov. Vse to daje upanje, da bo obrat letos dosegel letni plan proizvodnje ter tako uspeš-
no tekmoval s proizvodnimi uspehi obrata v Pivki in obrata v Prestranku.	s. M.
norm in akordov, dolžnost sindikalne podružnice pa bo, da pri tej akciji sodelujejo vsi njeni člani. Tudi pomanjkanje stimulativnega premijskega pravilnika zavira delo in neposredno vpliva na delovno disciplino, ki ni vedno najboljša. Zato bo potrebnp poskrbeti tudi za boljšo organizacijo dela, da bo produktivnost večja, To pa je odvisno od doslednega odkrivanja skritih rezerv in pospešenega izpopolnjevanja strokovnega znar.ja zaposlenih.
Za dobro rešitev teh problemov bo sindikalna padružnicfc začela izvajati sklepe, sprejete nt rednem letnem občnem zboru, bi je bil minulo soboto. Predvserfi so se zavzeli za takojšnjo uvedbo norm in plačevanja zaslužka po delovnem učinku, za stabilizacijo delovne sile in tudi za izboljšanje življenjskih razmer delovnega kolektiva glede stanci» vanj in preskrbe z nekaterimi prehranskimi predmeti. Vzporedno s temi nalogami bodo krepili že močno razvito sindikalno športno življenje, tako da bo njihov športni aktiv tudi prihodnje lato z uspehom tekmoval v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, nogometu in šahu.
Iz poteka občnega zbora lahkp zaključimo, da čakajo to sindikalno podružnico še velike naloge in zavzetost za njihovo izvajanje poraja upanje, da se bo t& mladi delovni kolektiv kmalu izkopal iz trenutnih težav in podjetje uvrstil med močne in vzorne gospodarske enote.
Prediranje v Postojni
V sredo se je v Domu JLA v Postojni zbrala kopica poslušalcev k izredno zanimivemu predavanju Z. Pečarja, novinarja »Borbe«, ki je preživel letos več mesecev v ognju alžirskega narodnoosvobodilnega boja. Naslov njegovega predavanja je bil: »Med alžirskimi partizani«.
M. A.
V Hrpelfoh jc
Pravočasna pomoč je preprečila veliko nesrečo
V noči od sobote na nedeljo okoli ene ure Je požarna sirena na postaji Ljudske milice budila prebivalce Hr-pelj in Kozine iz sna in oznanjala, da nekje gori. v hipu je oživela cesta. Pripadniki Ljudske milice in prebujeni stanovalci iz bližnjih hiš so hiteli v smeri proti tovarniškemu poslopju »TOS«, od koder se je v bledo mesečino vil gost dim. V prvem nadstropju tovarniškega objekta, kjer je steklopihaški oddelek, je iz nepojasnjenih razlogov nastal požar. V tem oddelku je v soboto zvečer delalo do desete ure v nočni Izmeni kakih deset delavk. Ko so zapuščale svoja delovna mesta, je službojoči vratar pregledal delavnico in ni opazil ničesar sumljivega. Okoli ene ure ponoči pa Je bil po naključju na dvorišču tovarne In nenadoma zagledal film, ki je prihajal skozi špranje oken omenjene delavnice. Planil je po stopnicah v prvo nadstropje, kler so ga objeli dušeči oblaki dima. Takoj je telefonično obvestil postajo LM in obratno vodstvo. Kazen m'Pen1kov ter uslužbencev in nekaterih delavcev tovarne so bili med prvimi na mestu požara prebivalci sosednjih hiš s posodami za vodo. Tovarniška požarna
črpalka nI delovala, zato je bilo potrebno gasiti na ta način, da so si ljudje podajali posodo za vodo iz rok v roke. Razen tega so sprožili več aparatov za gašenje ognja, ki so bili nameščeni v goreči delavnici in v hodniku pred njo. Ko so koprski gasilci dvajset minut potem, ko so bili o požaru obveščeni, prihiteli na pomoč. je bil požar že udušen.
V steklopihaškem oddelku je zaposlenih okoli 22 žensk pri plinskih grelcih, kjer Izdelujejo razne steklene okraske za novoletno jelko. Glede na sezonski pomen teh izdelkov je podjetje uvedlo v tem oddelku dve delovni izmeni, da bi moglo pravočasno izvršiti na dobavni rok vezana naročila. Grelne naprave so montirane na lesen pod. Domnevajo, da je požar povzročil razbeljen kalup, ki je prišel v dotik z. leseno podlago, ta pa je pričela tleti in se naposled vnela. Vzrok požara in škodo bo ugotovila posebna komisija. Vsekakor jc prisebnost in požrtvovalnost tistih, ki so prvi prihiteli na pomoč, preprečila razširjenje požara, ki bi utegnilo biti za ves obrat katastrofalno.	J-
KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA -k KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P
iz našega ljudskoprosvetnega življenja
©ib občnih zborih
n "»i H °a
KlJIVOSti

K uspehu naših televizijskih odclaj so mnogo pripomogli tehniki. Na sliki vidite tovarišico v tehnični kabini med snemanjen
V »GLEDALIŠČU« OB RADIJSKEM SPREJEMNIKU
% 0A
53 r

m
II!
II
Vjekoslav Kaleb: ČUDOVITI PRAH
SEČOVLJE Društveni prapor in revija
Občni zbori Svobod in prosvetnih društev v koprskem okraju so v polnem teku. Pred kratkim so ee tudi v DPD Svobodi Sečovlje zbrali člani in pregledali delo ,v pretekli sezoni. Ugotovili so, da sicer društvo ni bilo tako delavno kakor v pretekli sezoni, vendar le lahko pokažejo nekaj lepih rezultatov.
V društvu bolj ali manj deluje 7 sekcij, in sicer: pevska, dramska, knjižnica, šahovska, tambu-raška, izobraževalna in lutkovna. Zelo dobro deluje knjižnica, ki ima 537 svojih knjig, agilna knjižničarka pa je v teku leta stalno prinašala za obiskovalce knjige tudi iz občinske knjižnice v Piranu. Knjižnica ima 91 čita-tcljev, ki so prebrali 876 knjig. Lutkovne predstave je obiskalo preko 2000 otrok. S predstavami so 'tudi gostovali po okolliških šolah. Dramska sekcija je imela doma in na gostovanjih 6 nastopov.
Kot druga društva se tudi Svoboda v Sečovljah bori s pomanjkanjem strokovnega kadra. Predvsem jim manjkata sedaj pevo-vodja in vodja tamburaškega orkestra. Ugotavljajo še, da je v društvu občutno premalo mladine in bodo morali poskrbeti, da bodo vpeljali tudi na vodilna mesta več mladincev.
Društvo je v pretekli sezoni razvilo svoj društveni prapor in izvedlo revijo ljudskoprosvetne dejavnosti. Ob tej priložnosti je društvo zbralo za trakove in spominske žebljičke na prapor več kot 80.000 din.
astrid lindgren: pika nogavička
Mladi bralci in bralke revije »Pionir« že dve leti berejo v nadaljevanjih pravljični roman o deklici, ki se ji izpolnijo vse želje, o Piki Nogavički. Tako sta izšli prvi dve knjigi in vsi, ki se jim je Pika priljubila, so težko čakali konec. Mladinska knjiga se je odločila, da izda v Cicibanovi knjižnici vse tri dele v eni knjigi in tako se je pojavila na knjižni polici naših otrok zajetna knjiga velikega formata, na kateri piše s prikupnimi velikimi črkami PIKA NOGAVIČKA. Lep prevod je oskrbela Kristina Brenko-va, vesele ilustracije pa Malen-ka Stupica.
Kdo je Pika Nogavička? Ne, ni pravljično bitje. Živ in glasen otrok je, ima konja in opico in nekaj velikega — svobodo. To je že skoraj tisto pravljično: nihče je ne sili v šolo, je kadar in kolikor hoče, oblači se, kakor se ji zljubi, ni ji treba paziti na obleko, nihče je zvečer ali po kosilu ne podi spat in potem gre še na potovanje. To je naravnost čudovito, kajti Pika je nepokvarjen otrok, njena otroška etika je globoka, ker izhaja iz otroškega sveta. Tudi tisti mladi, ki Pike do zdaj še niso poznali, jo bodo z veseljem spremljali, ko osedla konja in jaše k svojim prijateljem, ko se igrajo in pogovarjajo, spoznali bodo vilo čiračaro, Džima in Buka, morskega psa, šport, otok Taka-Tuka in še marsikaj.
Avtorica tega dela je švedska mladinska pisateljica Astrid Lind-grenova, ki je. prejela za svoja dela že številna priznanja in nagrade. Njena dela prevajajo v vse jezike, njene junake poznajo mladi in odrasli, ob njih se učijo in zabavajo. Največjo slavo med vsemi deli (o ICaile Blomquistu, o otrocih iz Bullerbüja. o Katki, pa »Rasmus in popotnik«, ali 'Mio. moj Mio«. »V gozdu ni razbojnikov« itd.) ji je prinesel prav pravljični roman o Piki Nogavički (Pika Nogavička, Pika Nogavička gre na potovanje, Pika v deželi Taka-Tuka).
V	društvu deluje tudi gospodarski odbor, ki skrbi predvsem za finančna sredstva, pomaga pri opremi dramskih predstav in skrbi za društveni inventar.
JELŠANE
Mladina in pomoč delovnih kolektivov
Čeprav so Jelšane precej oddaljene od središča — Ilirske Bistrice — imajo precej razvito kulturno življenje. V vasi deluje prosvetno društvo »Sloga«, ki ima 106 članov. Na občnem zboru je upravni odbor podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo 9 nastopov doma in na gostovanjih. Tamburaši so samostojno nastopili dvakrat.
V	okviru društva delujeta kar dve folklorni skupini. Knjižnico imajo lepo urejeno. Ker nimajo doma dovolj knjig oziroma so že večinoma vse prebrali, si pomagajo tako, da jih knjižničar prinese iz Ilirske Bistrice. Tako so dobili za kratko dobo za čitanje nad 100 knjig. Društvo s svojimi sekcijami tudi gostuje po okoliških odrih, vendar je večen problem drag prevoz nastopajočih, kar je preveliko, finančno breme za društvo, Društvo je v zadnji sezoni opravilo mala popravila na odru in si uredilo zaveso. Prejelo je pomoč od tovarne Topol iz Ilirske Bistrice, ki je društvu poklonila nekaj prepotrebnega lesa.
V	društvu je včlanjene precej mladine, kar je zelo razveseljivo.
V	splošnem lahko rečemo, da daje društvo vasi svoj Ijudskoprosvet-ni pečat in je zato važen družbeni faktor.
postojna Delavna Mladinska ljudska univerza
V	Postojni je zelo delavna Mladinska ljudska univerza. Svojo sezono je začela s predavanjem Ivana Regenta, ki je govoril o delavskem gibanju. Sledilo je predavnje tov. Kranjca iz CK LMS, ki je pripovedoval svoje vtise s potovanja po Poljski. Sedaj imajo na programu predavanje Franca Habeta »Pivška, dolina v slikah«, nato pa bo predaval Maks Smrdelj o vtisih s potovanja po Grčiji. Oba zadnja predavatelja razpolagata z lepimi barvnimi slikami. V načrtu imajo še več predavanj, ki se bodo zvrstila vsak ponedeljek.
Podobna predavanja predvidevajo tudi na Pivki. Delovanju Mladinske ljudske univerze veliko pomagajo . študentje Kluba primorskih študentov.
zagorje
Marljiva igralska skupina
Marljiva igralska skupina prosvetnega društva »Miroslav Vil-har« v Zagorju pri Pivki zelo skrbno pripravlja uprizoritev igre Johna Pristleya »Inšpektor na obisku«. Prva predstava je bila v nedeljo 23. novembra popoldne. Igro režira Silvo Fatur.
S. O.
Za proslavo Dneva republike je Radio Ljubljana pripravil radijsko priredbo povesti Vjekosla-va Kaleba >ČUDOVITI PRAH«, ki je tudi našim bralcem že dobro znana, saj je slovenski prevod izšel v knjižnih zbirkah Prešernove družbe.
Vjekoslav Kaleb se je rodil leta 1905 v Tijesnem blizu Šibenika. Leta 1924 je končal učiteljišče v Šibeniku in služboval do leta 1941 po raznih krajih Dalmacije. Med vojno je bil v partizanih, sedaj živi v Zagrebu. Pisati je začel leta 1938. Njegova najpomembnejša delo so: romana »Beli kamen« in »Ponižene ulice« ter povest »Divota prašine« (v slovenskem prevodu »Čudoviti prah«), V slednji opisuje tavanje dveh partizanov, ki sta se izgubila od svoje brigade in jo iščeta po golih skalah v hribih nad Sut-jesko. Kaleb je z njima ustvaril dvoje najlepših literarnih likov iz partizanskega življenja. Tu je partizan Goli, ki mu je voda odnesla uniformo in mu je preostal le šoferski plašč. Goli je kmet iz Banije, ki sanja med skalami o
V? S? "H O r-1
(Nadaljevanje)
Bilo je še premalo, da bi utihnili glasovi mnogih jugoslovanskih kulturnih in znanstvenih strokovnjakov, češ da v naših obmorskih pokrajinah in posebno v Istri nikakor ni mogoče najti sledov domače umetnostne tvornosti, ker je vsa ta umetnost z druge plati jadranske obale. To so bila seveda docela subjektivna, z ničimer utemeljena mnenja strokovnjakov, ec izvzamemo apriorne manjvrednostne komplekse. Značilno, a nič razveseljivo, je, da nekateri resni člani naših znanstvenih akademij še sedaj zagovarjajo tako stališče in s tem ovirajo resna in uspešna prizadevanja, ki so že doslej rodila tako pomembne uspehe.
Itrastovlje utegnejo postati mejnik v naši kulturni zgodovini. Ta umetnost je za sedemnajst let mlajša od bermske, ugotovljen je mojster enakega imena, torej delavnica in tra-
težki, mastni zemlji in o krompirju. Poln je optimizma in svojstvenega humorja, ki ga tudi v najtežjih preizkušnjah ne zapusti. Z njim je deček, dijak iz Splita, ki se je tudi pridružil borbi. Pretresljivo je njuno srečanje s starcem in starko, ki ždita v požgani Vasi in čakata, da se vrne njuna hči, za katero oba vesta, da je mrtva. Boleče je njuno srečanje s partizani, ki so oboleli za tifusom. Človeška dobrota se jima odpre v zadnji vasi, v kateri najdeta sledove svoje brigade v prahu, v čudovitem prahu, ki pomeni zemljo in svobodo.
Povest, ki je pretkana s humorjem in poezijo, je za radio priredil Mitja Mejak. Prva izvedba bo v soboto, 29. novembra ob 18,15. Delo je zrežiral Fran Žižek, glavni vlogi Golega in Dečka igrata Stane Sever in J. Vozny, sodelujejo pa še Mila Kačičeva, Elvira Kraljeva, Vera Pantičeva, Maks Furijan, Marijan Kralj, Jože Lončina, Lojze Potokar, Janez Sever in Tugomir Tory. Glasbo je napisal Marjan Vodopivec.
Piše: CORO ŠKODLAR
dicija. Samobitnost likovne kulture v naših obrobnih pokrajinah je dokazana. In kaj sedaj? — Predvsem bo potrebno poskrbeti za materialna sredstva, ki naj zagotovo nadaljnja znanstvena raziskovanja v teli predelih naše republike — vsaj taka sredstva, za kakršna ni zadrege, če gre 11. pr, za šport ali podobno. Doprina-šati dokaze lastno samobitne kulturne tradicije utegne biti vsaj tolikšnega pomena, kakršnega je udeležba na kakem inozemskem festivalu ali športni prireditvi.
V čem pa so pomembne značilnosti hrastoveljsk;h fresk?
Med bermskimi in hrastoveljskimi stenskimi slikami je starostno razdobje sedemnajstih let. V razvoju mojstra slikarja ali neke slikarske delavnice običajno to ne pomeni dosti, včasi nič, V obeh naših primerili pa je razlika precejšnja. Kompozicijski koncept cnoladijske bermske cerkve s kasetiranlm lesenim stropom je dokaj preprost. Mrtvaški ples, ki mu je v Ilrastovljali odmerjen odličen prostor, je tu naslikan nad vhodnimi vrati, torej na steni, ki je med vsemi najtemnejša. Tudi barvni koncept je temen, mračen 111 je slika tudi spričo dobrih svetlobnih pogojev slabo vidljiva. Tudi ostale kompozicije no učinkujejo kot organsko zasnovana idejna celota temveč bolj kot slučajno sestavljen mozaik figuralnih kompozicij, ločenih z orna-mentalnimi okviri in pasovi. Imamo vtis, da so bile slike komponirane druga k drugi v nekem časovnem razmaku, kajti vsa notranjost pogreša tiste enovltosti, ki je umetniška odlika prav lirastoveljske cerkve.
Sedemnajst let kasneje je bil mlajši Kastavec postavljen pred dosti večjo nalogo. Hrasto veljslta cerkev je precej starejša od bermske. Čistost romanskega sloga nas še ne opravičuje, da jo postavljamo v početke H, stoletja, bržkone pa je že stala v prvi polovici 13. stoletja, nekaj prej, preden je romanski slog usahnil. Po obsegu je lc cerkvica, odlična pa je po troladijski razdelitvi, kar daje notranjosti kljub maihnim izmeram 1110-numentalcn arhitektonski izraz. Vsa je iz kamna, na zunanjih stenah plosko obdelanega, znotraj surovega. Verjetno so zato tako zidali, da je imel omet na notranjih poslikanih stenah boljšo lepljivost. Prav valo-
KONGRES ZGODOVINARJEV JUGOSLAVIJE
V	začetku' tega tedna je bil v Zagrebu II. kongres zgodovinarjev Jugoslavije, ki mu je prisostvovalo okrog 700 delegatov. Predsednik društva zgodovinarjev Jugoslavije Josip Tadič je ob otvoritvi poudaril, da je postalo delo zgodovinarjev od zadnjega kongresa mnogo širše in obsežnejše. po raznih referatih je kongres nadaljeval delo v petih sekcijah, ki so razpravljale o 46' različnih zgodovinskih delih iz vseh vej naše in svetovne zgodovine.
RAZSTAVA SLOVENSKE
UMETNOSTI V BEOGRADU
V	Umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu v Beogradu so odprli pretekli teden razstavo del sodobnih slovenskih umetnikov. Razstavi je prisostvovalo večje število uglednih beograjskih javnih in kulturnih delavcev. Po mnenju kritikov kaže ta razstava jasno podobo umetniškega ustvarjanja v Sloveniji.
NAGRADE SLOVENSKIM
KNJIŽEVNIKOM
Društvo slovenskih književnikov je podelilo literarne nagrade za najboljša izvirna dela za leto 1957. Nagrajenci so: Mimi Malen-šek za roman o Primožu Trubarju »P lam eni ca« (izdala založba Lipa v Kopru), Rok Arih za zbirko novel na temo koroškega partizanskega življenja »Z a t o« in Ignac Koprivec za roman iz Slovenskih goric »H i š a pod v r h o m«.
FILMSKO-VZGOJNO DELO
Na pobudo in v organizaciji Zveze prijateljev mladine je bil v Ljubljani pretekli teden seminar o filmu za pedagoge osnovnih in srednjih šol. Seminarja se je udeležilo lepo število vzgojiteljev iz vse republike in spoznali so glavne in bistvene obrise filmske umetnosti in dobili napotke za filmsko-vzgojno delo med našo mladino. Snov, ki jo je posredoval seminar, bodo pedagogi koristno uporabili pri novem učnem programu.
vitost polslikanih ploskev daje gotskim freskam tisti čar, ki ga na kasnejših izglajenih in popolnoma ploskih površinah kasnejših slikarij pogrešamo. Slike, ki jih sedaj občudujemo v Ilrastovljah. niso prvotne cerkvene slike. Prvič je bila notranjost romanske cerkve poslikana koj ob dozidavi ali pa kmalu potem. NI izključeno, da so povsod pod sedanjimi slikami ohranjene tudi prvotne, od katerih je na enem mestu, koder je odpadel omet, prav dobro viden del romanskega motiva. Seveda je mogoče vse sedanje slike odlepiti od spodnjih starejših, vendar je tak postopek tako drag in zamuden, da se ga ne kaže lotiti, še celo, ko nimamo nikakega dokaza, da bi v spodnjih stiknh našli zgornjim enakovredne umetnine.
Janez Kastavec se je lotil naloge z vsem pogumom, ki sta mu drugovala veliko slikarsko znanje in genialni kompozicijski dar. Bil je tako poln idej, da so bile vse ploskve cerkvenih sten s stropom, oboki, stebri, odprtinam' In vdolbinami pretesne zanje. Znotraj v cerkvi nI pustil niti pedi neposlikane, in verjetno je preobilje svojega slikarskega temperamenta potešil tudi na zunanji steni poleg vhoda. Opazne so še sledi nekdanje vel ke slike- ki pa v stoletjih ni mogla kljubovati burji in neurjem.
Nič ne vemo. kako se je plebanuš Tomič Vrhovič pogodil s Ivastavcem za delo, Dogovoriti sta se mogla le za nabožne podobe. Sedaj pa vidimo, da je bil Kastavec bogu prav tako blizu, kakor človeku. Svod osrednje ladje Je razdelil v mogočne pokončne pravokotne ploskve, segajoče od obokov stranskih ladij do sred ne svoda. koder jih loči krepak friz orna-mentiranega akantusa. Na desni polovic, prizori iz svetopisemske geneze, na levi življenje Adama in Eve ter Kajnov greh, SI kani kapitelji stebrov nosijo vsak poprsje preroka s širokim vijugastim trakom v rok — nekako srednjeveško vizitko. Imena prerokov so v glagolici in gotici. Slikarski srednj vek ni poznal golega človeškega telesa, razen Adamovega, Evinega in križanega Kristusa, druga so bila krivoverslto pohitišljiva. Zato pa na teh, ki jlli je bilo dovoljeno slikati, nI nikakršne pr slljene sramežljivosti.	(Dalje prihodnjič)
Stran 6________SLOVENSKI JADRAN_______ __ Stev. 47 — 28. novembra 1958^_
NOVO NA KNJIŽNI POLIC! * NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLICI *
IVAN RIBIC:
(Odlomek iz povesti SIN. Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1959. Oprema S. Miltec)
Njegovo sovraštvo, zraslo z njim, kakor tlel života, možgan, vsega, kar je počel in mislil vsa ta leta, je vedelo, kaj sc je godilo: prapor so dvigovali. Vojna mu je plahutala v porogljiv pozdrav.. .
Tedaj ga je na licu zapekel udarec težke moške roke. Tisti, ki je bil kričal vanj tujo besedo, ga je udaril. Pred očmi mu je mavričasto zamlgo-talo.
»Saluta!«
Težka dlan je spet padla po njegovem obrazu.
Drugi pa je zasršel vanj po slovensko:
»Pozdravi vendar zastavo, človek! Si tako zateleban, ali kaj?«
Grožnja je bila v vprašanju. Ni mu je bilo mar. Sploh ni bilo ničesar tisti hip. Ne jeze, ne bojazni. Samo eno, edino: zastavo naj bi pozdravil? Vojni naj bi — izkazal čast? On?
Preko obeh moških je videl ob robu ceste nekega civilista. Cisto sam je bil. Kakor samotno drevo sredi polja, ki sc ne more umakniti nevihti, takšen se mu je zdel. Desnico je držal strmo dvignjeno v zrak, proti zastavi, ki se je dvignila na drog ...
To so hoteli — tudi od njega?
Spet sc je spačila tromba,
Tisti samotnik ob robu ceste je povesil roko.
On pa je pomislil žalostno misel: saj njegova desnica se jc povesila že dokaj let prej . . . Vojna sama mu jo je povesila.
Zaslišal je tlesk udarca, ko je padla na njegovo lice težka dlan ...
Skozi kopreno udarcev, pekoče raz-bolelega obraza in skozi migotanje prispodob o njegovi že zdavnaj po-vešeni roki, je videl, kako je ulica spet oživila in da so biti spet ljudje na njej.
Tudi okrog njega so bili ljudje. Prejšnja dva moška v civilu in troje vojakov 7, zlatimi našivki. Oficirji. Eden izmed njih jc nosil črno srajco.. .
»Zakaj niste izkazali čast zastavi?« je vprašal tisti, ki je znal slovensko. »Menda veste, da je treba pozdraviti! Kaj pa tako bedasto buljite vame! Legitimacijo! Menda imate legitimacijo!«
Segel je z levico v žep in iskal legitimacijo.
Tudi manjši od obeh civilistov, tisti, ki ga je bil, je segel v žep. Izvlekel je dvoje tankih, svetlih spojk.
Moral se je spomniti češkega študenta, kako mu je snel okove ... ta-
NOVE IZDAJE
ZALOŽBE LIPE
Pred nekaj tedni je izšla prva knjiga zbirke »Lipa 1958« — like Vaštetove ROMAN O PREŠERNU — te dni pa se bodo bralci razveselili drugih dveh romanov iste zbirke (Annemarie Selinko: DÉSIRÉE, zgodovinsko biografski roman o izrednih doživetjih prve Napoleonove ljubice Eugénie Désirée Clary; William Woods: MANUELA, roman o ljubezni sedemnajstletne Ma-nuele, ki jo preoblečeno v kuharskega pomočnika vtihotapijo na ladjo, zgodba o morju in pomorščakih ladje »Conway Castle«, žrtvi razbesnelega oceana) ter vseh treh knjig druge zbirke (Sigrid Undset: KRISTINA, L AVRANSOVA HČI, I. Venec, II. Žena, III. Križ. — V okviru 14. stoletja: ljubezenska drama in pretresljiva usoda žene, njeno življenje od rojstva do smrti. Kljub pristno nordijskim značilnostim je delo splošno človeško.)
Do konca leta bomo dobili na knjižni trg še tri knjige zbirke »Lipa 1958«, in sicer: Victor Hugo ČLOVEK, KI SE SMEJE. To delo je pravzaprav duševna drama, ki s svojim družbenim in filozofskim značajem zavzema prvo mesto v vsem Hugojevem pisateljevanju. Vsebina romana se dotika otroka, ki je prišel v roke kompračikoscmi, ki so kupljene otroke zločinsko iznakažali in jih prodajali kot komedijante in kot pavlihe ter evnuhe. Pred bralca se razgrne široka in pestra panorama prejšnjih stoletij), Stale Popov TOLE PAŠA (makedonski zgodovinski roman o ilindenski vstaji) in B. Traven MRTVAŠKA LADJA (roman o tragičnem življenju ladijskega delavca, ki mora zaradi izgubljenih osebnih dokumentov kot človek brez državljanstva prenašati vso težo bednega življenja in ki ga more rešiti samo še smrt v valovih ...).
krat, ko ga jc spremljal pred naglo sodišče.
»Nimam legitimacije,« je povedal. »Doma sem jo pustil.«
Slovensko govoreči civilist je nekaj razlagal oficirjem. Najbrž to, da on ni imel legitimacije.
Tisti s spojkami je trznil z vsem životom in mu pokazal, naj stegne roke, da ga bo uklonil.
Ni se zganil. Kako pa naj bi mu bil pomolil obe roki, tudi če bi hotel!
»Nc počenjajte neumnosti!« je srš-nil vanj drugi po slovensko. »Žai vam bo!« Zgrabil ga je za roki in ju dvignil.
Ko pa sta mu hotela s silo nadeti okovje, se jima je desnica izmuznila in mlahavo omahnila nazaj ob život.
»Kaj pa je z vašo roko?«
»Nič,« je povedal z glasom docela neznanega človeka. »Hroma je. Invalid sem.«
Spustil mu je Se levico.
Čutil je, kako je omahnila s prav tako mrtvo težo, kakor malo prej desnica.
Potem jc slišal, kako je možem v uniformah in civilistu, katerega dlan je še vedno čutil na obrazu, govoril po njihovo. O tem, da je invalid, jim je najbrž pravil.
Oficirji so prasnili v smeh. V glasen, nekoliko pojoč in razposajen smeh. Nekaj so govorili drug drugemu, pogledovali zdaj njega, zdaj onega 7. okovi v roki in se smejali, smejali. Eilo jc, kakor bi se tolkli po kolenih.
Potem se je iznenada zavedel, da je bil spet sam. Ne onih treh v uniformah ni bilo več, ne obeh civilistov.
S težavo je zbral toliko moči, da se je prestopil.
Na zdravila za Pavlo je pozabil. Čutil je, da je hitel in dobro mu je delo, da je hodil liitro. Tako bo čimprej doma. Vendar je hkrati vedel, da bo tistih sto korakov pred domom zavil vstran, v gostilno, kjer je sicer izpil vsak dan kozarec vina, včasih, kadar mu je bilo kaj hudo narobe, pa toliko, da je mogel razmišljati o čem drugem, ne le o tistem, kar je klicalo na mizo pijače čez vsakdanjo mero.	.
,Vi ste pivec, da!' mu je večkrat hotel polaskati gostilničar. ,V vseh letih vas še nisem videl količkaj pijanega .. .'
Trap! Saj pa tudi nikdar ni nalival želodca! Dušo je izplaknjeval, kadar je spil več, kot je bilo možu za vsak dan treba. Zakaj naj bi potem opletal z nogami in meril cesto? . . .
In nocoj bo spet pil, čeprav se je bal, da se je nakopičilo preveč, da bi bilo mogoče splakniti z omotičnostjo vina, česar ljudje z vso pametjo niso mogli spraviti s sveta.
A pil bo vseeno. Nekoliko odmaknil se bo vendarle!
»Oče!« ...	. .
Slišal je hitre korake za seboj, in vse je bilo tako, kakor da je nekdo poklical njega, čeprav to ni bilo mogoče. Se nikoli ga ni nihče v življenju tako imenoval.
Klic se je ponovil.
Tedaj je čisto natanko in vsemu čudnemu navkljub spoznal, da je klicanje res veljalo njemu.
Dane je bil. Dohitel ga je ze, ga nenavadno resno pogledal in ga prijel za roko.
»Bal sem se že, da sem vas zgrešil .. .«
»Kako zgrešil? Za menoj si šel? Zakaj?«
Vsi njegovi čuti so bili nenadoma ubrani v grlo stiskajoče svečanost. Danetov klic za njim — .Oče!' — pa stisk, močan, topel stisk njegove roke in resnoba njegovega pogleda — vse to jc bilo kakor obred, pri katerem ni bilo mogoče dosti in na glas govoriti.
»Povedali so mi. da ste šli tod,« je dejal Dane, še vedno z roko na njegovi.
»Kdo ... ti je povedal?«
»Moji, no, moji prijatelji. Fantje.«
»Poznajo me? Videli so ine?«
»Hiteli so mimo vas ... ko je prihajala tista banda. V neki vež! so čakali, da je bilo končano snemanje zastave.«
rogleflal mu je v oči. Ali je razumel, da ni smel, da ni imel pravice govoriti o tem — da je vedel, kako so ravnali z njim? Je. Ker ga je samo rahlo stisnil za roko in pogledal dalje po cesti, kakor bi hotel reči: Greva?
šla sta
Drug ob drugem. Tako, da sta se skoraj dotikala,
Blizu odcepa je on nekoliko zadržal korak. Moral je Danetu povedati, da še ne gre domov, da ,ie moral še prej v gostilno. Nc zaradi vina samega, kakor bi utegnil misliti.
Toda Dane je menda vse vedel o njem: sam je zavil na stransko cesto, proti gostilni.
Kako je le mogel to vedeti!
Ga jc res tako glciboko poznal? Čudno, čudno, kakšen je bil ta — ta njegov fant... On pa je hodil mimo njega, kakor bi bil na pol slep ves ta čas, odkar ga je bila Pavla privedla k liiši. Saj bi mu bilo življenje skoraj zložnejše, če bi bil že prej sprevidel, kako blizu sta si mogla biti s fantom ...	.
Žalost; nad nečim izgubljenim m po svoji krivdi zapravljenim, je bila v lem spoznanju.
Dane je šel pred njim čez ves gostilniški prostor v naj.oddaljcnejsi
Si je tudi 011 želel, da bi bila sama?
Ko bi bil prej videl tega svojega fanta, kakor ga je gledal zdaj!
Naročil si je osminko vina in pogledal Daneta, kaj bo on.
»Ne,« je rekel Dane gostilničarju. »Liter prinesite!«
»Belega?«
»Tistega..., ki ga ima oče najrajši. Ze veste.«
Spet — oče ...	_
In tako vajeno, brez vsakrsne trdote in brez vse okornost; je b i to povedal . .. Menda ga je že vsa ta leta imel v sebi za očeta, zaradi red-ništva ali celo zato — o moj bog — ker ga je imel rad! ... On pa je bil tako strahotno sam. Kako vse drugače bi moglo biti!
Sina si je želel — imel ga je — pa ni vedel zanj! Življenje se mu je menda spakovalo, ker je bil nemara le preveč sprt z njim.
In liter vina je naročil Dane . . .
Celo to Je vedel, da se on danes z osminko ne bi mogel potešiti! Pa ga ni nikdar videl piti drugače, kakor samo kozarec, največ dva. Zelo je pazil na te stvari. Da bi ga videl pob piti čez mero, bi se mu zdelo, kakor bi stal nag in zasramovanja vreden pred njim. Za kozarec pa so otroci smeli vedeti. Možatost je bila v tem,
Žalostni dnevnik ho-landske Židinje Anne Frank, ki je vzbudil tolikšno pozornost v knjigi in v dramatizaciji po odrih vsega sveta, snemajo zdaj tucli na filmski trak v Ameriki, Pretresljiva zgodba prezgodaj dozorelega dekleta ho tudi v filmski
priredbi ohranila znani naslov »Dnevnik Anne Frank«. Film snema režiser
George Stevens, glavno vlogo pa je izmed tisočev kandidatk dobila mlada Millie Perkins. Na sliki jo vidimo v sceni filma s svojim mladim, prijateljem Petrom, ki ga igra Richard Beyv\er
■¿mm?
MANKO GOLAR: GODE ČRIČEK
V pionirskih prilogah naših časopisov v mladinskih revijah pogosto zasledimo otroške pesmice Manka Golarja, ki se odlikujejo s prisrčno toplino, jasnim ritmom in tekočimi rimami. Zdaj bo prišla v mlade roke drobna knjižica izbranih Golarjevih pesmi z ilustracijami Lančija pandurja. Nič novega ni v tej novi izdaji založbe Mladinska knjiga, vendar pa jo bodo otroci radi brali, ker slika naravo in njeno življenje,
da je kdo pil — pa nikoli Cez mero.
Ko sta izpila, je Dane še enkrat naročil liter vina.
»Preveč bo,« je opomnil. Tako, kakor bi govoril s kom svojih let. »Ampak vino je kar dobro. Se ti ne zdi?«
Prijetno se je bilo tako pogovarjati s tem krepkim fantom, ki je malo prej na glas povedal: .Tistega, ki ga ima oče najrajši!'.
Nenadoma pa se je vino razlilo čez spomin na dogodek ob paradi z zastavo. Bilo je prvič, da se je imel komu potožiti. Prvič v življenju je čutil, da more predjati breme, ki ga je težilo in si vsaj nekoliko oddahniti, z izpovedjo.
»Si zvedel.. . kaj so počeli z menoj? Ti — ti prekleti!«
Danetova roka je spet legla na njegovo.
On pa se je nagnil nekoliko naprej — bliže k temu svojemu fantu.
»Nič si ne ženite k srcu, oče,« je trdo odvrnil Dane. »Kar kdo zna, to pač dela. Saj vemo, kdo so! In zanesite se — tudi to bodo plačali. Ne bo jim ušlo, ne!«...
menjavo letnih časov in drobne otroške dogodke. V teh pesmicah bodo otroci našli sebe, svoj svet in predstave o njem.
France Slokan in Stane Kumar: KDO JE NAJMOČNEJŠI?
Štirideseti zvezek Čebelice ne prinaša običajne pravljice. Pisatelj France Slokan in ilustrator Stane Kumar sta uporabila star motiv, pradavno .človekovo razmišljanje o veliki moči vseh naravnih sil in o človekovem zmagovitem spoznanju najmočnejšega. To je znan motiv v številnih pravljicah domala vseh narodov. Avtor je to zanimivo snov obdelal na dokaj izviren način, kot okvir je uporabil preprosti pouk o atomu in njegovi funkciji. Najmlajše bralce je s tem uvedel v abecedo najmodernejših spoznanj in znanosti.
RED DELA I. STOPNJE ZA
LJUBIŠO JOVANOVIČA Predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito je odlikoval z redom Zasluge za narod I. stopnje Lju-bišo Jovanoviča, prvaika drame Narodnega gledališča v Beogradu, ob 30-letnici njegovega umetniškega delovanja in za zasluge na področju dramske umetnosti
TONE ČUFAR
(Odlomek iz povesti NOVA GAZ, ki je izšla v zbirki povesti _ in črtic pod istim naslovom. Knjigo je izdala Cankarjeva zalozba v Ljubljani v izboru in opremi Cveta Zagorskega. Knjige nismo prejeli v oceno)
Skoro vselej, kadar je šel Boj-čev Ludvik po mostu nad Kokro, je rad pogledal čez ograjo. Globoko doli v ozki strugi se je penila voda, on pa je lahkotno prešel prepad in se znašel na drugem bregu. Za vse, ki so hodili čez most, je bilo to nekaj povsem naravnega. Ludvik je pa rad pomislil, da čez marsikakšno globel ni niti brvi, a je kljub temu treba preiti na drugo stran.
Preteklo je že nekaj let, ko je moral pobegniti A doma in se pretihotapiti čez mejo. Četudi mu ni bilo treba tedaj premagovati tako strmih skalnatih sten, kakor so se dvigale nad Kokro, pot vseeno ni bila prijazna. Čez marsikakšno nevarno strmino se je moral preplaziti in ob vsakem koraku, vsak hip je lahko počila puška.
Nocoj ni utegnil pogledovati v tolmune pod seboj, mudilo se mu je v mesto. Spet se je čutil zale-zovanega kakor tistikrat, ko se je izogibal obmejnih straž. A zdaj ni bilo nevarnosti, da bi kdo pomeril nanj puškino cev. Samo na to je pazil, da se ni kako pre-radovedno zijalo preveč pozani-
malo zanj. Kljub temu je živo mislil na tisto pot čez mejo. Veliko je tvegal z njo. Lahko bi ga pihnili ali vsaj ujeli. Če bi ne šel čez, bi tako in tako kaj kmalu prišli ponj. Zato se je odpravil na to stran in je srečno izvozil. Težav pa s tem še ni bilo konec. Romal je križem lcražem po slovenski zemlji in marsikak dan je prebil ob pičli skorji izproše-nega kruha. Navsezadnje se je ustalil na severnem koncu. Posrečilo se mu je najti delo v tekstilni tovarni. Komaj je bil pa dobro pod streho, že mu ni žilica dala miru, da ne bi skrbel za delavsko organizacijo in za vse tisto, kar gospodom lastnikom ni moglo biti po volji.
Vendar mu lep čas niso pokazali vrat.
Takole pred dobrim poldrugim letom so ga poklicali v pisarno. Mojster Kiffmann, ki ga že od vsega početka ni maral, mu je s posebnim veseljem povedal, da zanj nimajo dela.
Boje se pa ni dal kar tako spoditi. Nekaj čez dve leti jim je že garal, nikoli jim ni nudil priložnosti, da bi ga zalotili pri lenar-jenju, S stroji je ravnal spretno, kar mu je že večkrat pomagalo, da ga niso pognali. In tudi tokrat je bilo jasno, da je še dela zanj. A gospodje so le preveč čutili,
da je tista vloga za zboljšanje plač v prvi vrsti spet njegovo delo. Zato so se ga morali odkri-žati. On pa delavske knjižice ni kar tako vtaknil v žep, ni se dal mirno odpraviti kakor toliko drugih. Iz obratne pisarne jo je mahnil naravnost na ravnateljstvo.
Tam so ga nekaj časa poslušali, potem so mu pa zabrusili:
»Kaj se sploh repenčite? Saj niste niti naš državljan! Nikar ne pozabite tega.«
»Pa sem Slovenec!«
Mirno, brez obupne jeze jim je povedal, da se nimajo pravice tako očitno norčevati. V tovarni so trpeli marsikoga, ki bi mu lahko isto očitali. Seve, bil jim je pri srcu, ker je razumel, kaj gospodje žele od svojih strokovnjakov, od priganjačev, ki so poznali to zemljo samo kot vir ugodja. Bili so vredni sluge svojih gospodarjev. Ludvik ni sovražil delavcev, ki so govorili drug jezik kakor on in so vendar z njim vred okušali težo dela in dobrote proletarcev, Vselej so mu pa bili zoprni naduteži, ki so radi kazali, da so nekaj več zato, ker drugače govore, Tudi na ravnateljstvu jih je nekaj sedelo.
Zaman je poskušal obdržati mesto. Zaman se 'je zavzela zanj organizacija. Zgodilo se je po volji gospodov.
Kmalu potem so ga klicah na policijo. Referent je bil radoveden, kako je z njegovim dovoljenjem za bivanje v državi. Nič drugega mu ni hotel. Ludvik je pa zavohal, da ga utegnejo na lepem izgnati. Torej ga v tovarni niso zaman opominjali.
Nazaj čez mejo mu ni dišalo. Dom in domače bi že rad pogledal; dostikrat ga je zaskominalo po svidenju. Poredko so mu pisali, on jim je pa še bolj na redko odgovarjal. Ze dolgo se mu ni oglasila Vrsnilcova Tilka, tudi njo bi rad videl. In marsikoga. Vedel pa je, da bi ga ne pustili dolgo v vasi, če bi ga sploh poslali na dom.
Čakalo ga je vse kaj drugega.
O vsem tem se je pomenil s tovariši. Pospravil je svoje stvari in preden se je še kdo utegnil pozanimati zanj, ga je vzela noč. Spet je poromal v svet in ni prav nič vedel, kaj vse mu je še namenjeno. Obetal si ni nič dobrega. Potikanje brez dela, posebno še v zimi, ki se je naglo bližala, mu ni moglo vzbuditi veselih slutenj. Kljub temu ni zapravil dobre volje. Res bi raje ostal, a kaj, nekako se bo moral pretolči. Sam je bil, brez žene in otrok. Niti za dekleta se ni utegnil pobrigati. Le tovariše je imel. In ti so poskrbeli, da je našel na svojem romanju zatočišča.
Koliko jih je, ki so na slabšem od mene, si je mislil tedaj, in se z nasmehom odpravil v novo, negotovo življenje.
SINDIKALNI OBČNI ZBOR V »PLAMI« — PODGRAD
Preteklo soboto popoldne je bil občni zbor sindikalne organizacije v tovarni za predelavo plastičnih mas »Plama« v Podgradu. Med lanskim in letošnjim občnim zborom se je povečalo število članov tega sindikata od 62 na 84. Iz poročila dosedanjega upravnega odbora je bilo razvidno, da je delo sindikalne podružnice v preteklem poslovnem letu trpelo zaradi pomanjkanja izkušenj. Premalo pa je odboru pomagal občinski sindikalni svet.
V ospredju razprave je bilo vprašanje novega tarifnega pravilnika, ki ga je uprava podjetja pred kratkim predložila ObLO v
Pridni delavci koprske Vodne skupnosti dokončujejo te dni tudi kratek del ceste od odcepa pri pristaniškem parku pa do novega pristanišča
potrditev. Predlog tega tarifnega pravilnika predvideva znatno povečanje postavk za posamezna delovna mesta, tako da bodo plače vsklajene s plačami v drugih podjetjih teh ali sorodnih industrij.
Član kolektiva Milenko Blago-jevič je sprožil razpravo o zdravstveni zaščiti, ki je pomanjkljiva. V vsej občini tudi ni zobne ambulante in na občnem zboru so predlagali, naj bi sindikalni predstavnik ugotovil na skupščini okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, koliko sredstey je bilo porabljenih za zdravstveno pomoč delavcem podjetja od njihovih plačanih prispevkov za socialno zavarovanje. Predlagali so tudi, da bi poskrbeli za sredstva s katerimi bi postopoma reševali stanovanjsko vprašanje, in predlagali, naj bi za sedaj že obstoječa stanovanja popravili tako, da bodo ustrezala higienskim zahtevam.
Novi upravni odbor se bo moral zavzeti tudi za kulturno in športno življenje kolektiva. Razen godbe na pihala in pevskega zbora, ki se uspešno pripravljata na svoj prvi javni nastop, bi želeli člani sindikata gojiti tudi dramatiko, nogomet in še druge kulturne in fizkulturne panoge, ki bi jim nudile zdravo in prijetno razvedrilo izven tovarne. Sprejeti sklepi občnega zbora predvidevajo tudi organiziranje strokovnih predavanj in poučne ekskurzije, dalje skrb za vzgojo mladega kadra in za sistematično politično vzgojo vseh članov. Nova sindikalna uprava bo morala tesneje sodelovati z upravo podjetja o vseh perečih vpraša-
Uspelo teknio¥cmje strelskih dražil
V počastitev Dneva republike je bilo v nedeljo v Postojni veliko propagandno strelsko tekmovanje z zračno puško, ki so se ga udeležile moške ekipe strelskih družin iz Izole, Portoroža, Pivke in Postojne ter ženski ekipi iz Izole in Postojne.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel delavski svet grosističnega trgovskega podjetja NANOS iz Prestranka, ki je zma-
govalnima ekipama podelil tudi spominska pokala. Strelska družina Postojna je tekmovanje tako vzorno organizirala, da zasluži javno pohvalo, saj je prepričljivo dokazala, kako morajo biti izvedene športne prireditve.
Na tekmovanju, bilo je na društvenem strelišču za zračno puško, so bili doseženi naslednji rezultati:
Moški posamezno: 1. Čorkalo
(Izola) 170 krogov; 2, Mikoletič (Postojna) 165 krogov; 3. Djusič (Postojna) 163 krogov.
Plasman moških ekip: 1. Izola 790 krogov; 2. Postojna 751 krogov; 3. Pivka 699 krogov; 4. Postojna B (izven konkurence); 5. Portorož 524 krogov.
Ženske posamezno: 1. Pučko (Izola) 156 krogov, 2. Zorž (Postojna) 155 krogov; 3. Koren (Izola) 147 krogov.
Plasman ženskih ekip: 1. Izola 715 krogov; 2. Postojna 706 krogov.
Po tekmovanju sta zbrane strelce pozdravila v imenu organiza-torjev tekmovanja sekretar SD Postojna Jože Djusič in v imenu okrajnega in občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič. Najboljšim strelcem je predstavnik delavskega sveta podjetja NANOS Zivojin Gacin podelil spominske pokale in diplome.
Tekmovalci so ob zaključku tekmovanja izrazili nezadovoljstvo, da se tako pomembnega okrajnega tekmovanja ni udeležila SD Koper, ki pa ne zamudi večjih strelskih tekmovanj republiškega značaja._M. A.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
Člani postojnske strelske družine po uspelem tekmovanju
PRED OTVORITVIJO NOVEGA KOPRSKEGA PRISTANIŠČA
v Ljubljani, kjer je gospodarski in pri rodni center naše republike.
O »Intereuropi« kot transportnem podjetju, ki predstavlja tipičen primer gospodarske enote z naglim vzponom, smo v našem listu že brali, zato bi bilo zanimivo pogledati tudi v notranjost tega mehanizma, posebno sedaj, ko je znano, da bodo breme celotnega blagovnega transporta v novem koprskem pristanišču nosili omenjeni trije kooperanti.
»Intereuropa« predstavlja že sama zase največje avtomobilsko transportno podjetje v Jugoslaviji. 66 kamionov s prikolicami in zmogljivost 1250 ton tvori vozni park, ki mu je naše okrajno področje postalo pretesno že lansko leto. Takrat so se namreč oskrbeli z novimi kamioni najboljših znamk, med njimi tudi z domačimi TAM, ki so se odlično obnesli in jih bodo kmalu dopolnili (kompletirali) še z ustreznimi prikolicami.
Solidnemu uvoznemu parku in visoki zmogljivosti je pripisati, da se je podjetje »Intereuropa« uveljavilo tudi v mednarodnem transportu. Uprava podjetja je sklenila največ pogodb za mednarodne prevoze z Italijo, Avstrijo, CSR in Madžarsko. Težko bi našteli sortiment teh prevozov, ki znašajo okoli 20 tisoč ton letno. Gradbeni material, bombaž, surova guma, avtomobilski deli in rude so le del sortimenta, ki so ga prevažali mogočni avtovlaki križem po Evropi.
Jasno, da se je položaj podjetja z nastankom koprskega pristanišča bistveno spremenil in zmogljivost tudi s predvideno dopolnitvijo voznega parka ne bi zadovoljila. Zato je kooperacija s podjetjem »Ljubljana-transport«, ki razpolaga z avtopar-kom, katerega nosilnost se suče okoli 500 ton, zares idealen izhod in hkrati zagotovilo, da bo kapaciteta združenega voznega parka zadoščala potrebam koprskega pristanišča v naslednjih dveh letih, ko predvidevajo 180 oziroma 250 tisoč ton pomorskega blagovnega prometa.
Večjega prometa pa tudi združena partnerja najbrž ne bi zmogla, zato bo tedaj železnica neobhodno potrebna in bo tudi rentabilna. Seveda ka-mionskl transport tudi z izgradnjo železnice ne bo odveč. Nasprotno — pokvarljivo blago, kot južno sadje in razna živila, ostanejo še nadalje domena obeh partnerjev, ki bosta imela s hitrimi prevozi, posebno v tranzitu polne roke dela.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo solidne usluge transportnega podjetja »Intereuropa« še eno prednost: nizke prevozne cene. T/km (tonski kilometer) računajo samo nekaj nad 19 dinarjev, medtem ko znaša tarifna postavka pri vseh ostalih podjetjih celo 46 dinarjev in več po t/km. In to kljub izredno visokim cenam avtomobilskih gum, saj stane kompletna oprema gum za avtopark, ki ima 16 koles, celih 7 milijonov dinarjev. Ker se gume po prevoženih 60 tisoč kilometrih obrabijo, si lahko predstavljamo visoke stroške podjetja samo za ta nadomestila, kajti doma tako velikih profilov še ne proizvajamo.
Praksa bo kmalu pokazala, če se bodo optimistične napovedi, ki Jih obeta kooperacija treh velikih podjetij, uresničile. Sicer pa nihče ne dvomi, da bi prizadevni kolektivi sorodnih podjetij in močni motorji avto-vlakov ne bili kos veliki in odgovorni nalogi.	B. Borovič
POMORSTVO, št. 11/1958
Iz vsebine:	- ,
B. Cuculič: Morje in pomorstvo na svetovni razstavi v Bruslju; D. Cu-brič: Naše pomorstvo na Dunajskem velesejmu; Problemi v svetovnem pomorstvu; kap. M, Bekun: British Tanker Company; V. Pirnat: Iz Kor-čule na Lastovo: A. Novikov-PriboJ in morje; vipi: »Zelengora« in dijaki; -nm-: Slovenski potapljači v Senj-skem kanalu: J. Dodič: Lepa je naša slovenska obala; Železniška zveza s Koprom; Koprska luka v juliju in avgustu; Statistični pregledi iz Lloyd's Registra 1957; Gibanje tujih ladij skozi naša pristanišča itd. Priloga: Vestnik Združenja pomorskega bro-darstva.
njih. Govora je bilo tudi o predvideni spojitvi podjetja Plama in Partizanka v Kopru. Ta ukrep bi gospodarsko utrdil obe podjetji in jima omogočil hitrejši razvoj. Podjetje Plama bo v nezmanjšanem obsegu večalo svojo proizvodnjo in po predvideni združitvi bi se laže upirali hudi konkurenci velikih podjetij.
Občni zbor sindikalne podružnice je bil zaključen s sklepom, da bosta upravni odbor in članstvo v bodočem poslovnem letu s poglobljeno in vsestransko delavnostjo odstranila pomanjkljivosti dela preteklega leta ter usmerila svoje delo v tempo razvoja in napredka podjetja in komune.	J. Ž.
Vrvež ob novi operativni obali koprskega tovornega pristanišča je v teh dneh pred otvoritvijo posebno živahen
Terenski odbor SZDL v Portorožu, ki je bil izvoljen na nedavnih volitvah, si je zadal nalogo zaaktivizirati prebivalstvo k močnejši udeležbi pri obravnavanju aktualnih problemov kraja. V ta namen je sklenil poživiti delo ljudskoprosvetnega društva »Svoboda«, Društva prijateljev mladine in vseh drugih organizacij, ki delajo na področju Portoroža, v prvi vrsti pa podpreti težnjo mladine po bolj razgibanem skupnem življenju.
O tem je na prvem množičnem sestanku članov SZDL poročal novoizvoljeni predsednik Mirko Zerjal, Da bi pritegnil čim več prebivalstva k aktualnemu dogajanju, je terenski odbor SZDL postavil na dnevni red tega sestanka poročila o turistično gostinski dejavnosti v Portorožu v letu 1958 in njenih perspektivah za leto 1959.
Referent za turizem ObLO Piran je V zgoščenem pregledu povedal med drugim, da je bilo letos do konca septembra v piranski občini 44.271 gostov, torej 18 odstotkov več kot lani, inozemskih gostov celo 32 odstotkov več kot lani. Domači ter inozemski gostje skupaj so dali nad 302.000 nočitev. Na področju vse občine se je število nočitev od lani povečalo za 35 odstotkov. Med gostinskimi podjetji je imel največ gostov in nočitev hotel Palače, namreč 7.900 oziroma 48.306. Vsi portoroški hoteli so imeli pretežno inozemske goste. Zelo ugodna je slika zasedenosti ležišč v portoroških hotelih. Znaša namreč skoraj 115 dni povprečno na vsako ležišče, kar je skoraj za 35 dni bolje od povprečja v hotelih ob jadranski obali. Med inozemskimi gosti je bilo največ Avstrijcev, namreč 5.503, ki so dali skupaj 31.668 nočitev. Največ nočitev. skoraj 40.000, pa so dali gostji iz Zahodne Nemčije. Povprečno^ največ časa so bivali v Portorožu gostje iz Švedske, ki so dali skupno nad 9.000 nočitev. V portoroškem kopališču je bilo prodanih skoraj enkrat več vstopnic kot lani, namreč 136.669, Finančni promet v gostinstvu je v prvih devetih mesecih letos za 26 od-
decembra v Kopru, ko bo otvoritev pristanišča.
Zopet nekdo meni, da so majhni izgledi za uspešno eksploatacijo novega pristanišča, ker ni železniške povezave z zaledjem. Z drugimi besedami: transportna zmogljivost na kopnem ne bo kos povečanemu pomorskemu blagovnemu prometu. In to že danes, ko je dograjena komaj prva tretjina pristanišča.
Komur se zdi ta ugotovitev realna, je gotovo prezrl obstoj velikega, v Jugoslaviji celo največjega transportnega podjetja »Intereuropo«, ki se je pripravilo na novonastalo situacijo in bo najmanj dve leti lahko vzdrževalo z zaledij em tako zvezo, da v novem pristanišču ne bo prišlo do zastoja. Se več: avtomobilski transport zagotavlja hitrejše prevoze, neposredno dostavo blaga, dostopnost in končno tudi večjo rentabilnost. Prav zaradi teh razlogov dajejo skoraj povsod v svetu prednost kamion-skim prevozom blaga. V ZDA je ta že skoraj popolnoma izpodrinil železnico, ki je zastopana komaj še s 13 odstotki. Seveda je danes pri nas še povsem drugačno stanje, zato železnici nihče ne odreka nadvse pomembne vloge, ki jo bo prej ali slej odigrala na našem obalnem področju.
NOVA OBLIKA
stotkov večji kot lani. Največjo realizacijo je doseglo podjetje hotel Palače; do konca septembra skoraj 119 milijonov din. Vsi hoteli bodo letos presegli plan. Tako bo letos celotni iztržek v gostinstvu približno za 30 milijonov večji od lani in bo dal do konca septembra nad 419 milijonov din, kar je približno dvanajstina vsega finančnega prometa občine v prvih devetih mesecih. V gostinstvu je bil največji iztržek od hrane, in sicer nad 181 milijonov dinarjev, nato od alkoholnih pijač, skoraj 104 milijone dinarjev. Skoraj neverjetne so številke o potrošnji raznih živil in pijač.
Vina so do konca septembra prodali 2.740 hI (hektolitrov!), piva 2.144 hI, žganih pijač 264 hI, mineralne vode in sodavice 1.193 hI, sadnih sokov pa le 3,170 litrov. Belega kruha so prodali 483 ton, črnega pa 390 ton. Mlečnega sladoleda (na paličkah) je bilo prodanega 239.000 komadov, poleg 4.687 litrov doma pripravljenega. Ogromna je bila tudi potrošnja mesa. Samo govedine so v prvih devetih mesecih letos pojedli 173 ton, teletine pa 101 tono. Na področju občine je šlo v prodajo 20 ton tobaka. Mleka so popili 4.136 hektolitrov in jogurta prodali 35 (Nadaljevanje na 10. strani)
GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
»Kooperacijo na kolesih« bi lahko imenovali nenavadno obliko gospodarskega sodelovanja, lu so ga sklenila podjetja »Intereuropa«, »Ljubljana-transport« in Javna skladišča v Ljubljani. Ni treba posebej poudarjati, da je ta zveza rezultat splošnega zagovarjanja združevanja podjetij zaradi večje učinkovitosti in solidnega zajemanja nekega gospodarskega poprišča. Težnja tega ukrepa je seveda dokaj konkretna: povečati zmogljivost avtoparka, da bo kos povečanemu pomorskemu blagovnemu prometu, ki se bo razvil v Kopru.
Tudi pomanjkanje skladiščnega prostora v Kopru bi nedvomno ustvarilo situacijo, ki bi lahko pomenila zastoj v transportu. Zato bosta partnerja — »Intereuropa« in »Ljubljanatransport« prevažala blago neposredno z ladij v Javna skladišča
SZDL OBRAVNAVALA AKTUALNE KRAJEVNE PROBLEME
Predstavljajte si na pomolu novega koprskega pristanišča mogočno lokomotivo, njene rezke žvižge in jekleni zven odbijačev, ki se oglašajo v monotono rohnenje žerjava, da človeku para ušesa. Lokomotiva, vprežena v dolgo kompozicijo natovorjenih vagonov, brzi proti Rižanski dolini. Mudi se ji kot vsem sopotnikom našega časa. . .
Čudna prispodoba, kajne? Mogoče podobna tisti, ko je pred dobrim letom in pol nekdo trdil, da ni daleč dan, ko se bo ob pomolu novega koprskega pristanišča zasidral prvi pre-komornik. Neki nejevernik mu je takrat potipal žilo in rekel: »Vem, da si šaljivec, zato prihrani to tvezenje za prvi april!«
Res, kar se je zdelo takrat težko izgovorljivo, je danes že stvarnost; na prekomornilcu »Gorica« so namreč že podkurili kotle, da ne bi zamudili na veliko svečanost, ki bo 7.
2ENA IM DOM ic ZDRAVSTVO BN VZGOJA *ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA * ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA
GOSPODINJSKI ODSEK PRI EKONOMSKI SREDNJI SOLI V KOPRU
diniski tehnik

Pravzaprav Je že dolgo tega, kar sem imela namen pisati o gospodinjskem odseku pri koprski Ekonomski srednji šoli. Bilo je to ob koncu preteklega šolskega leta, ko so zapuščale šolo prve maturantke. Toda od namena do izpolnitve je dolga pot in včasih tako prepletena, da niti sam ne veš, zakaj si krenil z začrtane smeri. Takrat bi tako lepo lahko zapisala v uvodu: drage naše bralke, dovolite mi, da vas seznanim s prav posebno šolo pri nas, edina je v Sloveniji, edina v vsej državi. Štiri leta so pretekla, odkar so jo ustanovili, te dni jo. zapuščajo prve absolventke.
Dobili smo nov poklic: gospodinjski tehnik. Nikjer ga še ne boste našli v spisku poklicev, toda marsikaj smo že spremenili in dobili novega, tudi to pride na vrsto, Potem bi vam lepo po vrsti naštela, kakšna šola je to, kako so dekleta in starši zadovoljni in kam pojdejo absolventke v službo. Končala pa bi z opozorilom za vse tiste, ki se šc niso odločile, kakšen poklic bi si izbrale; gospodinjski tehnik, to je poklic bodočnosti. potrebovali vas bodo vedno bolj, premislite, če imate za to veselje in" pridite v Koper.
Da, to bi bilo lepo. Toda zdaj sem zamudila absolventke, zamudila vpis v šolo in niti prvo polletje še ni mimo. Zamudila v ihti vsakodnevnega tekanja, sestankov, konferenc, pisanja, pa vedno ponavljajočih se skrbi, teden dni pa je tako hitro okoli in vsak teden izhaja naš časopis.
Ta uvod je zelo oseben, prav tako opravičilo. Težilo pa me je od poletja sem, imela sem mučen občutek, da sem ga dolžna dekletom, ki so morda pričakovala, da bodo o sebi kaj brala, požrtvovalnim pedagogom, pa tudi sama sebi.
In zdaj je pravzaprav naneslo naključje, da sem obiskala Ekonomsko srednjo šolo, da bi vas seznanila z njenim gospodinjskim odsekom. Naj bo to eden izmed drobnih kamenčkov, ki tvorijo veličastno in mogočno zgradbo naših uspehov ob 15. obletnici rojstva naše socialistične domovine; to je eden izmed tistih kamenčkov, ki podpirajo dva trakta z napisoma: prosveta in gospodarstvo. Šola, ki daje kader za gospodarstvo, za tisto gospodarstvo, ki je bilo in bo vedno temelj in izhodišče za boljše življenje, pogoj za uresničitev vseh naših želja po višji življenjski ravni.
Primerjava naše gospodinjske šole s katero drugo ni mogoča. Iz preprostega vzroka: druge ni, vsaj pri nas ne. So pa take šole v navadi v razvitejših deželah, v takih, ki se zavedajo, da je go-. spodinjstvo posebna veja gospodarstva, proizvodnega in potroš-nega. Kot povsod, velja tudi tu dobra organizacija dela, izkoriščanje vseh možnosti, ekonomika, znanje. Vse to si pridobi človek s sistematičnim delom. Čim več jih bo, ki to znajo in obvladajo, tem večjemu številuvbodo lahko posredovali svoje znanje. V konkretnem primeru: čim več strokovno, ekonomsko-gospodinjsko izšolanega kadra bo v našem gostinstvu in turizmu, pri družbeni prehrani v menzah, v dijaških domovih, internatih in podobno, v obratih stanovanjskih skupnosti ali pri instruktivnem in pe-, dagoškem delu pri zavodih za pospeševanje gospodinjstva, tem bliže bomo svojemu cilju. To je način, kako bo to znanje prodrlo tudi v individualna gospodinjstva in način, da bomo cenili gospodinjo, njeno odgovorno in težko delo.
Ta prepotrebni kader, ki naj bi se imenoval gospodinjski tehniki, daje gospodinjski odsek pri naši Ekonomski srednji šoli v Kopru. Njihov učni načrt je popolnoma normalen, le da se uče namesto stenografije in strojepisja, kot drugi učenci ESŠ, hranoslovja in gospodinjstva. Razen teoretskega pouka imajo učenke praktično delo v šolski eksperimentalni kuhinji, v počitnicah pa še eno- do dvomesečno prakso izven šole. Torej ko dekle konča to šolo, je podkovana razen v običajnih predmetih ekonomske šole še v gospodinjstvu, zlasti njegovi ekonomiki (sem sodi stanovanjska izgradnja, čiščenje in vzdrževanje stanovanja, manjša popravila, ureditev vrta, igrišča in podobno) in liranoslovju, ki govori o prehrani zdravih in bolnih ljudi, o raznih dietah, prehrani nosečnice, otročnice, dojenčka, etroka itd.
Kako potreben je tak kader, se zavedajo tudi okrajni in ljudski odbori ter druge organizacije, ki štipendirajo letos 34 gojenk (vseli je 78). Toda od vseh teh gojenk jih je le 9 iz koprskega okraja, druge so iz drugih predelov Slovenije, največ s Štajerskega in iz Prekmurja. Ta podatek načne prav posebno vprašanje: ali je res le koprski okraj dolžan vzdrževati šolo, ki vzgaja ta nov in potreben kader, ko ta kader odhaja od nas in se vrača v domače kraje? Šola se namreč bori s finančnimi težavami, tudi učnega osebja nima dovolj in tako so morali že letos zavrniti okrog 30 prošenj za vpis v prvi letnik. Ko sem že pri težavah in željah, naj povem še eno, ki so mi jo zaupale prijazne profesorice: Na tem polju smo pionirji, nimamo zgledov in želeli bi si več strokovne pomoči Centralnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva iz Ljubljane. — Prav gotovo jo bodo dobile.
Gotovo vas še zanima, kako je z lanskimi prvimi absolventkami šole. Končalo jih je 15 in človek bi pričakoval, da bo ta ekonom-sko-operativni kader (za razliko od pedagoškega, ki ga daje Višja gospodinjska šola v Grobljah) izginil kot kaplja v morju potreb. Vendar vidimo prav obratno. Večina deklet se je zaposlila v go-
Jesenski ali zimski plašč ravnega kroja z nizkim pasom na hrbtu
spodarskih ustanovah, kot absolventke ekonomske šole in ne njenega gospodinjskega odseka, čeprav so imele vse zagotovljena mesta, primerna svojemu poklicu in izobrazbi. Le za nekatere vemo, da so ubrale pravo pot: na Zavod za gluho mladino v Portorožu (gospodinja), na Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Koper, v Dijaški dom v Kočevju, na Gospodinjski center v Novo mesto itd. Zakaj tako? Pravijo, da zato, ker nudi gospodarstvo boljše materialne pogoje, ker je delo lažje. In gotovo ne na zadnjem mestu zato, ker poklic gospodinjskega tehnika pri nas še ni znan in udomačen. Pa še bo. Vedno nove absolventke bodo poskrbele za to, uveljavile se bodo na svojih delovnih mestih in pridobile ugled svojemu poklicu in šoli, ki jih je izobrazila.	Z. L.
■77
.'v V,
Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC — I RIS, TOVARNA ZA PREDELAVO RIB, IZOLA
V	majhni dvorani tovarne za predelavo rib Iriš v Izoli so se zbrali delegati na letni občni zbor svoje sindikalne podružnice.
V	poročilu predsednika sindikalne podružnice Štefana Lukiča so bili zanimivi zlasti tisti podatki, ki so osvetljevali specifične lastnosti tovarne Iris. Pomembno je, da je Iris edina tovarna, ki ima dobiček izključno iz predelave rib, ker so povečali delovno storilnost z boljšo organizacijo dela. Proizvodnja tovarne an asortiman sta boljša od lanskega leta, čeprav je 84 ljudi manj kot lani. Proizvodnja pa bi bila lahko še višja, če ne bi bilo v tovarni toliko bolezenskih dopustov (izpadlo je 14.910 delovnih dni). Norme presegajo v podjetju povprečno za 4%, kar priča, da so norme realne. Kar zadeva dejavnost same sindikalne podružnice, ki šteje 728 članov (od tega 519 žena), se zdi, da. je najmočnejše njeno športno udejstvovanje, o čemer pričajo pohvale in diplome v sindikalni dvorani. Celo iz finančnega poročila je bilo videti, da'je znesek postavke za kulturno an športno udejstvovanje šel v celoti športnim organizacijam. Sindikalni odbor je na svojih 12 rednih in 4 izrednih sejah razpravljal med drugim tudi o delavskem samoupravljanju, o kulturnem in strokovnem dvigu članov kolektiva. Omembe vredni so tudi tečaji za strokovno kvalifikacijo. Iz razprave pozneje je bilo razvidno, da se je v te tečaje sicer prijavilo 17 delavcev, da jih pa bo le 6 delalo izpite okrog 15. decembra. Sindikalni podružnici je uspelo s pomočjo uprave podjetja urediti interni bife, kjer je moč dobiti ceneno suho malico, ni pa še rešeno vprašanje toplega
kotiček za starše
O o O
^II®

m¡
fea-' ¡¿d!&lŠ&>

Sítt
Dedek: (pripoveduje otrokom pred spanjem) — ... in potem so prišli v mračen gozd, v katerem so tulili volkovi. Kar nenadoma se je pojavil pred njimi velik, grozen medved in rekel: »Zdaj vas bom vse pojedel .. .«
Deklica: Mama, prosim, povej ■nam kako strašno" pripovedko.
Mama: Tega pa ne, Rada pa vama bom prebrala tole lepo pravljico. Če si pa prav želita strašnih pripovedk, jih čitajta podnevi.
Obleka iz svetlega blaga s sedlom, pod katerim je na sprednji in
zadnji strani blago ?iabrano Obleko lahko nosite s pasom, kot vidite na sliki, ali pa brez, da ima obliko vreče ali trapeza
obroka ali kosila. O tem vprašanju se dogovarjajo s podjetjem Argo, ki ima urejeno obratno kuhinjo. In končno je bilo iz poročila še razvidno, da je zasluga sindikata, da je preskrbel članom kolektiva po ugodnih cenah diva, premog, krompir ter jabolka.
Razprava po poročilu je pokazala, da sindikalna podružnica tovarne Iris kljub nekaterim uspehom ni vedno odigrala tiste vloge, ki so jo od nje pričakovali. Kritika je bila zlastrna račun strokovnih tečajev, nadurnega dela, boleznin in zanemarjanja mladine. Vsekakor je naloga vseh naših organizacij in društev, da nudijo delovnemu človeku pomoč pri delu in doma, obenem pa vzgojno-izobraževalno delo in vzbujanje občutka odgovornosti na delovnem mestu. Ker je v tovarni zaposleno tako visoko število žena, nujno nastaja vprašanje varstva otrok, posebno še, ker morajo biti delavke včasih tudi 12 ur v tovarni. Materam to pač ni mogoče, če so otroci doma sami. Zastopnik občinskega sindikalnega sveta je tudi opozoril sindikat, da se je premalo zavzel, da bi kak njihov član obiskoval večerno gimnazijo.
Tehten prispevek v razpravi je dal direktor podjetja Drago Do-linšelt, ko je govoril o novih možnostih in številnih problemih, ki bodo nastali ob novih ukrepih za zmanjšanje družbenih dajatev ribje predelovalne industrije. S tem, da bo 'imela, ta industrija najugodnejše pogoje; pa bodo nastale obveznosti, ki bodo terjale gospodarsko razdelitev sredstev, znižanje cene, upoštevanje interesov komune, stanovanjsko izgradnjo, ipredvsem pa ureditev tovarne — tehnično-higienske zaščite. garderob, sanitarij, menze, otroških ustanov in podobno. Ribja industrija naj bi od zdaj čimveč proizvajala za domače tržišče (zdaj 96°/o za izvoz), zato pa bo treba znižati cene in določiti tudi maloprodajno ceno trgovcem. Za večjo storilnost dela v podietju bi bilo treba urediti vprašanje odnosov med preddelavci. obrato^odji in delavci, vprašanje otroškega vrtca ter vpra.šanie obratne ambulante ki ' do zfiai ni odbrala svoie vlofe in olačuje podietie zaradi Prekomernih boleznih višji prispevek socialnega zavarovanja.
Ob^ni zbor so zaključili z izvolitvijo novecra izvršnega odbora sindikalne nodružniee in z želio. da bi tn odbor odifrrnl. svoio vlogo. tako nri članih delovnega kolektiva kot pri podjetju.
Z. L.
Člani Socialistične zveze! Berite in širite »SLOVENSKI JADRAN«!
OBLIKE IN NAČINI UŽIVANJA MEDU
Največji zdravilni uspeh dosežemo, če už vamo med v naravni oblAk;, Z majhnimi in večkratnim:, toda sistematičnimi:. iln stalnim- obroki medu ter skupno z mlekom ali vodo si človek nabere moči, ki so mu potrebne pri vsakdanjem delu ''n naporih. Poleg uživanja v 6'st'i obliki se uporablja med pri pnpravi raznega peciva, sladkih p jač in kompotov. Da b. spoznal':, kako se pnpravl.iajo te slaščice, dodajamo nekaj ustreznih receptov,
MEDENJAK S KAKAOM
25 dkg črne moke. 12 dkg sladkorja, 2 dl mleka, žlička jedilne sode. žlica lcakaa, žlica medu. zmleta piment, in cimet; mast in moka za model.
Moko in sladkor prcsejc-mo v skledo, pridenemo temu vse drugo (ako je med trd, ga prej toliko segrejemo, da postane vsaj gosto tekoč, in zmešamo v gosto tekoče testo, ki ga denemo v namazan In z moko potresen model za srnin hrbet ter spečemo v ne-prevroči pečici. Medenjak zreže-mo šele prihodnji dan.
Medeno pecivo hranimo v pločevinastih škatlah in to v suhem prostoru, na vlažnem se zelo omehča.
MEDENJAK Z RUMOM
'/: kg medu, '/; kg sladkorja. Vi kg pšenične moke, malo ingverja, limonine lupine, cimeta, 5 dkg orehov, 2 '/s dkg pepelike, 'It litra ruma.
Med skuhamo s sladkorjem, hladnemu pridenemo moko, dišave, grobo zrezane orehe, pepeli-ko, zmešamo z rumom. Testo pokrijemo in ga pustimo čez noč na hladnem prostoru. Razvaljamo ga za mali prst na debelo, zreže-mo na oblike, na vsako denemo olupi jen mandelj.
V BESEDI IN SLIKI
Konec lepilnega traku se vam navadno zlepi, tako da imate pri ponovni uporabi precej trganja, preden to uredite. Da se vam to ne bo zgodilo več, prilepite na konec traku star, majhen gumb.
Izkušnja je pokazala, da so za dolgo hojo najbolj primerni močni čevlji in nogavice iz debele, mehke volne. Kljub temu se včasih zgodi, da se pojavi žulj nad peto, kjer drgne nogo rob čevlja. Temu se bomo najlaže izognili, če na ta rob prilepimo obliž, notranjost čevlja in nogavice pa p--sipamo s smukcem.
Morda še niste vedele . ..
o da morate steklenice od mleka oprati najprej z. mrzlo in potem še z vročo vodo. Ce boste delale obratno, bodo postale steklenice motne in jih boste lahko oprale le še s sodo.
o da imajo jabolka veliko fosfora in vitamina B. ki sta elementa za pomiritev živcev. Zato je priporočljivo, da jedo jabolka tisti, ki trpe za nespečnostjo.
Zimski kostum s »šal ovrdiKi-kom«, kar je letos na številnih zimskih modelih
občni zbor sindikalne podružnice km etijskega posestva sko c j an—ankaran
J
B
V soboto popoldne so na rednem letnem občnem zboru sindikalne podružnice Kmetijskega posestva škocjan-Ankaran soglas-ao sklenili, da bo moral novoizvoljeni izvršni odbor te sindikalne podružnice nadaljevati z začetim delom glede problematike življenjske ravni svojih članov, izboljšanja proizvodnje in produktivnosti dela, delavskega samoupravljanja ter omogočanja strokovnega izobraževanja svojih delavcev.
Najbolj zanimiva točka dnevnega reda občnega zbora pa je bilo poročilo o uspešnem poskusu nagrajevanja po enoti proizvoda, ki je bil v našem okraju prvi te vrste v kmetijstvu. Skupina treh vinogradnikov: Ivan Bucaj, Ivan Bužanin pokojni Marčelo Rak ar je sklenila s posestvom pogodbo za obdelavo 0 ha vinogradov, na katerem naj bi pridelali 338 stotov. Vsak član te skupine je dobil v času obdelave po 12.742 dinarjev mesečno s pogojem, da bo z nad-plansko proizvodnjo soudeležen pri dobičku. Ker pa so z vestnim delom prekoračili plan za 96 stotov in je posestvo njihov planirani pridelek odkupilo po 13 di-
v istri in na krasu
OBNOVA VINOGRADNIŠTVA
V torek, 25. novembra, so se v Kopru sestali zastopniki Okrajnih zadružnih zvez iz Kopra, Pulja in Nove Gorice kakor tudi vinogradniški in vinarski strokovnjaki iz vseh treh okrajev ter strokovnjaki za vinogradništvo iz Zagreba in Ljubljane, da bi proučili problematiko obnove vinogradov in proizvodnjo vina v Hrvaški Istri in Slovenskem Primorju.
Sestanek je sklical iniciativni odbor, ki se je v torek dokončno tudi formiral. Namen konference je bil, da bi organizirali širše posvetovanje o obnovi vinogradov v Hrvaški Istri in Slovenskem Primorju. Ugotovili so namreč, da se Istra in Slovensko Primorje po svojih zgodovinskih in ekoloških razmerah razlikujeta od ostalih delov Hrvaške in Slovenije, da od časov Avstrije sploh ni bilo obnove in da so šele politične razmere po osvoboditvi narekovale ureditev vprašanja vinogradništva in vinarstva. Potrebno pa je predvsem postaviti osnovne temelje za obnovo z izdelavo rajonizacije vinogradniške proizvodnje.
Izvolili so dve komisiji, in sicer komisijo za strokovno organizacijo posvetovanja, ki bo pripravila referate, in komisijo za organizacijo vinarske razstave, ki bo v okviru tega širšega posvetovanja. Sklenili so, da bo posvetovanje konec aprila ali prve dni maja prihodnjega leta v Portorožu.	RZ
PODALJŠALI BODO JAMSKO ŽELEZNICO
V ponedeljek so se v Postojni zbrali strokovnjaki s področja jamarstva, biologije in varstva pri-rode, zastopniki Zavoda Postojnske jame in občinskega ljudskega odbora. Razpravljali so o nujnosti podaljšanja podzemeljske železnice v Postojnski jami.
Vedno večji naval obiskovalcev jame narekuje ureditev in razširitev sedanjega voznega parka za približno 3000 metrov. Proga bi bila speljana skozi tiste predele jame, ki za sedaj obiskovalcem še nisto dostopni, in bi vezala tudi Črno, Otoško in Pivko jamo. Predvideno je, da bo izdelal idejne načrte Projektivni atelje v Ljubljani, ki bo moral upoštevati več variant, in sicer da bi ostala sedanja biološka postaja v jami nedotaknjena. Z dograditvijo te železnice se bo sloves Postojnske jame in drugih bližnjih Jam še bolj razširil ter privabil se več turistov.	' 5b
narjev za kilogram, višek pa po 10 dinarjev, so zaslušili še 87 tisoč 277 dinarjev. Ta poskus novega načina nagrajevanja za delo se je pokazal za zelo spodbudnega in je zamajal temelje nagrajevanja na uro. Ustvaril je večjo produktivnost dela, boljše plačilo zanj in mimogrede povečal proizvodne možnosti posestva.
Ko so se udeleženci občnega zbora podrobno seznanili z gospodarskimi problemi posestva, ki je letos na 340 ha zemlje s 113 člani kolektiva do začetka tega meseca doseglo planirano proizvodnjo v vrednosti več kot 16 milijonov dinarjev, je bilo največ govora o ukrepih za izboljšanje življenjskih razmer in za večjo produktivnost dela ter kmetijske proizvodnje.
Gre za takojšnjo rešitev dveh perečih problemov: za prehrano in za zmanjšanje števila izostankov, ki so v prvih desetih mesecih letošnjega leta dosegli 14.586 delovnih ur, kar predstavlja več kot pol milijona din samo zaradi boleznin in 10.118 delovnih ur na račun izostankov. Ker pa je predvideno, da bo letos doseženo okoli 430.000 dinarjev bruto realizacije na enega zaposlenega, pomeni, da bo zaradi neopravičenih in upravičeih izostankov letošnja bruto realizacija podjeta manjša za okrog 2,150.000 dinarjev.
Te številke, ki dovolj zgovorno dokazujejo resnost problema, saj bi z izgubljenimi delovnimi dnevi lahko obdelali 9,7 ha rodnega vinograda, so narekovale občnemu zboru temeljito razpravo. Zaključek pa je bila pobuda, da osnujejo obratne menze, kjer bo moč dobiti tri kakovostne dnevne obroke po 160 dinarjev, morda celo ceneje, in število boleznin, ki so v veliki meri posledica nezadostne prehrane, bo znatno manjše. Po drugi strani pa se foo delovna storilnost znatno povečala, kar je osnovna težnja tako
posestva kot vsakega posameznika.
Tretja pomembna naloga sindikalne podružnice bo izobraževanje delavcev in prirejanje tečajev za dosego kvalifikacije. Na posestvu je namreč več kot polovica članov delovnega kolektiva brez predpisane strokovne usposobljenosti.
Resnost, ki so jo člani sindikata na tem občnem zboru pokazali za gospodarjenje na posestvu in s konkretnimi predlogi za izboljšanje sedanjega stanja, pa vsekakor daje upanje, da ne gre za prazne besede, pač pa za pravilno razumevanje vloge sindikata posebno še v podjetju, ki je v izgradnji in zato brez organov delavskega samoupravljanja.
Ob zaključku lovskih izpitov v Lovski družini Marezige pri Kopru minuli teden sta preizkusila svoje znanje pred izpitno komisijo tudi najstarejša lovca te družine: 72-letni Ivan Jerman iz Laborja (sedi levo), ki je lovec že 52 let, in pa 6G-letni Matija Krmac (desno), ki se je na izpit odlično pripravil
sredi izpitov za pridobitev lovskih kvalifikacij na koprskem
Skoraj v vsakem človeku je iz pradavnine ostalo nekaj lovske krvi. Seveda je lov v pogojih današnjega razvoja civilizacije precej drugačen, kot je bil v pradavnim ali kot je še danes pone-kje v pragozdovih Afrike, Azije in Južne Amerike. Današnji lovec mora precej več vedeti kot samo to, kako bo zalezel divjad in jo najhitreje pokončal.
Lov je šport, kot je šport na primer planinstvo ali katerakoli druga športna panoga. Zato tudi stane in kdor si je predstavljal, da bo imel od lova še korist, se kmalu prepriča o nasprotnem. Pač — korist irna, samo ne materialne. Ima športni, lovni užitek, kadar gre v naravo in ta lov izvaja. To daleč odtehta vse stroške in lovcu obilo poplača vse napore.
Prav gotovo je naša lovska zakonodaja najnaprednejša na sve-
NINA KORENE:
tu. Z zakonom je urejen odnos članov zelene bratovščine do narave, do divjadi, do izvajanja lova. Predvsem je divjad pri nas splošno ljudsko premoženje, do katerega ima pravico vsak državljan. Skupnost pa je lovski organizaciji in njenemu članstvu poverila izvajanje lova in skrb za lovišča, skrb za gojitev divjadi in za njen odstrel in odlov v določene namene.
Dober lovec mora dobro poznati vso lovsko zakonodajo, mora poznati naravo in navade živali, poznati in ravnati s svojim pomočnikom — lovskim psom, vedeti mora vse o gojitvi divjadi, poznati mora lovske šege in navade, prav mora znati ravnati z lovskim orožjem in še veliko drugih drobnih reči. V dveh letih po vstopu v lovsko organizacij zo mora lovec opraviti strokovni lovski izpit, sicer ne sme več iz-
Koper. Koper v letu 1958. Ste ga poznali prej? Pred vojno ali med njo?
Zdaj je eno samo gradišče. Stokamo o grdem stanovanjskem vprašanju. To vprašanje je in tudi zares grdo je. Ničemur in nikomur ni koristno, celo prav ubijajoče zna biti.
Pa vendar!
Rada se vzpnem na ta ali oni okoliški hrib. Rada se vozim z barko po morju. V mestu nikakor ni prijetno. Gradijo ga in kamor stopiš, se spotakneš v gradišče. V njem ni zraka in ni miru,
Z okoliških vrhov in cest pa je prikupen in vabljiv. Kakor da v njem ni tiste trohnobe brez civilizacije.
Te dni me je presenetil. Kakor da so se mi odprle oči pred nečim novim. Od Marka, iz zaliva,
od Ankarana iščem streho, pod katero živim. Pred meseci sem jo zlahka našla, visoko se je dvigala čez druge.
Zdaj se je nenadno zgubila kakor pišče pod kokljo.
Še pred meseci se je prašilo od belvederske aleje v središče mesta. Proti zalivu so zijale nakaz-ne škrbine v sonce, burja je veselo poplesavala okrog njih, globoke jame so zevale iz tal.
Sedem na ankaransko baz-ko, ki obkroži pol mesta, da bi zasledila tisto pišče, ki se je nekam skrilo, potem ko je toliko let obvladovalo razgled. Prav res ga ni več, Mogočno ga zakrivajo zidovi in strehe novih stanovanjskih blokov.
Kako se je podoba spremenila! V pisanih živih barvah se pno
stene alejo.
blokov nad belvedersko
Čeprav zakriva drevje pogled iz pristaniškega parka, na ?iot'o stanovanjsko naselje na koprskem Belvederu, je vendar njegovo popolnoma spremenjeno podobo zelo očitno videti tudi od tam
Rada se sprehodim po Belvederu. V vsem šumnem mestu naj-prosteje zadiham tam. In ko zapiha burja in se pod njo zvijejo veje starega drevja, se oglaša spomin,
Pusti me v miru, daj, da zadiham prosto, tako lepo je hodi ti tod.
Ne, ne pozabi! Ne pozabi, kako je bilo pred nedavnimi leti.
Prav tod si hodila, a ne sama.
V dolgem sprevodu si bila, ki se je v aprilskem dopoldnevu 1943 pomikal od luke v klanec belvederske aleje. Tudi takrat je sijalo sonce, tudi takrat je od morja vel svež, slan zrak.
Toda takrat so v sprevodu rož-ljale verige vklenjenih zločincev. Oči so mežikale v nevajeno svetlobo, pljuča so se širila in hlastno goltala zrak, ki so ga dolgo pogrešala.
Za sprevodom pa so tekali razposajeni paglavci, kričali in sramotili. Karabinjerji niso branili. Vodili so zločince. Borili so se za svobodo svojega naroda, zemlje in koščka obale Jadranskega morja.
Pozabi. Saj šelesti listje v drevju in šumenje valov prihaja od morja. Ni verig, ki se zajedajo v zapestja in členke, ni kara-binjerjev, ni zapahov, tudi ni tistih paglavcev.
Ne, Nočem pozabiti. Ne smem,
Vso noč prisluškujem ropotu motorja, ki v temi, sredi valov pripravlja tla novi luki. Novo, bogatejše življenje prihaja. Vidim in slišim ga prihajati. Levo in desno ob belvederski aleji, kjer je zamrl korali ltarabinjer-jev, žvenket verige, nesramne psovke paglavcev. Spone so pretrgane. Ne čemim v ječi globoko v Italiji, kakor so mi namenili (Konec na 10. utrani)
vajati lova. Tako določa zakon.
Povsod po Sloveniji je ta zadeva že zdavnaj urejena, le na obalnem področju koprskega okraja smo bili s tem v velikem zaostanku, saj nekateri lovci lovijo že deset let in več, pa so še vedno neizprašani. Zaradi tega si je sedanji upravni odbor okrajne lovske zveze v Kopru zadal za letos kot svojo najvažnejšo nalogo, urediti to vprašanje in izprašati vse zadevne lovske kandidate. V ta namen je formiral dve komisiji: eno za obalno področje, drugo pa za Kras, javorniško in snežniško področje. Komisiji sta oblastveni organ, ker ju potrdijo področni občinski ljudski odbori.
Na obalnem področju so izpiti že skoraj pri kraju, medtem ko bo komisija na Postojnskem začela z delom takoj po prvem decembru. Izpite so opravili člani-kandidati lovskih družin Videž — Kozina, Rižana, Dekani, Izola, Strunjan—Piran, Marezige in smarje nad Koprom. Zal pa 39 koprska lovska družina, ki je številčno najmočnejša in ima sama okrog 70 kandidatov za izp.te, doslej pokazala premalo skrbi za te svoje člane ter jim ni uredila predavanj, jih ni pripravila na izpite ter kandidatov celo ni prijavila k izpitom, kar se ji utegne še maščevati, ker takega odnosa OLZ ne more trpeti.
Dosedanje izkušnje obalne izpitne komisije kažejo kaj različno stanje. Povsod je nekaj lovcev, ki so se na izpit zelo vestno pripravili ter so tudi temu primerno odgovarjali na vprašanja. Večina je bilo srednje dobrih in so izpit tudi napravili, medtem ko je bila približno tretjina takih, ki sploh niso povohali ustreznih lovskih priročnikov in so zato seveda tudi padli. Izpit bodo lahko ponavljali v spomladanskem roku in če ga tudi tedaj ne bodo opravili — zdravo, lovska organizacija!
Naj navedem za primer samo lovsko družino Marezige. Izmed štiridesetih kandidatov je izpit uspešno opravilo 22 lovcev, dva sta bila kot stara lovca z dolgoletnim stažem oproščena izpita, eden je bil začasno oproščen, ker je v bolnišnici, 15 pa jih je padlo. Dva izmed teh se nista javila k izpitu, kar je prav tako kot da sta padla. Zanimivo pa je, da so starejši možakarji in nekateri med njimi celo nepismeni, zelo dobro odgovarjali na vprašanja, medtem ko so nekateri vzeli zadevo neresno in so jo seveda krepko pogrnili.
V glavnem je bil namen dosežen, Ne gre namreč le za to, če je zadoščeno zakonu ali ne, ker je namen zakona samega drugačen: izpiti so veliko pripomogli k utrditvi lovske zavesti in pravilnemu pojmovanju lova, k zaostritvi lovske discipline in splošnemu napredku lovstva, ki jo in bo vedno bolj upoštevan del našega gospodarstva.	rb
»slovenski jadran«
v vsako hišo Slovenskega
Primorja!
NOVO ŽIVLJENJE
(Nadaljevanje z 9. strani) v pozno starost. Tu sem, prosto se sprehajam po belvederski aleji in gledam in poslušam, kako raste drugo življenje, kako se sprošča iz ran tistih zločincev, za katerimi so se obregovali smrkavci.
* * *
Zavedam se vsega, ne pozabljam. Zato pa tem bolj sproščeno doživljam, močneje čutim, močneje se radujem vsemu sedanjemu.
Zdravi, svetli, zračni se dvigajo novi stanovanjski bloki ob Belvederu.
Tam je padla trdnjava tiranije in potujčevanja, ki je stala ob drevoredu. Cesarsko-kraljevim žandarjem so sledili karabinjerji. Med morilci, tatovi in sleparji zloglasne kaznilnice, ki je prevzetno obvladovala pogled z morja, z Marka, z okoliških hribov, so za njenimi zidovi usihala življenja upornikov proti tiraniji in potujčevanju.
Iz njenih porušenih zidov je zraslo ognjišče narodne prosvete.
Leto za letom raste nov rod mladine, ld ne pozna več tegob prejšnjih rodov. Raste, kakor so želeli dedi, za kar so se borili očetje, matere, sinovi in hčere.
Tam sredi mesta, ob znamenitem trgu, ki ga je gradila bene-čanska signorija, iščem mrko poslopje nekdanje Giudiziarie. V njenih vlažnih celicah so usihale bojevnice za to novo življenje. Usihale? Da. In vendar tudi ne.
Podkupljiva laška ječarlca in vzkipljivi, kričavi direttore, kje sta zdaj pravzaprav?
Tako rada bi vama odprla vrata nekdanjih celic, kamor sta nas zaklepala. V njih so pljuča hlastala za zrakom. Rešetke v oknih visoko v steni ga niso prepuščale. Težka okovana vrata so se le redkokdaj odpirala.
In vendar... Ne podkupljiva ječarka ne kričavi direttore nista vedela, od kod tem bledim prikaznim pogum, vsak dan nov in svež.
Vsemogočna oblastnika poza-prtih množic in vendar... Kako nebogljena...
Zrušil se je njun svet, zgrajen na krivici. Zrušil se je, čeprav Bta nas skrbno obrala za vse, kar nam je bilo dragega. A s svojima rokama nista mogla seči v srce, v dušo, v možgane jetnika tako kakor v njihove žepe in malhe. Tam pa so hranili Mateja Bora, Karla Destovnika-Kajuha. Ušla sta vsaki cenzuri tja dol do zadnjih zapahov v Južni Italiji.
Ko je legel mrak, ko so potihnili škripajoči ključi ječarke, se je po hodnikih med celicami oglasil pritajeni, topli glas, ki je obnavljal Kajuhovo izpoved »Samo milijon nas je, milijon umirajočih ...«
Komaj razpoznavam nekdanjo Giudiziario. Iz nje ne udarja več duh po trohnobi, po vlagi. Tam ni več ječ. Zidovje se beli in po njem se opletajo zelene ovijalke. V preurejenih sobah pa prvič v zgodovini naroda sodijo in dele pravico njegovi pooblaščenci. Milijon umirajočih je zmagal, »s
ponosno dvignjeno glavo«, Pesnik ni doživel zmage in z njim tisoči. Milijon pa je ostal, da bi spremenil svoj svet.
Saj razumete, da nočem pozabiti, ker se tako močneje radujem spremenjenemu obrazu tega mesta?
Jaz pa bi se rada veselila še in še! Prihajala k našim obalam, prisluškovala burji in šumenju valov. In merila rast novega življenja. Nič naj bi je ne zadržalo,
UGODNA BILANCA
(Nadaljevanje s 7. strani) tisoč 490 kozarcev. V glavnem ni bilo pomanjkanja pomembnejših artiklov, razen piva nekaj dni v najbolj vroči sezoni. Poročilo jo navajalo tudi razne pomanjkljivosti in probleme gostinstva in turizma v Portorožu, predvsem pomanjkanje kapacitet, pomanjkanje zabavnih in športnih prireditev ter športnih igrišč in rekvizitov, pomanjkanje strokovnega kadra in pomanjkanje drobnih uslug, kot so nosači, vodiči itd, Omenjena so bila velika investicijska dela komunalnega značaja in za obnovitev bivših hotelskih stavb, o čemer smo že poročali v našem listu. V razpravi, katere se je udeležilo izredno veliko število navzočih, je bilo danih več konstruktivnih predlogov glede izboljšanja kvalitete postrežbe s pomočjo kontrole nad natakarji, dalje glede raznih drobnih uslug in glede avtobusnega prometa.
Lepa udeležba in tako številna ter stvarna razprava sta pokazali razveseljivo dejstvo, da se Portorožani vedno bolj zavedajo, da živijo v turističnem kraju, in pomena, ki ga ima turizem za vsakega prebivalca posebej ter skupaj. Hvale vredna je bila tudi navzočnost številnih predstavnikov avtobusnoturističnega podjetja »Slavnik-Adria«, od katerih jih je precej prišlo k predavanju celo iz Kopra in so sodelovali v razpravi z razveseljivimi predlogi in načrti.	Jule
V IMENU SVOJIH ČLANOV ISKRENO ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE
GOSTINSKA ZBORNICA
ZA OKRAJ KOPER
KOPER: 28. novembra jugoslovanski iilm Vir, KONGRES KP, 29, In 30. novembra ameriški barvni film MI-STER ROBERTS. 1. in 2. decembra italijanski film SLEPA S SORREN-TA.
IZOLA: 20. in 30. novembra italijanski film SLEPA S SORRENTA, 1. 2, decembra ameriški barvni film ZELJA, 3. decembra italijanski film NJU-IOVE ZABLODE, 4. in 5. decembra italijanski barvni film CA-STA DIVA.
PIRAN: 20, novembra jugoslovansko-nemškl film IRENA V ZADREGI, 29, in 30, novembra ameriški barvni lilm ŽIGOSAN.
PORTOROŽ: 28. novembra ameriški barvni film PLAVOLASA ZAPELJIVKA, 29, novembra jugoslovan-sko-nemškl film IRENA V ZADREGI, 30, novembra ameriški barvni film ŽIGOSAN,
SEČOVLJE: 29. novembra češki barvni film POKORNO JAVLJAM, 30. novembra italijanski barvni film SIMFONIJA LJUBEZNI, 4, decembra jugoslovanski film VII. KONGRES KP.
ŠMARJE: 29. novembra jugoslovanski film VII, KONGRES KP, 30. novembra ameriški film KRALJICA
KRISTINA, 3. decembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLARJI.
ŠKOFIJE: 29. novembra jugoslovanski barvni film REVIJA RISANIH FILMOV, 30, novembra italijanski film ULICA, 3. novembra italijanski barvni film CASTA DIVA,
DEKANI: 29. novembra italijanski film ULICA, 30, novembra jugoslovanski barvni film REVIJA RISANIH FILMOV, 1. decembra jugoslovanski film VII. KONGRES KP.
SEŽANA: 29, in 30. novembra angleški film LEPO JE BITI MLAD, 2. in 3. decembra angleški film BAN-DA Z LAVENDER IIILLA, 4. in 5. decembra italijanski film UMBER-TO D.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem bolniškemu in strežnemu osebju bolnišnice v Izoli. Posebna zahvala tov. dr. Zidariču, dr. Koviču in dr. Možini,
Mezgec Pavla
viMdni&bM
Primorski fantje, ki služimo kadrovski rok v Nišu, čestitamo k Dnevu republike vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine, zlasti še primorskim rojakom, in jim kličemo: naprej do novih delovnih zmag!
Lepo pozdravljamo vse naše sorodnike, prijatelje in znance!
Jože Škapin in Atilijo Bonin, V. P. 2000/12 A, Niš
Vse domače, sorodnike in prijatelje ter posebno neimenovanima dekletoma pošiljava lepe •pozdrave in jim želiva obilo zabave in zadovoljstva za 29. november.
Gašper Benčič in Viljem Jerkii V. p. 9190 Ohrid
Ob smrti moje nepozabne mame se naj topleje zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj, posebno pa še aktivu Ljudske mladine tovarne Argo.
Rozalija Vrtnik
Klub pomorščakov v Kopru posveča otvoritvi novega koprskega pristanišča zanimivo predavanje ODPRLI SMO OKNO V SVET s predvajanjem filma. Na predavanje, ki bo v četrtek, 4, decembra ob 20. uri v gledališki dvorani v Kopru, vljudno vabimo.

KOPE
s svojimi poslovnimi enotami v IZOLT, PIRANU, BUJAH, UMAGU, NOVEM GRADU in DIVAČi čestita vsem potrošnikom k DNEVU
REPUBLIKE ter se priporoča
CIPRESE (horizontalne) do 5 m
višine, za okras parkov, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
SPALNICO in kuhinjsko opremo,
dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Kocjančičeva 3, Koper.
OSLICO, štiri leta staro, prodam po ugodni ceni. Bašamarin 21, Koper.
ENOSTANOVANJSKO IIISO ali eno ali dvosobno stanovanje ob
slovenski obali kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na Slovenski Jadran.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTOR.TI od 44 000.— dalje ter VESPE in MOTORJE,
nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
E L
m B K iS) L E K T 0
T (S ¥ ft R
ga F^EIELai?
E
čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in cenjenim potrošnikom k prazniku jugoslovanskega ljudstva - 29. novembru
BB
1	'.5 ii M		i
1 %	i		5
\			s
u	tu		L—
W
Vidite, dragi prijatelji in bralci — toda najprej naj vam vsem skupaj tudi jaz čestitam k Dnevu republike in vam zaželim za praznike veliko zabave in veselja, po praznikih pa čim manj mačka — da ne pozabite od številke do številke, kaj sem bil zapisal. Tokrat pa so mene na to spomnili zaradi vprašanja, ki sem ga bil zadnjič zastavil: kdo bo ihvalidu Lazarju F. iz Pridvora povrnil škodo? Odgovor je zelo hitro prišel — ne njemu, marveč meni: nosil bo škodo kar sam, ker je je bil tudi sam kriv. Avtobusni sprevodnik se namreč na predpise o invalidih in njihovih pravicah zelo dobro spozna, ker je tudi sam invalid, razen tega pa je bil prav takrat v avtobusu prisoten tudi kontrolor, ki je potrdil, da tovariš Lazar ni imel predpisanih voznih listkov za brez-plačen prevoz, marveč samo napotnico za Ljubljano, zato je pač tovariš Lazar moral plačati četr-tinsko vožnjo v Ljubljano. Za nazaj pa si je listke oskrbel ali pa jih je našel in je bila zadeva urejena, Povedali so še, da se tovariš Lazar večkrat pelje v Ljubljano in da mora torej postopek
in predpise že dobro poznati. Razen tega pa naj bi imel tudi sam nekoliko bolj strpen odnos do sprevodnikov, zlasti še, če so tudi oni invalidi in sicer opravljajo svojo službo v splošno zadovoljstvo vseh drugih potnikov.
Če ste zadnjič brali, smo imeli v Kopni senzacijo, ko je pristala lepa turška snežinka v našem pristanišču. Seveda vam takrat kolegi vsega hkrati niso mogli povedati, zato naj vam zdaj jaz zaupam nekaj odmevov, ki so še ostali za njo. Tako so zdaj neki muzikanti v hudih škripcih, ker so šli eno noč služit kar na ladjo k vročekrvnim črnolascem, Ti pa so pristili precej deviz v nekaterih importiranih krilih, ker so jim bojda močno všeč posebno blondinke. Govorili so o nekakšnih visokih cifrah in so bile menda res visoke, da še zdaj zaležejo.
S tem v zvezi pa naj povem, da se je slava novega koprskega pristanišča razširila že daleč po domovini in se bo kmalu tudi izven naših meja. Za to je najbolj zanesljivo znamenje rumeni sindikat, ki je Se poslal svoje prve zastopnice v Koper, kjer nastopajo prav po iielemestno in —
kakor pravijo izvedenci — tudi dokaj strokovno. Se pravi, da so pomen novega pristanišča doumele veliko prej kakor pa jugoslovanske železnice, ki so Kozini kratkomalo odrekle status pristaniške železniške postaje, čeprav so ga sicer toplo priporočili strokovnjaki zvezne prometne zbornice in združenja jugoslovanskih pristanišč. Sicer pa so mi prišepnili dobro obveščeni poznavalci, da so to pri železnici storili zato, ker se boje, da bi morali s tem aktom takoj misliti tudi na zgraditev proge od Kozine do Kopra.
Če bodo o teh sindikalistkah brali v Pregari, ne bo križanja ne konca ne kraja. Tam so namreč precej pobožni, če to lahko sklepam po novem cerkvenem zvoniku, ki ga tamkaj grade s prostovoljnim delom. Pri tem jim vse prav pride in uporabljajo celo gramoz — dobro, da ne vedo za to pristojni. Zato pa imajo šolo v menda najbolj zanikrnih prostorih, kjer ni niti najpotrebnejših sanitarij —• otrokom kar burja za vogali otresa lulke.
Prihodnjič pojdemo spet malo v Brkine in na Postojno, za danes pa naj bo tole dovolj. Ss enkrat, dragi bralci in prijatelji, zadoiioljne praznike in prihodnjič na svidenje!
Vaš Vane
TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT i? ŠAH ★ TELESNA VZ
IZOLA : MURSKA SOBOTA 1:4

Nad 1000 gledalcev je v nedeljo razočarano zapustilo igrišče v Izoli. Toda ne toliko zaradi tega, ker je Izola prekinila serijo bleščečih zmag, kakor zaradi slabe igre domačega moštva. Kako je moglo priti do tako visokega poraza in to celo na domačem igrišču?
Predvsem je treba povedati, da so bili domačini pred težko in psihološko precej zahtevno nalogo. V prejšnjih srečanjih niso imeli kaj izgubiti, saj jim porazov z Branikom, Krimom, Ljubljano, Kladivarjem in drugimi ■najmočnejšimi slovenskimi enaj-storicami ne bi nihče zameril. Zdaj pa so bili absoluten favorit in dve točki so jim ljubitelji nogometa ob slovenski obali že vnaprej vpisali v tabelo. To pa je bilo usodno. Izolani so opustili svoj preizkušeni sistem ofenzivnega bunkerja, spustili so se v odprto igro, kjer pa niso bili kos tehnično boljšemu, predvsem pa hitrejšemu nasprotniku. Upajmo, da bo ta izkušnja Izolo izmodrila in da v prihodnje ne bo več precenjevala svojih moči. Zimski odmor pa je treba izkoristiti za odstranitev glavnih pomanjkljivosti, to je slabo obvladanje žoge in prepozen start na prvo žoco Ko bodo te pomanjkljivosti odstranjene, se Izoli ne bo treba bati takih neljubih presenečenj, kakor ga je pripravila v nedeljo Murska Sobota.
O sami tekmi je treba reči, da je bila zelo razburljiva in napeta. Domačini so prišli v vodstvo takoj v prvih minutah igre in morda je bilo prav to usodno. Vodilni gol jih je namreč prepričal, da bo šlo vse gladko, kakor so pričakovali. Namesto da bi se zaprli v svoj tradicionalni in preizkušeni bunker, so igro razširili in povsem spustili vajeti iz rok. Gostje so s tremi lepimi goli potrdili svojo terensko na d moč. Kljub vsemu je imela Izola še eno lepo priložnost pri stanju 3:1, vendar je zastreljala enajstmetrovko. Morda bi se ob realizaciji enajstmetrovke obrnilo na bolje in bi domačini odnesli vsaj točko. Tako pa je morala še bolj padla in je Murska Sobota povečala vodstvo še z enim efektnim golom.
Kljub vsemu pa moramo ob zaključku jesenskega dela prvenstva slovenske conske lige iskreno čestitati Izolanom, saj je peto mesto nadvse častno. Dosegli so ga z borbenostjo, požrtvovalnostjo in tovariškim sodelovanjem.
Za Izolo so ostala moštva, ki so bila nekdaj za razred ali pa dva boljša od njih, kakor na primer Ljubljana in Krim. Primorski je torej prvikrat po osvoboditvi le uspelo, da se je njen predstavnik vrinil v vrhnji del lestvice kvalitetnega tekmovanja.
Lestvica
Branik	11	8	1	2	38:12	17
Rudar	10	8	1	1	33:15	17
»Maribor«	11	G	4	1	23:15	16
Kladivar	10	5	3	2	22:20	13
»Izola«	11	4	4	3	1Q : 17	12
Krim	11	5	1	5	21:17	11
Ljubljana	11	4	3	4	19:19	11
Grafičar	11	3	4	4	17:22	10
Sobota	11	4	1	6	41:35	9
Triglav	11	3	3	5	18:21	9
»Jesenice«	11	1	1	9	12:41	5
Slovan	11	0	2	9	9:35	2
število gledalcev, ki so pričakovali, da bo domaČe moštvo prekinilo so-rijo visokih porazov. Le malo Je manjkalo, pa gledalci v svojih pričakovanjih ne bi bili razočarani. Ilirska Bistrica se je borila z vso požrtvovalnostjo in obdržala v prvem polčasu neodločen rezultat 1:1. Selo pozneje je prišla do izraza boljša vzdržljivost In boljše tehnično znanja nasprotnikov.
Vsa druga srečanja so se končala s pričakovanimi zmagami domačinov. Najbolj realen rezultat Je v Tolmina, medtem ko smo za Tabor in Sidro pričakovali, da bosta zmagala z bolj prepričljivo razliko.
LESTVICA
Prizor s košarkarske tekme
na nedavnem primorskem v Postojni
prvenstvu članov
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
MALI ROKOMET TAKO SE NE IGRA ROKOMET
Koprski rokometaši, ki sodelujejo v kvalitetni istrski ligi, so v nedeljo doživeli na lastnem igrišču visok poraz. Premagalo jih je povprečno moštvo Riviera z Reke z 20:13. Igra Koprčanov je razočarala ljubitelje te igre v Kopru in zelo verjetno je, da bodo imeli Koprčani, če bodo tako nadaljevali, zmeraj manj pristašev. Spomnimo se samo, kako hitro se je rokomet priljubil v mestu in kako navdušeno je občinstvo spodbujalo mlade igralce, ki so siccr imeli malo znanja, zato pa mnogo borbenosti in športnega duha. Zdaj pa je položaj drugačen, V moštvu je nekaj neresnih igralcev, ki mislijo, da je rokomet za to, da lahko delajo na igrišču razne akrobacije, namesto da bi igrali resno in koristno. Rezultat takih pojmovanj in ne-resnosti pa so seveda visoki porazi, ki so po našem mnenju glede na kvaliteto moštva povsem nepotrebni. Ali se ne bi vodstvo rokometnega kluba v Konru ob teh problemih malo zamislilo ter tudi povečalo disciplino na treningih in na samih tekmah?
S AH
SIMULTANKA PROF. SIVCA
V petek, 22. t. m., je prvokate-gornik prof. Sivec odigral v Dijaškem domu v Postojni simul-tanko z dijaki na 15 deskah. Ta najboljši šahist mesta je premagal 10. nasprotnikov, s tremi je remiziral, klonil pa je pred četr-tošolcema Maksom Modicem in Davidom Voukom.
Nova Gorica
Tabor
Postojna
Prlmorje
Koper
Sidro
Tolmin
Anhovo
Rudar
Branik
Adria
Ilirska Bistrica
10 10 9 10 10 9 9 10 10 10 10 7
52:15 19 31:18 1Ï 2G:2 11 27:19 12 21:27 11 21:10 18 24:18 10 17:23 27:38 12:28 13:35 8:40
SPOMLADI MORDA POSTOJNA?
Predzadnje kolo primorskega nogometnega prvenstva je prineslo naslednje rezultate: Nova Gorica : Postojna 2:2, Sidro : Anhovo 2:0, Ilirska Bistrica : Koper 2:4, Tabor : Adria 3:0, Rudar : Primorje 3:11 in Tolmin : Branik 3:0.
Največje presenečenje je vsekakor pripravila Postojna, ki je prva odnesla točko jesenskemu nogometnemu prvaku Primorske. Tekma sama, ki jo lahko imenujemo primorski derby, je privabila na igrišče nad 800 gledalcev, ki so bili priča zanimivi in razburljivi borbi. Domači so že v 19. minuti dosegli gol, vendar ga je sodnik razveljavil zaradi ofside pozicije. Do konca polčasa so se vrstili izmenični napadi obeh moštev, ki pa so ostali neuspešni zaradi dobrih obramb. V drugem polčasu je Postojna v začetku nevarneje napadala in tudi dosegla vodilni gol. Sele zdaj je začela Nova Gorica krepkeje pritiskati in rezultat tega sta bila dva gola. Drugi gol je bil že skoraj usoden za Postojno, saj je manjkalo do konca tekme le še 10 minut. Vendar je treba Postojnčane pohvaliti, da so kljub naporni tekmi na koncu vendarle še našli toliko moči in Izenačili. Vsekakor je neodločen rezultat velik uspeh za Postojno, zlasti, ker je popolnoma zaslužen.
Z neodločenim rezultatom v Novi Gorici se obeta na pomlad še zanimiva borba za prvo mesto, Postojna ima namreč tekmo manj od Nove Gorice in prav lahko se zgodi, da zmanjša razliko na tri točke. To pa za Novo Gorico še ni dovolj visoka prednost za končno osvojitev prvenstva, saj ima spomladi še vrsto tež-
OB ZAKLJUČKU KOŠARKARSKE SEZONE V SLOVENSKEM PRIMORJU
Z nedavnim prvenstvom članov v Postojni In mladincev v Ilirski Bistrici so primorski košarkarji nadvse uspešno zaključili letošnjo košarkarsko sezono. Odslej daljo pa se nam vse do spomladi obeta le še dvojni prijateljski košaikarski dvoboj med moštvoma TVD Partizana iz Postojne in Portuale iz Milj pri Trstu, ki se bosta sicčall 20. In 21. decembra pred sežanskim športnim občinstvom v tamkajšnji telovadnici.
.11
Običaj je, da se ob zaključku športne sezone kritično zazremo v Številne dogodke s športnih poljan. ki so ♦e bili nizali nekaj poletnih mesecev flrug za drugim, tu skoraj neopazno, tam z večjim truščem, pred pozornimi očmi številnega primorskega '«portnega občinstva.
Dvojna pot razvoja
Primorska košarkarska sezona jo bila letos pestrejša In bogatejša od Katerekoli doslej. Kljub letnu pa to ugotovitve, ki je v osnovi kaj razve Jeljiva, ne moremo posploševat Kompleksno na celotno področje Slovenskega Primorjn, posebno če verno, da so še v prvi vrsti lelos prišla uo izraza številna neskladja, ki Jih naša. košarka srečuje na svoji razvojni Poti na Koprskem In Goriškem. Dvojnost je očitna: medlem ko je v koprskem okraju lelos prvič zaživela košarkarska lekmovalna liga, ki JO ob pobudi Košarkarskega centra v Postojni, veliki tekmovalni vnemi mladine ter občutni podpori Številnih tclesnovzgojnih društev koprskega okraja požela vrsto presenetljivih ■uspehov, ki so konec koncev znanilci Številnih košarkarskih obetov za prihodnost, pa so se Imeli košarkarji soriškega okraja v vsej tekmovalni ««oni priložnost le enkrat samkrat »reeatl In to v Cerknem na junijskem Okrajnem prvenstvu.
Brez dvoma se vzroki že nekajletne
košarkarske stagnacije na Goriškem očitujejo predvsem v naslednjih dejstvih: pomanjkanje košarkarskih delavcev in košarkarskih sodnikov, zlasti pa pogrešanje iporlnega foruma, ki bi na takšen ali podoben način kot lelns postojnska podzveza vskla-(111 naraščajoče množično navdušenje mladine za košarko z ustreznim sistemom košarkarskih tekmovanj.
Skladno s leni so vredna vsakovrstne podpore čedalje glasnejša prizadevanja tolminskih košarkarjev, ki žele. da bi v Tolminu kar najhitreje ustanovili Košarkarski center za Goriško.
Ilirska Bistrica — novo košarkarsko središče
Koprski okrajni košarkarski ligi gre zasluga, da so se v hipu razblinile morda kdaj Škodljive po/Icije, ki Jih je hita že nekaj let irdno držala v svojih rokah postojnska košarka.
V deljeni l:gl je nastopalo Sest moštev iz Kopra, Izole. Pirana, Sežane, Ilirske Bisirico in Postojne. Tekmovanje Je navzlic večkratnim nereet-nosi i m, k' sta jih povzročala predvsem l'Iran in I/oin. doseglo svoj smoter. Moštva so pokazala sicer povprečno košarkarsko znanje — izjemo predstavlja le presenetljivo dognati okrnjni flnnle med Koprom in Ilirsko lîisirico — vendar pa je ta plat prvenstva trenutno manj važna
od dejstva, da je liga stekla in da so se je košarkarji obalnega pasu in njegovega zaledja trdno oprijeli v prepričanju, da pomeni odslej prav sistem lokalnega I gaškega tekmovanja središče vseli košarkarskih dogajanj na Primorskem.
Visok plasman Koprčanov, ki so, mimogrede rečeno, nastopili na vsaki tekmi z drugo postavo, ni nikogar presenetil, prav tako pa ni pred začetkom prvenstva nihče pričakoval, da bodo košarkarji Iz. Ilirske nistrice, ki so se zbrali tik pred začetkom tekmovanja, tako suvereno osvojili kvalitetni vrh pr morske košarke, da jim je lo upravičeno odprlo vrata za sodelovanje v II. republiški košarkarski ligi.
V bodoče enotna liga
Primorska košarka je nedvomno že na takšni stopnji razvoja množ čno-sti in kvalitete, da bi ji bila v bodoče enotna primorska košarkarska liga samo v prid. Vendar na Košarkarskem centru v Postojni pravijo, da je pomanjkanje košarkarskih sodnikov {ua Primorskem jih je samo osem') edina ovira, ki trenutno hromi pobude za uvedbo takšnega tekmovalnega sistema. Pripominjalo pa, da bodo košarkarj. koprskega okraja odslej tekmovali v enotni okrajni ligi. Doslej je sodelovanje v tem enotnem tekmovanju zagotovljeno naslednjim društvom: Kopru Izoli, Sežani. Postojni (n moštvu) in Ilirski Bistrici (B moštvu), šesti član pa bo po vsej verjetnosti Piran, seveda kolikor se bodo tamkajšnji športni delavci za košarko resno zavzeli.
Odgovor na vprašanja, kaj si obetamo od okrajnega tekmovanja v liri-
kih srečanj na tujih igriščih, med njimi s Postojno, Taborom, Sidrom in Koprom. Morda bo Postojna spomladi tisto, kar je bila Nova Gorica jeseni?
Od drugih rezultatov je treba na prvem mestu omeniti visok poraz Rudarja na domačem igrišču. Da bo Primorje nasulo v Idriji domačinu 11 golov, ni nihče pričakoval. Res je nastopil Rudar z rezervnim vratarjem, toda to je opravičilo, da tako rečemo, za »normalen« poraz, ne pa za dvoštevilčnil Pri vodstvu Rudarja smo se pozanimali za vzroke letošnjih neuspehov idrijskih nogometašev in zvedeli, da je letos Rudar krenil na povsem drugo pot. Enajstorico sestavljajo sami domačini, med katerimi je precej novincev brez izkušenj. Hkrati so začeli sistematično pripravljati mladino in pionirje, v društvu pa uvedli strogo disciplino. Rudar Je torej postavil solidne temelje in njihovi neuspehi so bolj posledica prehoda na novo delo, kot pa notranje krize. Vodstvo meni, da si bo Rudar čez eno ali dve leti s solidnim delom spet pridobil stari sloves.
Med najbolj zanimiva srečanja spada tudi tekma II. Bistrica : Koper. Na igrišču se je zbralo rekordno
V zadnjem kolu se bodo pomerili v Mirnu Adria : Ilirska Bistrica, v Postojni Postojna : Tabor, v Ajdovščini Primorje : Nova Gorica, v Anhovem Anhovo : Rudar, v Novi Gorici Branik : Sidro in v Kopru Koper I Tolmin. Na sporedu bo torej vrsta zanimivih srečanj od katerih bodo nekatera odločilno vplivala na razvrstitev na vrhu, pa tudi na dnu lestvice. Najvažnejša srečanja bodo v Postojni in Ajdovščini, kjer se bodo Nova Gorica, Primorje, Postojna In Tabor borili za razvrstitev na prvlli štirih mestih.
TVD PARTIZAN PIRAN NAJBOLJŠE TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO V SLOVENIJI
Izvršni odbor TVD Partizan Slovenije je proučil predlog in točkovanje komisije za ocenjevanje dela telesnovzgojnih društev Partizan in proglasil TVD Partizan Piran kot najboljše te-lesnovzgojno društvo v Sloveniji, Zato bo to društvo za delo v letošnjem letu prejelo ob Dnevu republike prehodni pokal »Ljudske pravice«.
Prof. Ollivieri se je lotil Ietcs težavnega in odgovornega dela. Med koprsko mladino je zbral petnajst mladih košarkarjev, ki jih bo preko zime pripravljal na tekmovanje v okrajni ligi. Posnetek s primorskega prvenstva
v Postojni
liodnjl košarkarski sezoni. Je povsem jasen, še čistejšo perspektivo pa mu je odprlo nedavno primorsko mladinsko prvenstvo v Ilirski Bistrici, kjer je nastopilo kar pet mladinskih moštev. Koprčani so se predstavili s povsem pomlajeno ekipo, postave ekip iz Sežane, Izole in Pirana bodo verjetno ostale tudi v prihodnje nespremenjene, s skoraj pionirskimi moštvi pa bosta prisiljeni v okrajni ligi nastopati B ekipi Postojne in Ilirske Bistrice, ker bosta njuni starejši vrsti sodelovali v republiškem prvenstvu.
Pionirji, mladinke, trenerji In igrišča . ..
V našem primorskem košarkarskem športu je še vrsta vrzeli, med katerimi velja zlasti naglasitl skrajno brezbrižnost večine športnih delavcev do vzgoje pionirjev in mladink. Res je sicer, da nam delo s košarkarskim naraščajem čestokrat onemogočajo ponekod Izredno slabe materialne razmere, drugod neprestana borba z vprašanji prostorov in vaditeljev itd. Torta teh problemov smo se doslej navzlic vsemu premalo zagrizeno lotevali, rezultat vsega pa je, da je Postojna edino košarkarsko
središče v Primorju, ki ima dve pionirski, eno mladinsko in eno žensko ekipo, zraven pa še kvalitetnega trenerja za člansko moštvo, ki bo prihodnje leto Igralo v I. republiški 1 gi.
Nedavni kongres telesne kulture v Beogradu je vprašanju športnih objektov, ki jih tudi primorski košarkarji nimajo kdo ve koliko na razpolago, posvetil posebno skrb. Zdi se, da se bo treba v bodoče tudi tega vprašanja korenito lotiti predvsem z oslonltvijo na lastne sile, idealno pa bi bilo. da bi prav šole — kot najzaslužnejši nosile! športnega življenj» pri nas — v bodoče dajale več pobud tudi glede graditve preprostih in cenenih košarkarskih igrišč. V Izoli na primer košarkarji še danes nimajo svojega igrišča, tlaslravno že leta in leta aktivno tekmujejo, povsem drugačen In nerazumljiv pa je primer na Pivki, lcjer je lepo košarkarsko igrišče za mladino — zaprto!
Športna in telesnovzgojna dejavnost v Slovenskem Primorju še vedno nista dosegli zaželene aktivnosti. Za to so uspehi in prizadevanja primorskih košarkarjev tembolj vredni poudarka, saj so znanilci vse večjega razmaha In uspeha telesne kulture ob našem Jadranu In njegovem naravnem zaledju.	A MiklavčiS
Ameriški tehniki montirajo model atomske baterije. S pomočjo takšnih naprav lahko danes že v velikih količinah in ob razmeroma nizkih stroških proizvajajo radijske izotope, ki jih vedno bolj uporabljajo tudi v kmetijstvu in v raznih industrijskih proizvodnih procesih
Pozornost znanstvenikov vsega sveta je bila te dni osredotočena na Luno. Sovjetski učenjaki iz observatorija na Krimu so namreč javili, cloi so fotografirali vulkansko erupcijo na našem naravnem satelitu. Ce je to res, potem je pre-vrnjena na glavo vsa dosedanja teorija o mrtvem planetu Luni. Na sliki je kombiniran posnetek Lune in rakete »Thor-Able«, ki se je Američanom ni posrečilo poslati v goste v neznano Lunino območje •
»Od jadra
Razstavo pod gornjim naslovom je odprl Britanski pomorski muzej. Slike in modeli prikazujejo razvoj pomorskih plovnih enot od jadrnic do današnjih motornih ladij. Naj-
RIBISKE ZDRAHE
Tokrat so bili na prizorišču le moški in to v islandskih vodah. Spoprijeli so se domači In tuji ribolovci. Neupo-števaje odredbo islandske vlade o razširjenju teritorialnih voda od 3 na 12 milj so angleški ribiči še nadalje ribarili v prepovedanem pasu. Naleteli so nanje islandski ribiči, ki so vsiljivce skušali pregnati na odprto morje. Pa se Angleži niso podali. Ker besede niso zalegle, ne lepe ne grde, so Islandci pričeli bombardirati angleške ribiške čolne s krompirjem, od tam pa so odgovarjali z nalovljenimi ribami, ki so jih metali v Islandce. Takega streliva zgodovina najbrž še ne pomni. Bitka se je končala brez prelite krvi. To se je zgodilo letos, 9. septembra dopoldne,
NAJCENEJŠI VOZNI LISTKI
V	primerjavi s cenami sosednjih in tudi oddaljenejših držav in v odnosu s povprečnim zaslužkom se najceneje vozijo tako z železnico kot s tramvajem v Češkoslovaški. Za železniški vozni listek na daljavo sto kilometrov zasluži češkoslovaški delavec v eni uri 50 minutah, medtem ko mora za prevoz na enako daljavo švicarski delavec delati tri ure 40 minut, zahodnonemški tri ure 49 minut in francoski delavec tri ure 55 minut. Podobno je tudi s cenami v mestnem prometu. Cena tramvajske vozovnice v primeri s povprečnim dnevnim zaslužkom kvalificiranega delavca stane v CSR 1,1 % dnevnega zaslužka, v Italiji 2,4 %, v Franciji 4,6 •/« in v Angliji 5,1 °/n.
ELEKTRIFIKACIJA KVARNERSKIH OTOKOV
V	zadnjih dneh oktobra je električni kabel zvezal kopno z otokom Krkom. 860 m dolgi in 19 ton težki kabel, izdelan v Svetozarevu, so položili na morsko dno na najožjem mestu Malih vrat oziroma Tihega kanala med Jadranovim in rtičem Voščico, To je prvi kabel te vrste, položen po osvoboditvi. Poklonili ,so ga Krku otoški izseljenci, ki so s tem omogočili elektrifikacijo ne le tudi njegovih otoških sosedov otoka Krka, temveč postopoma Cresa in Lošinja. Do prihodnjega maja bo prvi del napeljav že gotov, kar bo Omiša-lju in Malinski v tujskopro-
metnem oziru mnogo koristilo.
IZNAJDLJIVI GALEB
Galebi ne lovijo le rih ,, morja, ob obali pobirajo tudi Školjke in polže. Kako pa njim priti do živega? Dvignejo se z njimi visoko v zrak, potem jih spustijo na skale, na cest«
stoječe avtomobile
Ocividec pripoveduje, kak<i se je preteklo pomlad pelj-u z avtom po obalni cesti Pa Je čisto nizko priletel gkleb držeč v kljunu celo šaro morske trave in med njo uolno školjk. Spustil se je na K neposredno pred avtomobilom odložil svoj plen in odskakljai vstran. Stvar pa je ležala nekoliko preveč na levo in avto ni peljal čez njo. Na avtomo-bilistovo veliko presenečenje je pneel galeb vreščeče ugovarjati. Smcjoč se njegovi predrznosti je z avtom zavo-zil nazaj in potem naprej čea školjke, da je kar pokalo pod kolesi. Po nekaj metrih se je ozrl in opazil galeba, kako se Je zadovoljno mastil z odprtimi školjkami.
NOVOVRSTNO JADRALNO LETALO
Neki litavski športni letale« Je zgradil jadralno letalo s povsem svojevrstno konstrukcijo. V razliko od splošno znanih oblik ima nosilno krilo novega letala špranjo, ki poteka vzdolž celega krila med zadnjim robom in prečnim veslom. S tem je možno med poletom spreminjati krilni profil, tako da letalo pri različni hitrosti dobro Jadra,
Novovrstno letalo je preizkušnjo prestalo odlično ter jo uvrščeno v serijsko proizvodnjo. Uporabno je za umetni progovni in višinski let.
ZDRAVILNO PERILO
Sovjetski kemiki in medi-cinei so pripravili posebno perilo, ki ga z uspehom uporabljajo pri obolenjih perifernega živčnega sistema, n, pr. pri išijasu, Radiculitisu in podobno, kakor tudi pri revmatičnih bolečinah. Perilo je narejeno iz vododržne umetne svile. Ob njenem dotiku s telesom nastajajo električni naboji, ki pospešujejo zdravstveni razvoj.
—	Hitro, dajte mi svojo roko!
—	Ne morem, sem že poročena.
zanimivejši model iz prehodne dobe predstavlja model par-nika GREAT EASTERN, največjega čuda ladjedelništva v preteklem stoletju. Prav letos poteka sto let, odkar je zdrknil v mor j e.
Bil je daleč pred svojim časom, prezgodaj rojen in zato od mnogih omalovaževan, čeprav od vseh občudovan. Kako tudi ne! Nenadno se je leta 1858 med svojimi pritlikavimi vrstnicami na morju pojavil 211 m dolg velikan, visok 18 m in širok 25. Za tisto dobo parnik s 23.000 tonami — rc-s nekaj nezaslišanega! Za 4000 potnikov je imel prostora. Poganjali sta ga dve lopatasti kolesi ob bokih. Segali sta do ladijskega krova. 31 let po Res-slovem izumu je imel tudi GREAT EASTERN njegov vijak. 7 m je meril v dolžino.
Njegov model so izdelali že pred 70 leti. Opremljen je z majhnim parnim strojem za pogon koles in z urnim mehanizmom za pogon vijaka. Občudovalcev mu nikdar ne manjka.
Stanovanjska
Hattie Bratzel, javni tožilec okrožja Marion v Ore-gonu (ZDA), prihaja v svoj urad na kolesih, ki jih kaj nespretno uporablja. Njena hromost pa ni posledica kakšnega gangstrskega napada nanjo. Ko je doma kot dobra gospodinja kuhala marmelado, je iz še
nepojasnjenih vzrokov eksplodiral lonec, da je zdaj zaradi ran in opeklin priklenjena. na Invalidski voziček
SO.OOO-TONSKA PODMORNICA
Velikanka, ki bo seveda urejena na atomski pogon. Zgradili jo bodo v Angliji in je vlada kredit zanjo že odobrila. Urejena bo za prevoz tovora in bo vozila do 35 morskih milj (G5 km) na uro, Iz kanadske luke lludson, ki je zaradi za-ledenelosti pol leta nedostopna, bo tudi pozimi kar pod ledom prevažala železno rudo v Evropo.
Mnogi nogometni klubi po raznih državah kupujejo v tujini dobre nogometaše. To je spravilo ameriškega televizijskega managerja Mitcha Iialimburga (na desni) na idejo, da bi v Angliji nakupil dekleta za televizijske oddaje. Družba A. B. C. (American Broadcasting Corporation) namreč pripravlja novo televizijsko glasbeno komedijo, pa ji je doma zmanjkalo lepih deklet. Na sliki je prvih pet izmed dvajsetih lepotic, kolikor jih namerava Ilalimburg odpeljati v Ameriko
Sloviti ameriški arhitekt Philipp Johnson si je postavil v New Canaanu blizu New Yorka proč od človeških naselij povsem svojevrsten samski dom, hišo iz stekla. Razen ozkih železnih nosilcev — videti so kot ogromni okvirji — in opečnega valja sredi stavbe so vse štiri stene samo steklo, pokrito z ravno streho. Zidani valj vsebuje kamin in sanitarije, vse ostalo je prosto pogledom z vseh strani, Lahko pa se tudi zakrije z zavesami.
Notranjščina je urejena premišljeno in smotrno, enostavno in preprosto. En sam velik prostor. Za prosto stoječimi omarami ležišče, na drugem koncu v nizki dolgi omari bar, električni kuhalnik in podobno. Stavbo ogrevajo infra žarki. Kot v odprtem paviljonu sredi velikega naravnega parka živi človek v tej pravljični hišici z naravo skozi vse letne čase, ki se mu onstran steklenih sten kaže venomer drugačna, vedno pa je lepa,
Da bi olajšal delo v svoji tovarni pisalnih strojev, je neki zahodnonemški tovarnar dal izdelati gornji primerek, ki je dolg 130 cm. širok 10 in visok 50 cm. Izdelava je stala 35.000 DM ali nekako pet milijonov dinarjev. Stroj seveda piše kot vsak drugi, le da je treba za nabijanje po tastaturi skoraj klepčevsko moč

ack JL&nd&n.	25
Tam nekje — so govorili ljudje — leži jezero Surprise, obdano z razdrapanimi vrhovi in ledeniki. Dno lega jezera — tak je šel po deželi glas — je tlakovano s suhim zlatom. Prvi zlatosledci, ki so njih imena že davno zamrla v hladni preteklosti starih časov, so se baje potapljali v ledeno vodo jezera Surprise in prinašali v obeh rokah kepe zlata na dan. Večkrat se je posrečilo posameznim skupinam zakaljenih zlatosledcev dospeti v te daljne, prepovedane kraje, in so se skušali polastiti zlatega jezerskega dna. Toda voda je bila premrzla. Nekateri so umrli v vodi in so jih mrtve potegnili iz valov, druge je pozneje pobrala sušica, eden pa se je spustil v globino in se ni nikdar več vrnil. Tisti, ki so preživeli, so kovali načrte, kako pojdejo nazaj in osušijo jezero, pa vendar se nihče ni vračal tja. Iskalce zlata je ondi vedno preganjala nesreča. Eden je padel v skalnato razpoko nedaleč od Forty Mile; drugega so napadli in pojedli njegovi lastni psi; tretjega je ubilo drevo. In tako dalje. Ni ga bilo bolj usodnega kraja kot je bilo jezero Surprise. Nihče ni vedel, kje pravzaprav leži. Zlato na njegovem neosušenem dnu je bilo še vedno nedotaknjeno.
Vas pri »Dveh kočah«, tudi zelo skrivnostna, je bila bolj jasno označena kar se tiče kraja, kjer je stala. Pet dni hoda po reki Mc Question, ki se izliva v reko Steward, sta stali dve koči. Bili sta tako stari, da sta morali biti zgrajeni kdo ve koliko časa prej kot je prvi zlato-sledec prišel v dolino Yukona. Potujoči losji lovci, ki jih je Dimač na svojem hodu večkrat srečaval, so trdili, da so iskalci zlata že kdo ve kdaj izsledili koči, da pa so zaman iskali tisti rudnik, kjer so nepoznani srečolovci v davnih'časih nedvomno kopali zlato.
»Ra.jši bi videl, da bi šel z menoj,« je žalostno rekel Cok ob slovesu. »Čeprav so ti udarile v glavo indijanske muhe, se ti vendar ni treba lahkomiselno podajati v pogubo. Recimo, da tudi dospeš v tisto prismojeno deželo, ven ne prideš nikoli več. Nekak bavbav kraljuje nad njo, to je dognano, če sodim po vsem, kar sem doslej slišal o njej.«
»Je že dobro, Cok,« ga je tolažil Dimač. »Šel bom in se bom vrnil. Cez šest tednov bom že spet v Dawsonu. Pot po dolini Yukona je že uglajena in kakih sto milj daleč po reki Steward tudi mora biti uglajena. Stari na-selniki iz Ilendersona so mi pripovedovali, da je v jeseni, ko je reka komaj dobro zamrznila, odšlo tja gori več vpreg. Ko bora zadel na njihovo sled, bom gotovo delal štirideset do petdeset milj na dan. Samo, da dospem do jezera. Od tam si upam priti v Dawson preden poteče mesec dni.«
»Da, ko ,dospem do jezera'. Ampak prav tisti ,dosocm' me vznemirja. No, pa ostani zdrav, Dimač! Imej oči odprte, ko prideš v kraljestvo tistega bavbava, to je vse, kar ti polagam na srce. Ce pa med potjo ne ubiješ kake živali, ki bi te založila z mesom, se kar vrni in nič naj te ne bo sram.«
Teden dni pozneje je bil Dimač že med križajočimi se gorskimi slemeni južno od reke Indian. Še na klondajski meji je zaimstil sani in otovoril svoje volčje pse. Bilo je šest močnih kosmatincev in vsakemu je naprtil petdeset funtov težko breme. Enako breme je nosil tudi sam. S krpljami na nogah je hodil na čelu in gazil mehki sneg, za njim pa so v gosjem redu stopali psi.
Ljubil je to življenje, ljubil globoko severno zimo, tiho divjino, neizmerno snežno plan, ki Se ni stopila nanjo človeška noga. Nad njim so kipeli proti nebu v led zakovani raztrgani špiki, ki jim ni vedel imena in ki niso zarisani na nobenem zemljevidu. V mirnem zraku dolin ni nikdar opazil dima, ki bi pričal, da tamkaj počiva lovec. On edini je stopal skozi zamišljeno tišino te neob-ljudene dežele. Pa ta osamelost ni bila neprijetna. Ljubil jo je iz vsega srca, ljubil je truda polno prodiranje, ljubil je svoje volčje pse, radostilo ga je postavljanje šotora
zvečer, utrinjanje zvezd na nočnem nebu in plameaeči blešč severnega sija.
Posebno je ljubil sliko malega taborišča, ki si ga je delal vsak dan pod večer, sliko, ki bi jo bil tako rad upodobil na platnu in ki je vedel, da je ne bo nikdar pozabil: na snežni plani steptan prostor, kjer gori ogenj; postelja iz zajčjih kož. razstlanih vrh sveže nasekanih borovih vej; kot zavetje med dvema poloma napeta plahta, ki lovi 111 odbija ognjeni žar; sajasta posoda za kuhanje kave ¡11 kotel, obešen na kol; mokasini, sušeči se na palicah, in krplje, pokonci zataknjene v sneg; onstran ognja tropa volčjih psov, ki se drenjajo drug preko drugega, da bi se malo pogreli; gledajo pametno in hrepeneče, dlaka jim je bela od ivja, svoje košate repe pa tesno ovijajo okoli nog, ki bi jih radi ubranili pred ostrim mrazom. Vse okoli pa vlada popolna tišina in črna tema.
Ob takih časih se mu je zdelo, da so San Francisco, »Val« in 0'Hara neskončno daleč, izgubljeni nekje v preteklosti, kakor sence sanj, ki jih nikdar ni bilo. Skoraj verjeti ni mogel, da je kdaj živel drugačno življenje, še teže pa se je sprijaznil z mislijo, da je nekoč brodil in brozga! v bohemskem toku mestnega življenja. Ker ni bilo človeka, da bi z njim govoril, je mnogo, globoko in preprosto mislil. Vselej se je moral zgroziti, kadar se je spomnil, kako strašno so se vlekla leta v mestu, kako ničvredni in ceneni sta bili šolska in knjižna modrost, kako brezpomemben je bil ostroumni cinizem študijske sobe in uredništva in kako otročji pogovori trgovcev v svojih klubih. Vsi skupaj niso vedeli, kaj je hrana, niso vedeli, kaj je spanje in kaj je zdravje tudi ne; niso vedeli, kaj pravzaprav ustvarja dober tek, niso poznali blagodejne bolečine, ki jo človeku prizadeva trud, in tudi ne brezumnega kipenja zdrave krvi, ki po končanem delu grizlja vsak košček človekovega telesa kot najmočnejše vino.
In ves ta čas je bila tu na severu ta lepa špartanska dežela, on pa niti vedel ni zanjo. Najbolj čudno se ma je zdelo, zakaj ni nikdar občutil hrepenenja po njej, čeprav je po svojem bistvu kakor ustvarjen zanjo, in zakaj se ni sam dvignil, da bi jo šel iskat. Pa tudi to vprašanje je sčasoma rešil.
»Vidiš, Rumenko, zdaj sem si na čistem.«