Slovenske železnice tožijo Občine s Celjskega Stran 3
i zima, itedija gre!
Strani 17
Št. 17/ Leto 61 / Celje, 28. februar 2006 / Cena 150 SIT □
AKCIJA
VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
■r
& DUNAJSKI ZREZEK, POM FRIT, . "ÏÏÏE?"
1	REGIJSKEGA
FRANCOSKA SOLATA,	«»—
SPECIALNA ENOTA UPEHALA ČETICO
rt V
PIJACA PO IZBORU 0.25 I
540/
m X
v 1. nadstropju Centra Interspar, dostop tudi iz 2. etaže parkirne hiše
NAPAS AU OBRAMBA 5 PARALIZATORJEM ZA ZAVESO: DAVIO ČEH
STRAN 16
9770353734020
dogodki

Obglavljeni zavod
Svet zavoda Regijsko študijsko središče je iz krivdnih razlogov razrešil direktorico Adrijano Zupane
Adrijana Zupane ni več direktorica Regijskega študijskega središča (RŠS). S funkcije jo je minuli četrtek razrešil svet zavoda in za vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega imenoval celjskega podžupana Staneta Rozmana.
Zgodba ima dolgo brado in dolg rep. Z delom direktorice zavoda, predvsem pa z njeno plačo že dolgo niso bili zadovoljni Celjani, ki so lani tudi dali pobudo za njeno razrešitev. Kasneje so to pobudo umaknili. Stane Rozman pravi, da so verjeli, da se bodo razmere v zavodu uredile. »Dogovorili smo se namreč, da pospeši delo pri pripravi novih visokošolskih strokovnih in enega fakultetnega programa. Prav tako smo vanek-su k njeni pogodbi o zaposlitvi zapisali, da lahko njena bruto plača znaša največ 720 tisoč tolarjev, sama pa si je še naprej izplačevala plačo po starem, torej 953 tisoč tolarjev bruto, kar je vsaj za 250 tisočakov več kot v ostalih zavodih na področju šolstva,« je-v ponedeljek povedal Rozman. »Ni pa bil zgolj to razlog za razrešitev. Sodu je izbil dno oktobrski odstop dr. Franca Žerdina, ki je pred mano vodil svet zavoda.« Žerdin je odstopil nekam po tihem, svoje razloge za odstop pa je pojasnil v pismu velenjskemu županu Srečku Mehu in med drugim opozoril na nesodelovanje direktorice s svetom zavoda in na dejstvo, da se priprava študijskih programov nikamor ne premakne ter da so zamude že prevelike, da bi bile še sprejemljive. Tudi zato so Velenjčani pri ustanavljanju »svoje« fakultete za glasbeno pedagogiko poiskali novega partnerja - Univerzo v Mariboru, čeprav je program pripravljalo RŠS.
»V zavodu so se od lanskega poletja naprej ukvarjali le sami s seboj, direktorica pa je vse sile usmerjala v obrambo svoje plače,« pravi Rozman. Tako je danes zavod v popolnem razsulu, nelikviden, praktično brez tolarja na svojem računu, saj celo januarskih plač ni mogel izplačati, prav tako ne more vsaj skromno nagrajevati strokovnjakov, ki sodelujejo pri pripravi programov. »Dokončen razlog za razrešitev je bil, da direktorica ni pripravila sanacijskega načrta, čeprav smo člani sveta to zahtevali, potem ko nismo sprejeli poslovnega poročila.« Propad enega redkih regijskih projektov?
»Velika škoda bi bila, če bi ob nastalem položaju porušili enega redkih skupnih regijskih projektov,« je v ponedeljek na novinarski konferenci povedal predsednik strokovnega sveta zavoda dr. Emil Roje, ki je na tem mestu nasledil dr. Franca Žerdina. »Ob tem opozarjam na veliko javno družbeno škodo, ki bi nastala, če bi se to zgodilo in če že začeti projekti ne bi bili končani. Potem, ko je potrjen program za visoko gospodarsko
Šolo in ko je pred zaključkom program visoke inženirske šole, bi morali storiti vse, da do uspešnega konca pripeljemo še ostale,« je poudaril Roje. Razrešitve direktorice ni komentiral, je pa priznal, da je bilo očitno, da je od sredine lanskega leta zavod »pokal po šivih«, medtem ko so podobna študijska središča po Sloveniji delala dobro in bistveno bolj učinkovito. »Prav tako bi morah poenotiti različne interese in odpraviti dvo-tirnost pri pripravi študijskih programov. Ni sprejemljivo, da tečejo programi RŠS mimo prizadevanj za ustanovitev mednarodne univerze v Celju, da praktično iste programe vodita RŠS in Regionalna razvojna agencija.«
»Sklep sveta zavoda je do ponedeljka potrdilo 70 odstotkov ustanoviteljic, s čimer je polnomočen,« je povedal Stane Rozman in dodal, da v kratkem pričakujejo soglasja še od ostalih ustanoviteljic. Na vprašanje, od kod takšna nelikvidnost zavoda, pa je pojasnil, da sta največji ustanoviteljici, Mestni občini Celje in Velenje, ki zagotavljata skoraj 70 odstotkov denaija za delovanje zavoda, v drugem polletju lanskega leta ustavili plačevanje. Tako Celje dolguje RŠS 9, Velenje pa skoraj 7 milijonov tolarjev, skupni dolg ustanoviteljic pa je 20 milijonov tolarjev. »Napetosti, ki so pripeljale do odstavitve direktorice, niso od včeraj. Tako v Velenju kot v Celju smo verjeli, da bomo težave reševali sporazumno, ker pa premika na bo-
lje ni bilo, smo morali ukrepati. Tudi tako, da smo zaprli finančno pipo,« je pojasnil Rozman.
Svoje osebno mnenje o delu direktorice je dodal tudi dr. Emil Roje. »Če ta poteza pomeni začetek odmotavanja klobčiča težav v delu RŠS, bo deležna podpore strokovnega sveta. Tudi meni ni razumljivo, da direktorica ni bila sposobna ustvariti vsaj temeljne komunikacije z dvema največjima ustanovitelj icama.«
Razrešitev nezakonita?
Na svojo razrešitev se je odzvala tudi Adrijana Zupane, ki meni, da svet zavoda RŠS ni ravnal po predpisanem postopku. »Takšna točka dnevnega reda namreč ni bila vnaprej predvidena in je bila dodana naknadno na sami seji. Ob tem je bilo možno pričakovati le odločanje za ali proti uvedbi postopka za razrešitev ... Zato sem na seji vztrajala pri zahtevi za vročitev pisnega predloga za razrešitev s pozivom za odgovor v primernem roku, pridobitvi mnenja pravne pisarne RŠS in šele za tem bi bilo možno obravnavati vprašanje razrešitve na seji sveta zavoda, vendar pa moji predlogi niso bili v ničemer upoštevani. Svet zavoda RŠS se je brez obrazložitve in obravnave odločil za mojo razrešitev in imenovanje g. Staneta Rozmana za v. d. direktorja. Že naslednji dan je predsednik Sveta zavoda RŠS sklep o moji razrešitvi in njegovem imenovanju za v. d.
direktorja, ki prav tako ne vsebuje nobene obrazložitve, posredoval ustanoviteljicam RŠS v izrekanje soglasja, pri čemer za to predpisani postopek tudi ni bil upoštevan. Iz navedenega je razvidno, da z razlogi za razrešitev nisem bila seznanjena, zato jih seveda ne morem komentirati...,« piše Zupančeva.
Stane Rozman ta očitek zavrača. »Na zadnjih treh sejah sveta zavoda smo direktorici predlagali sporazumni umik. Tri tedne pred zadnjo sejo sem direktorico obvestil, da eden od ustanoviteljev (Območna gospodarska zbornica) zahteva njeno razrešitev. Na seji sveta je direktor OGZ Jože Pušnik tudi dejansko predlagal razrešitev. Od osmih članov sveta nas je bilo 7 za razrešitev, proti je glasovala predstavnica zaposlenih.«
Gre ob zadnjih dogodkih v RŠS le za vihar, ki je odnesel že dalj časa sporno direktorico, ali pa gre za resen poskus, da se razmere uredijo za daljši čas, ustrezno in ustanoviteljem po volji? »Osnovna naloga je, da v roku meseca dni izpeljem postopek za objavo javnega razpisa, s katerim bomo iskali direktorja RŠS, predvsem pa, da v pogovorih z ustanovitelji zagotovim nadaljnji obstoj in delo te pomembne ustanove,« pravi Rozman. In dodaja, da pričakuje sistemsko ureditev statusa regionalnih študijskih središč v Sloveniji, v katera mora vstopiti kot ustanovitelj in financer tudi država.
BRANKO STAMEJČIČ
Nove občine: rdeča za Rimske, zelena za Rečico
Parlamentarni odbor poslancem ne bo predlagal ustanovitve Občine Rimske Toplice, bo pa predlagal razpis posvetovalnih referendumov še za osem novih občin, med njimi tudi za Rečico ob Savinji, so sklenili člani odbora v četrtek zvečer.
Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je namreč podprl novelo zakona, s katero bo državni zbor na februarskem plenarnem zasedanju po nujnem
postopku ustanovil dvanajst novih občin. Med predlogi ni Rimskih Toplic, saj je odbor zavrnil dopolnilo poslanca NSi Antona Kokalja. Po tem dopolnilu bi v predlog uvrstili tudi ustanovitev Občine Rimske Toplice, Krajevno skupnost Zidani Most, kjer so se krajani v bistvu izrekli za obstanek v Občini Laško, pa bi iz območja nove občine izvzeli. Takšni rešitvi je odbor nasprotoval, saj območje laške občine potem ne bi bilo ozemeljsko poveza-
no, Rimske pa bi postale neke vrste otok.
Odbor bo državnemu zboru predlagal razpis posvetovalnih referendumov še za osem novih občin, med njimi tudi za Občino Rečica ob Savinji. Gre za predloge, za katere je državni zbor decembra ugotovil, da ne izpolnjujejo osnovnih zakonskih pogojev, ker nimajo zdravstvenih domov oziroma postaj. Minuli teden je sklep državnega zbora razveljavilo tudi ustavno sodišče. Tako lahko
na februarski seji državnega zbora jutri, v sredo, pričakujemo razpravo o razpisu referenduma za ustanovitev Občine Rečica ob Savinji, zagotovo pa bo nekaj razprav namenjenih tudi zaenkrat še neobstoječi Občini Rimske Toplice.	US
Rešitev za Kristal Samobor?
Po pisanju hrvaškega poslovnega dnevnika Business naj bi se v reševanje tovarne Kristal v Samoborju, ki je v lasti holdinga Rogaška Crystal, vključilo hrvaško podjetje Ghe-taldus. Kot je znano, si v Rogaški Slatini že nekaj časa prizadevajo prodati steklarno v Samoborju, ki jih zaradi napačnih poslovnih odločitev v preteklih letih bremeni z več milijardami tolarjev dolga.
Celjski direktorji o reformah
Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja bo jutrišnje srečanje namenil novi razvojni strategiji Slovenije in predlaganim reformam. V pogovoru bodo sodelovali tudi priznani ekonomisti dr. France Križanič, dr. Aleš Vahčič, dr. Marko Kranjec in mag. Boštjan Vasle.
novitednik
www.novitednik.com
Razloge za razrešitev Adrijane Zupane sta pojasnila predsednik sveta zavoda RŠS in zdaj še v. d. direktorja Stane Rozman ter predsednik strokovnega sveta dr. Emil Roje.
Adrijana Zupane
Železničarji proti občinam
Na Okrožnem sodiáču v Celju je bil včeraj začetek obravnav v zvezi s tožbami Slovenskih železnic proti Občinam Štore, Laško, Žalec, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah in Šentjur, ki se bodo vrstile do četrtka opoldne. Gre za tožbe zaradi vzdrževanja nivojskih prehodov čez železniške proge, kar naj bi plačevale občine.
Najvišji zahtevek iz preteklih let, v skupni vrednosti 32 milijonov tolarjev, imajo železničarji na račun Občine Štore, z 22 milijoni sledi Občina Laško ter druge občine. Slovenske železnice namreč zahtevajo, da bi morale občine plačevati omenjeno vzdrževanje, ki se občinskim upravam zdi neutemeljeno. Pri tem omenjajo, da morajo na primer morebitno rekonstrukcijo ceste ali cestno prometno signalizacijo plačevati iz lastnega proračuna, železničarji pa jim svoje »usluge« zaračunajo po ceniku, ki se jim zdi milo rečeno pretiran.
Vodja Službe za organizacijsko komuniciranje Sloven-
skih železnic. Dejan Podgoršek je včeraj povedal, da skušajo s postopki na okrožnem sodišču doseči zgolj pravnomočnost že izrečenih sodb v postopkih proti omenjenim občinam ter da jim zakon očitno dajeprav. »Obnašamo se kot dober gospodar,«poudarja Podgoršek. »Kljub temu, vsaj zaenkrat, ne bo prišlo do vložitve izvršbe za dejansko izplačilo, da bi morale občine dejansko plačati zneske iz tožbenega zahtevka. Pričakujemo, da bo nova železniška zakonodaja, ki je v pripravi, opredelila dru-
Za Občino Štore pomeni 32 milijonov tolarjev, zaradi katerih jo tožijo Slovenske železnice, le najvišje ocenjeno tožbo. V primeru Občine Štore namreč znaša glavnica kar 300 milijonov tolarjev in to brez upoštevanja obresti. Železničarji tožijo zaradi vzdrževanja nivojskih prehodov različne občine celo za polovico plače železniških čuvajev. Na obeh prehodih v Štorah je kar 10 zaposlenih.
Slovenske železnice tožijo občine na Celjskem zaradi neplačevanja vzdrževanja nivojskih prehodov čez železniške proge.
gačen način vzdrževanja teh prehodov,« dodajajo v Slovenskih železnicah. V primeru, če drugačne zakonodaje (s plačilom vzdrževanja iz državnih virov) ne bo, bo prišlo tudi do izvršbe, napovedujejo železničarji.
V ozadju je lanski dogovor prometnega ministra in direktorja Slovenskih železnic o tem, da bodo Slovenske železnice omenjene postopke na sodišču dokončale, izvršbe pa naj ne bi bilo. V Skupnosti slovenskih občin s se-
dežem v Mariboru se zaradi sedanjih postopkov na sodišču kljub temu začudeni, saj opažajo, da so se železničarji nanje temeljito pripravili z različnimi izvedenci in podobno. Pogovori med vpletenimi stranmi se ves čas
odvijajo s posredovanjem omenjene skupnosti.
V primeru, da bi prišlo do dejanske izvršbe, bi to nekaterim občinam lahko povzročilo hude finančne težave.
BRANE JERANKO Foto: AŠ
fototedna
www.radi9celje.com
Mogoči zapleti z zdravstvenimi karticami
Po 1. marcu potrdite in preverite kartico zdravstvenega zavarovanja pred vsakim obiskom zdravnika ali farmacevta
Z začetkom marca, ko bo več kot 200 tisoč zavarovancev zamenjalo zavarovalnico, pri kateri imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, lahko pričakujemo zaplete z zdravstvenimi karticami.
Kot opozarja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je skrbnik sistema kartic zdravstvenega zavarovanja, se lahko zgodi, da se pri potrjevanju kartic ne bodo -zapi-
sali podatki, ki bi potrjevali sklenjeno zavarovanje, ali pa bodo v zapisu napake. Ker bi morali zaradi tega doplačati večino zdravstvenih storitev, ZZZS svetuje, da kartico potrdimo pred vsakim obiskom v zdravstvenem domu, bolnišnici ali lekarni in preverimo, če je zapis na njej pravilen. Pri potrjevanju moramo biti pozorni na obvestila samopostrežnega terminala o zapisanih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih. Natančni
podatki o le-teh so zapisani na naslednji strani ekrana terminala, na katero pridemo z dotikom imena svoje zavarovalnice.
Zgodi se lahko, da na kartici ne bo zapisanega nobenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kljub temu da imamo sklenjeno zavarovanje pri svoji zavarovalnici. Droga mogoča napaka je, da bo na kartici zapisano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ni veljavno, in tretja, da bo na
Fotografija za vse dvomljivce, ki si v času ptičje gripe ne upajo jesti perutnine. Ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mariji Lukačič bedra teknejo...
Evropska razprava tudi v Celju
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barro-so, podpredsednica Evropske komisije Margot Wall-strôm in slovenski evropski komisar Janez Potočnik bodo jutri začeli obisk v Sloveniji. Wallstrômova in Potočnik bosta svoj obisk v četrtek nadaljevala v Celju, srečanje pa bo ob 15.45. uri v Narodnem domu. Pričakujejo predstavnike politike, gospodarstva, regionalnih razvojnih agencij, predvsem pa si želijo čim več državljanov oziroma prebivalcev Savinjske regije.
Obisk bo v okviru t.i. Načrta D, s katerim želijo v Evropski komisiji izvedeti predvsem, kako Evropsko unijo vidijo državljani posamezne države članice, kaj od • unije pričakujejo, kaj unija v tretjem tisočletju potrebuje. Želijo si predvsem razprave z različnimi ljudmi. Kot je povedala tiskovna predstavnica predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Tina Vončina, je ta obisk namenjen predvsem ljudem s konkretnimi vprašanji in komentarji na situacijo, v kateri je Evropska unija. Dodala je še, da si je Wallstromova
želela spoznati eno izmed slovenskih regij in njene ljudi. Zanima jo namreč, kaj lahko EU naredi za to regijo in kaj lahko naredi regija sama.
Franci Zidar iz celjske informacijske točke Europe direct pravi, da želijo evropskim gostom predvsem dobro predstaviti našo regijo. Dodal je, da si želi, da bi se srečanja udeležilo kar največ ljudi, med drugim tudi marginalne skupine. Kar pa bo verjetno ležko, glede na to, da pravega oglaševanja srečanja v Narodnem domu ni bilo. Kljub temu je srečanje odprto in dobrodošli so prav vsi. ŠO
Dodatne informacije o uporabi kartice so zavarovancem na voljo tudi pri ZZZS oziroma njegovi Službi za poslovanje s kartico vsak delovni dan med Z in 17. uro na telefonski številki 01/30-77-466.
kartici zapisanih več veljavnih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Če ugotovimo napako, nam svetujejo, da se obrnemo po pomoč na svojo zavarovalnico, torej na Adriatic Slovenica, Triglav ali Vzajemno.
Te imajo vzpostavljene klicne centre za pomoč zavarovancem, in sicer: Adriatic Slovenica zavarovalna družba, d.d.: 080 11 10 in 080 11 24; Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.: 080 26 64; Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z: 080 20 60.
Morebitne težave bodo posledica obsežnega prestavljanja zavarovancev iz ene zavarovalnice v drugo, za kar je potrebno veliko administrativnega dela, pri katerem so seveda mogoče napake. Še najlažje se jim bomo izognili, če svoje kartice potrdimo še pred 1. marcem, po njem pa nikar ne pozabimo osvežiti podatkov s potrditvijo na samopostrežnem terminalu pred vsako uporabo karti-
MILENA B. POKLIC
gosi
»tvo
um
Ime na tabli niti ni pomembno
Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob o posledicah enotne davčne stopnje in povezovanju
Slovenske mlekarne niso v zavidljivem položaju. V Mlekarni Celeia, na primer, so lani na liter mleka »pridelali« dva tolarja izgube, kar skupno pomeni približno 160 milijonov tolarjev »minusa«. Kakor je zatrdil direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob, so poslovali izključno v okviru načrta.
»Praktično smo vse predvidevali, tudi izgubo. Ob tem velja ocena, da smo poslovali celo bolje, kot smo predvidevali ob vstopu Slovenije v EU in glede na pričakovanja na trgu. V bistvu smo preprečili padec prodaje. Očitno se slovenski potrošnik zaveda kakovosti naših izdelkov. Za prihodnje nas čaka preboj na uradno odprte, sicer pa zaprte trge Evrope, obdržali pa bi radi izvoz na trge bivše Jugoslavije, sploh Bill, « je povedal direktor Marjan Jakob.
Sicer mlekarji podpirate nekatere reforme, ki so pred vrati, in opozarjate na posledice enotne davčne stopnje.
Zavedati se je treba, da smo v mlekarnah porabili vse notranje rezerve, da smo se v slovenskih trgovinah sploh obdržali na policah. Izraču-
»V mlekarni želimo le takšne pogoje za gospodarjenje, kot jih ima konkurenca v sosednjih državah,« pravi direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob, ni kažejo, da bi v mlekarni letno pri davku na plače lahko prihranili 20 milijonov tolarjev, po najbolj črnem scenariju pa se zaradi predvidenih reform letna realizacija lahko zmanjša za 960 milijonov tolarjev, česar mlekarna preprosto ni sposobna prenesti. Enotna davčna stopnja bi za živilsko-predelovalno industrijo predstavljala težak problem. Če ponazorim: liter mleka v italijanski Gorici bi bil na osnovno ceno sto tolarjev dražji za štiri tolarje, v slovenski Gorici pa bi
bila cena 120 tolarjev. Mislim, da ni argumenta ali opravičila za petkratno odstopanje v davčni stopnji za slovenskega potrošnika. Poskušali bomo dokazati, da to ni prav. Dejstvo je, da imajo »stare« države EU bistveno nižjo stopnjo davka na prehrano. Če smo v Evropi, se je treba zgledovati po teh državah in ne po recimo Rusiji, saj nismo v času Marije Terezije.
Veliko se govori o povezovanju, tudi s Pomurskimi mlekarnami...
Mlekarna Celeia išče poslovnega partnerja, ena od možnosti so lahko Pomurske mlekarne. Z njimi smo se začeli pogovarjati v zadnji četrtini lanskega leta, in sicer zgolj na osnovi poslovnega sodelovanja. Naš cilj je, da najprej ugotovimo nabavne in prodajne poti in jih poenotimo. Naša mlekarna je že zdaj dokaj specializirana, kar nekaj proizvodov kupujemo pri Pomurskih mlekarnah; nekatere tam tudi proizvajajo za našo blagovno znamko. Če bo projekt uspešen, je lahko to garancija za nadaljnje povezovanje in osnova za drugo fazo, ko bomo govorili o kapitalskem povezovanju. Vendar to ni edina mož-
nost, preučili bomo vse možnosti, ki bodo na lokaciji Mlekarne Celeia omogočile predelavo mleka. S kakršnokoli povezavo ali pripojitvijo ne bi želeli postati prgišče za Balkan ali katero drugo področje. Predvsem želimo proizvajati produkte, za katere nam tudi trg priznava, da so zelo dobri. To je vodilo, v končni fazi pa niti ni pomembno, kakšno ime bo napisano na tabli.
Letos ste na pragu večjih naložb?
Nekaterih načrtov lani nismo uresničili, ker program preko agencije za kmetijske trge ni bil realiziran. V zadnji Četrtini leta smo se ponovno prijavili na razpis. Mislim, da projekt, vreden več kot 800 milijonov tolarjev, izpolnjuje vse pogoje. Med naložbami načrtujemo posodobitev sprejemnega mesta in prostor za pasterizacijo mleka, uredili bomo skladišče za lastne produkte, kupih nov polnilni stroj, ki bo med drugim omogočil izdelavo proizvodov s čepom, kar je trend na trgu. Poleg tega nameravamo zaključiti naložbo, s katero bomo poskrbeli za čiščenje odpadnih voda.
URŠKA SELIŠ NIK
Gorenje preseglo milijardo evrov
Gorenje je objavilo lanske rezultate poslovanja, ki se ne razlikujejo bistveno od ocen, ki so jih napovedali ob koncu leta. Celotna skupina je ustvarila dobrih 243 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar pomeni, da ji je vendarle uspelo preseči vrednost milijarde evrov.
Lanska prodaja skupine je za dobrih 12 odstotkov višja
kot v letu 2004 in 3,4 odstotka nad načrti. Čisti dobiček znaša 5,1 milijarde tolarjev in je kljub še enkrat višjim davčnim obremenitvam, ki so posledica odprave večine olajšav za investicije, presegel predlanskega.
Matično podjetje Gorenje je lani ustvarilo dobrih 144 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za skoraj 12 odstotkov več kot
predlani in skoraj 7 odstotkov več, kot so načrtovali. Čisti dobiček, ki znaša 2,7 milijarde tolarjev, pa je od predlanskega nižji za 9,5 odstotka.
Uprava in nadzorni svet družbe takšne rezultate ocenjujeta kot dobre, saj se tudi lani razmere na trgu niso izboljšale. Poleg nadaljnje rasti cen surovin, zlasti jekla in plastičnih mas, se je podjetje
Od jutri ob tolarjih še evri
Jutri začne veljati informativno dvojno označevanje cen. Na računih, cenikih, etiketah na izdelkih in regalnih lističih bo ob ceni v tolarjih zapisan tudi evr-ski znesek. S tem naj bi se potrošniki navadili na evro, še preden bo 1. januarja 2007 postal vodilna slovenska valuta.
K dvojnemu označevanju cen so zavezana podjetja, ki blago in storitve ponujajo končnim potrošnikom. Zakon predvideva dvojno označevanje za vse vrste blaga in storitev, razen za natančno določene izjeme. Mala podjetja in obrtniki (na primer
avtomehaniki, urarji, frizerji) lahko namreč zahtevani zakona zadostijo s ceniki s cenami v tolarjih in evrih ali z obračunsko tabelo. Vendar morajo pri tem jasno označiti, da pri dvojnem označevanju uporabljajo zakonsko obvezen centralni paritetni tečaj, ki znaša 239,640 tolarja za evro.
Izjeme med drugim veljajo tudi za bencinske črpalke, kjer mora biti na avtomatih za točenje goriva cena za liter goriva zapisana v obeh valutah, zraven pa mora biti označen menjalni tečaj. Za mesnice, ribarnice, delikatese in oddelke
za prodajo kruha je dovolj, da na vidnem mestu objavijo cenik za vse blago v obeh valutah. Pri prodaji knjig in založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj in obračunska tabela z navedbo zneskov najmanj 30 najbolj tipičnih cen knjig v naraščajočem vrstnem redu. Izjema velja tudi za mala trgovska podjetja z največ deset zaposlenimi, za kmete, cestnino, letalske prevoze v mednarodnem potniškem prometu, železniški in avtobusni promet in taksije.
JI, foto: GK
Gorenje bo jutri v srbskem Valjevu začelo graditi tovarno za proizvodnjo hla-dilno-zamrzovalnih aparatov. Naložba je vredna približno 20 milijonov evrov, končali pa jo bodo še letos.
srečevalo Še z nezaupanjem potrošnikov, šibkim dolarjem v primerjavi z evrom in tudi z močno konkurenco azijskih proizvajalcev bele tehnike. Takšne razmere na trgu so blažih z iskanjem cenejših dobaviteljev, zvišali so cene nekaterih gospodinjskih aparatov, lotili pa so se tudi racionalizacije stroškov na vseh področjih dela.	JI
Rast nižja, padci tečajev višji
Že drugi teden zapored, so lahko vlagatelji na Ljubljanski borzi opazovali padec tečajev v prvi polovici tedna in močan popravek v drugi polovici. Vendar pa je bil tokrat padec občutnejši, tako da popravek tečajev, ki je sledil, ni zadoščal za dvig indeksa na tedenski ravni.
Pogled na spremembe tečajev pokaže, da so se vlagatelji znova ogreli za delnice Mercatorja, ki so se v enem tednu povzpele za več kot 3 odstotke. Mogoče je, da je na rast vplivalo ponovno odprtje trgovin ob nedeljah, saj so trgovski analitiki izračunali, da jih je nedeljsko zaprtje stalo okoli desetine prihodkov. Tudi analiza trga, kjer je najboljši sosed lani povečal tržni delež na 45 odstotkov, je lahko povečala število kupcev. Vendar pa smo bili v zadnjem letu že nekajkrat priča podobnemu nihanju in vedno se je rast cene ustavila pri 38.000 tolarjih, kar pa lahko tudi pomeni, da je gibanje tečaja še vedno pod psihološkim vplivom transakcij med večjimi lastniki.
Iznaka	Ime	Enotni tečaj Prome t v mSIT			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	23.504.00	7,45		-2,54
CETG	Cetis	28.000.00	1,76		0,00
CHZG	Comet Zreče	1.960.00	0,60		-14.80
GRVG	Gorenje	5.327,46	171,78		-1,33
PILR	Pivovarna Laški	j 7.338.59	81.88		-0.24
JTKS	Juteks	25.501.00	3,19		0,00
ET0G	Etol	47.000.00	5,92		2,13
Po dolgem času je bilo nekaj več zanimanja mdi za delnice Gorenja. Cena delnice, ki je padla v nemilost vlagateljev potem ko so družbo »udarili« stroški surovin in jih v zadnjih dveh letih tudi kljub večji prodaji ni uspelo povečati dobička, je v začetku prejšnjega tedna skoraj neopazno dosegla najnižje ravni v zadnjih dveh letih. Kot kaže družba računa, da ji bo skok dobička uspelo doseči s prodajo premoga, ki ga bo dobavljala Ljubljanski termoelektrarni. Doseženo dno in sklenitev posla s TE-TOL je vendarle povzročilo povečano povpraševanje in dvig tečaja do 5.400 tolarjev. To pa je kot kaže največ, kar so vlagatelji pripravljeni odšteti v negotovosti pred objavo poslovnih rezultatov.
Indeks
SBI20
Zadnji tečaj
4.517,49 3.877.02 121,10
% spr.
• -0,75
-0.27
Med delnice, ki so razbijale monotonijo zadnjega tedna, gotovo sodijo delnice Pivovarne Laško, ki so, podobno kot delnice Gorenja, dosegle lokalno dno ob začetku prejšnjega tedna. Padec vrednosti na najnižjo vrednost po začetku novembra pa je povzročil vsaj kratko povečano zanimanje, tako da se je cena znova približala 7.400 tolarjem. Družba je postregla tudi s poslovnimi rezultati za preteklo leto, ki pa ne upravi-čujejo povečanega povpraševanja. Prihodki od prodaje namreč niso niti dosegli predlanskih. Ugoden čisti poslovni rezultat so dosegli predvsem z nižanjem stroškov storitev, tako da je bil čisti poslovni izid, ki znaša 1,3 milijarde tolarjev, dobrih 7 odstotkov višji kot leto prej. Glede na precejšnje spremembe posameznih postavk v izkazih pa bomo pravo sliko uspešnosti poslovanja pridobili šele s predstavitvijo konsolidiranih izkazov. Družba za leto 2006 sicer načrtuje preobrat in povečanje prodaje, tako matične družbe kot tudi skupine, kar pa je ob izredno visokem tržnem deležu v Sloveniji zelo smelo zastavljen cilj in bodo ob njegovi uresničitvi vlagatelji z veseljem zvrnili dodaten vrček njihovega glavnega izdelka.
KAREL LIPNÍK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Tudi v Celju so v marsikateri trgovini pohiteli in evrske cene izdelkom pripisali že v preteklih dneh. Št. 17 - 28. februar 2006 -
Ponovitev
vroče razprave
V Rogaški Slatini, kjer se pripravljajo na odprtje novega doma za starejše občane, je občinski svet na zadnji seji že drugič razpravljal o razveljavitvi pogodbe o občinskem financiranju gradnje domskih apartmajev.
Občina je namreč pred začetkom del sklenila z inve-stitorjem, ljubljansko družbo Comett domovi, pogodbo o investiranju 40 milijonov tolaijev iz občinskega proračuna, s čemer bi lahko postala lastnica šestih apartmajev. Občini nato tega denarja ni bilo treba vložiti, investitor Comett domovi pa je v začetku tega leta predlagal občinskemu svetu razveljavitev omenjene pogodbe.
Svetniki so zato želeli na predzadnji seji glede razveljavitve podrobnejša pojasnila, pri čemer so zdaj znova izvedeli, da občina med drugim ne more postati lastnica apartmajev zaradi bančne hipoteke nad celotnim objektom. Večina svetnikov je med vročo razpravo poudarjala, da občina ni v apartmaje nič vložila ter zato tudi nič ne izgublja, trije svetniki pa so vztrajali, da se s strani podjetja Comett domovi še vedno počutijo zavedene. Pri tem so omenjali, da bi lahko občina apartmaje prodalaza višjo ceno kot bi bil njen vložek
Občinski svet je na konpu razveljavitev pogodbe o sofinanciranju apartmajev sprejel skoraj soglasno, saj bi bila ta pogodba po vsej veijet-nosti nična. Nekateri svetniki so menili, da bi se morah podjetju Comett domovi zahvaliti za uspešno izvedeno celotno naložbo v dom starejših občanov, pri čemer je župan mag. Branko Kidrič dejal, da bo za to še dovolj priložnosti. Podžupan in svetnik Erih Krašovec je poudaril, da so si za to naložbo prizadevali vse od prvega mandata. Pri tem je prišlo do zapletov s prvim zainteresiranim investitorjem ter 7. zemljiščem, zato bi se morah zdaj veseliti in ne povzročati razprtij.
Kot je med sejo napovedal župan Kidrič, bo otvoritev doma 17. marca ob 15. uri.
BRANE JERANKO
Knjižnica
Srednja strokovna in poklicna šola Celje je od četrtka bogatejša za prenovljeno šolsko knjižnico. Prostornost in sodobna oprema naj bi ji dala pečat osrednjega šolskega prostora, tako za dijake kot za učite-lie.
Šolsko knjižnico so obnavljali kakšni dve leti in pol, deloma so jo financirali i/, svojih virov, večino sredstev pa je primaknilo ministrstvo za šolstvo in šport. Največja pridobitev knjižnice je po mnenju ravnatelja Franca Er-
javca povečan knjižni fond, ki ga še dopolnjujejo. »Knjižnica je namenjena ne le dijakom, ampak tudi študentom, saj premore kar nekaj strokovne literature, predvsem s področja prometa. Seveda pa so vanjo vabljeni tudi ostali krajani.« V okviru novih prostorov so dopolnili audio-vi-zualno opremo, dijaki imajo v predprostoru na voljo več računalnikov in dostop do svetovnega spleta, nad čimer so še posebej navdušeni. Čital-niški del je opremljen tako, da so možne v njem pedagoš-
Kar ni profitabilno, tako] izseliti!
- osrednji šolski prostor
ke ure in če kdaj v šoli zmanjka prostora, je mogoče izvajati tudi redne šolske ure.
Otvoritev, na katero so povabili predstavnici Mestne občine Celje ter ministrstva in ravnatelje celjskih srednjih šol, so v šoli popestrili s kulturnim programom, ki so ga pripravili dijaki. Na krajši pogovor so povabili celjskega pesnika Zorana Pevca, pripravili pa šo še glasbene in plesne točke ter recitacijo lastnih literarnih izdelkov.
PM, foto: CK - Št 17 - 28. februar 2006
Stara zgodba o neslavni izselitvi ljubiteljskih dejavnosti iz vile Livada ostala brez konca
V njej smo pravzaprav imeli le elektriko.«
V pogodbi je še več zavajajočega. Sklenjena je bila namreč zaradi dejstva, da bo
Vilo Livada ob Mariborski cesti, kjer je zdaj prodajalna z gradbenim materialom, je svojčas imelo v lasti in uporabi Društvo Ljudske tehnike Emo Celje, po pogodbi, ki naj bi jo samovoljno z Emom sklenil podpredsednik društva, pa so člane društva skupaj z vso dragoceno opremo izselili v neprimerne prostore. Za nameček so še to stavbo pred tremi leti podrli in s tem dokončno zapečatili usodo društva.
Po tolikih spremembah, ki so se od leta 1993 zgodile v podjetju Emo, krivca za propad Ljudske tehnike, uničenje njihovih izdelkov in opreme sploh ni mogoče opredeliti. Najverjetneje se tudi zato tožilstvo malo zmeni za dano ovadbo o ru-šitvi nadomestnega objekta. »Nekaj je moralo priti vmes,« je prepričan modelar in tajnik društva Rado Ambrož, ki se trenutno še . edini bori za pravice dotol-čenega društva, »tako kot na zadnji obravnavi na sodišču glede sporne oddaje naših prostorov podjetju Emo,
ko smo bili prepričani, da smo sodbo dobili, a je bilo ravno obratno.«
Leta 1993 je namreč podpredsednik Društva Ljudska tehnika Emo Alojz Hren s podjetjem Emo, ki ga je takrat zastopal Maks Bastl, sklenil pogodbo o brezplačnem prenosu pravice uporabe zemljišča, ki je v družbeni lastnini. Podpredsednik je v njej dovolil, da se na nepremičnine v korist Ema vpiše lastninska pravica, dodal pa je pogoj, da bosta modelarski klub in klub podvodnih dejavnosti lahko še naprej koristila prostore za opravljanje svoje dejavnosti brezplačno za dobo 20 let, v nasprotnem primeru se vsem društvom zagotovijo drugi primerni prostori. »Prva stvar, ki je bila sporna,« pripoveduje Ambrož, »je že ta, da je pogodbo podpisal podpredsednik društva, ki ni imel nobenih pooblastil društva. Poleg vsega so nas kmalu po tem izselili v neprimerno razpadajočo mizarsko delavnico za vilo Livada, ki je bila brez vode, ogrevanja...
Nadomestni objekt, ki naj bi ga člani Ljudske tehnike uporabljali vsaj do leta 2013, so že maja 2003 porušili.
Rado Ambrož nostalgično pripoveduje o tistih časih, ko je bilo društvo v razcvetu in ko je prejemalo priznanja tudi zunaj Slovenije.
prevzemnik, torej Emo, nepremičnino potreboval za razširitev svoje dejavnosti. Govora je bilo celo o tem, da bo v njej upravna stavba Ema. »Mi bi lahko sami prodali vilo, če bi tako želeli, z denarjem pa bi si lahko kupili nove, primerne prostore,« dodaja Ambrož. Tako pa so z njo zaslužili drugi in vilo prodali zasebniku. In to naj bi jim po pripovedi Ambroža uspelo speljati kljub temu, da je takratni župan Anton Roječ dal na objekt plombo.
Kot bi pogoreli
Zaradi presehtve v neprimerne prostore so bili svoje ljubiteljsko delo prisiljeni končati člani foto-kino kluba, gospodinjskega krožka in podvodnega kluba, medtem ko modelarski klub še danes bolj ali manj životari. »Delno zaradi tega, ker v nadomestnem objektu ni bilo vode, v večini pa zato, ker so klubske stvari, ne glede na to, da so to občutljivi pripo-
močki, pri selitvi kar zmetali v razpadajoč objekt,« se spominja Ambrož. »Če bi vsaj prej povedali, da bi sami stvari prenesli, tako pa... Veste, če se več kot dvakrat selite, je to že tako, kot bi enkrat pogoreli.«
Maja leta 2003 so jim (tudi tukaj krivca ni enostavno najti) zrušili še nadomestni objekt. Kakšni dve leti pred tem so zamenjali še ključavnice, tako da na silo »upokojeni« člani Ljudske tehnike niso mogli priti do svojih stva-
Ljudska tehnika j e v časih, ko je imela svoje prostore v vili Livada, sama ustvarila dovolj prihodkov za nemoteno delovanje društva. Uspehi članov podvodnega in modelarskega kluba so dobre rezultate dosegah celo v svetovnem merilu. »Takrat nas je bilo po 500 do 600 članov, zdaj je od tega ostalo le še približno 15 modelarjev,« z žalostno statistiko pogovor konča Ambrož.
ROZMARI PETEK
6	iz naših krajev
Iz predstave Skrivnosti iz šolskega veceja
Skrivnosti iz šolskega veceja
Mladi gledališki ustvarjalci Kulturnega društva Nazarje so svoje občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo nazarski kulturni dom, razveselili s svojo novo premiéro, komedijo Olge Paušič Skrivnosti iz šolskega veceja, ki jo je na oder režijsko postavil mladi režiser, njihov vrstnik Jure Plaznik.
Mlada gledališka skupina, kot se imenujejo mladi in nadebudni nazarski gledališki ustvarjalci, obstaja šele drugo leto. Formirala se je na pobudo Robija Tajnška, dijaka, ki je pred dobrim letom za gledališko ustvarjanje navdušil nekaj svojih prijateljev in nekdanjih sošolcev in v lanski sezoni režijsko na oder postavil prvo predstavo Piknik na bojišču. V Letošnjem letu so svoj
krog še razširili z novimi člani in izbrali komedijo Skrivnosti iz šolskega veceja, s katero so se verjetno nostalgično spomnili svojih, še ne tako oddaljenih osnovnošolskih dni, saj pričujoča komedija pripoveduje prav prigode učencev višjih razredov osnovne šole. In to na šolskem WC-ju, kamor se junaki zgodbe skrijejo pred »nadležnimi« učitelji. Gledališko je tako predstava postavljena na izjemno funkcionalni sceni, kjer se odrsko dogajanje odvija vbolj ali manj samostojnih zgodbah, oziroma dogodivščinah, ki pravzaprav tvorijo nekakšno pripovedno lepljenko v celomem dogajanju. Mladi igralci, najstarejša jih šteje komaj 18 let, najmlajši pa je še osnovnošolec (poleg Robija Tajnška in
Jureta Plaznika smo na odni videli še Tamaro Podkrižnik, Tamaro Remšak, Lauro Klad-nik, Majo Časi, Sabino Podkrižnik, Urško Plaznik, Tjašo Bor-šnak, Kajo Moličnik, Ožbeja Šverca, Tilna Repenška in Marka Vačovnika), so na odru nastopili suvereno, z dokaj osmiš-jeno igro, s katero so se lotili raziskovanja gledališkega prostora in poželi simpatije ter a-plavz občinstva. Lahko bi jim seveda očitali še kakšno začet-niško nerodnost, ki pa so jo dobro nadomestili z žarom, ki ga lahko zasledimo pri pravih ljubiteljskih skupinah! Prav zavoljo tega bi bili vredni tudi kakšne strokovne pomoči, ki bi jim pomagala pri lažjem odkrivanju gledaliških skrivnosti.
Ž3VKO BEŠKOVNIK Foto: MARUA SUKALO
Frankolovski kulturniki v Bolgarijo
Na zadnjem občnem zbo-u KUD Antona Bezenška la Frankolovem so člani govorili o dveh osrednjih letošnjih akcijah: jubilejnem, 15. srečanju narodnozabav-nih ansamblov Ostanimo prijatelji, ki bo na cvetno nedeljo, 9. aprila, in o jesenskem obisku groba rojaka, po katerem se imenuje društvo, Antona Bezenška v Bolgariji.
Anton Bezenšek je bil rojen v Bezenškovem Bukovju pri Frankolovem in je mednarodno priznan stenograf ter utemeljitelj slovenske in bolgarske stenografije. Veliko delovnih let je preživel v Bolgariji, kjer kot strokovnjak uživa velik ugled, medtem ko je pokopan v Sofiji. V dele-
gaciji bo tudi Moški pevski zbor KUD Antona Bezenška, ki bo imel dva samostojna koncerta v Sofiji in Plovdivu in bo zapel tudi ob grobu. Obiska v Bolgariji se bodo udeležili tudi daljni Bezenškovi sorodniki in nekateri drugi predstavniki Občine Vojnik in Frankolovega. Obisk bo predvidoma konec septem-
Na jubilejnem, 15. srečanju Ostanimo prijatelji na Frankolovem bo tokrat nastopilo deset do štirinajst ansamblov, pri čemer bo gost hišni ansambel Avsenik z Gregorjem Avsenikom.
Zaradi lani dobljene nove dvorane pri osnovni šoli bodo še letos oživeli delo dramske skupine. Sicer pa na Fran-
kolovem gostujejo druge dramske skupine. Tako bo 5. marca gostovala dramska sek-cija KD Skorba iz Občine Hajdina, s katero Frankolov-' čani tesno sodelujejo.
Zaradi zdravstvenih težav dolgoletne uspešne zboro-vodkinje Darinke Stagoj je MPZ KUD Antona Bezenška prevzel perspektivni in ambiciozni glasbenik in dirigent Franc Kolar iz Šentvida pri Planini. Novi predsednik zbora je po občnem zboru Leon Gregore. Zaradi menjave zborovodje frankolovski pevci letos ob kulturnem prazniku ne bodo nastopili na srečanju pevskih zborov Občin Vojnik in Dobrna.
TONE VRABL
Trije glavni organizacijski stebri KUD Antona Bezenška na Frankolovem: (od leve) predsednik Dušan Horvat, podpredsednik Tone Gregore in menedžer društva Elči Gregore
Kljub zimi kmečka tržnica redno posluje
Preboldska tržnica deluje nemoteno tudi pozimi. Prodajalci v tem času ponujajo kislo zelje, repo, prekajene svinjske dobrote, sveže mleko, razne vrste kruha pečenega v krušnih pečeh, vse vrste peciva, domače rezance, kakšno dobro vino, med in ostale čebelje produkte ter še marsikaj drugega.
Preboldska kmečka tržnica je bila zagotovo ena od zelo izvirnih in hvalevrednih odločitev nove občine Prebold. Lahko bi rekli, da je v šestih letih veliko prispevala k sobotnem dogajanju v tem kraju pod Žvajgo. Ljudje so se navadili nanjo in radi kupujejo domače proizvode. Po zgledu preboldske tržnice so z njimi začeli tudi v nekaterih drugih občinah Savinjske doline.
Mrazu kljubujejo s kakšnimi dobrimi toplimi napitki, predvsem pa z dobro voljo, ki jim je ne manjka. Tudi sicer je tržnica postala prijeten družaben prostor. Še posebno prijetno pa je ob kakšnih praznikih, ko je tudi ponudba na stojnicah v znamenju praznikov.
Tržnica še vedno deluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, če so vmes kakšni prazniki, pa tudi bolj pogo-
Zavolovškovi kozolci v Jakijevi hiši
V Galeriji Nazarje oziroma v t. i. Jakijevi hiši so številnim ljubiteljem predstavili dela domačina, akademskega slikarja Alojza Zavolovška.
Gre za ciklus del Elegija kozolcev, razstavo pa sta pripravili Vladka Planovšek in Milena Koren Božiček. Slednja, sicer magistra umetnostne zgodovine, je v prisrčnem nagovoru obudila spomin na čas, ko je bil slikar Zavolov-šek njen profesor, kasneje sodelavec, sedaj pa predvsem prijatelj. Ob tem je izpostavila umetnikovo življenjsko pot, od študentskih let v Beogradu preko poučevanja do upokojitve pred več kot četrt stoletja. Šele takrat se je v bistvu začelo najbolj plodno in ustvarjalno delo Alojza Zavolovška, čigar energija nenehno preseneča.
US
Akademski slikar Lojze Zavolovšek (v ospredju) je ob odprtju razstave v Nazarjah govoril o dobrih ljudeh,
ki jih je srečal na svoji poti. - Št. 17 - 28. februar 2006 -
sov
ÇAMIH
m krajev
In če ne bo nihče popustil?
Pitna voda za Kalobje še vedno za odškodninskimi jezovi
O tem, kakšna voda teče iz kalobških pip, je bilo pretočenega že nemalo črnila. Obljube o novem vodovodu in predvsem dotoku sveže vode iz Hrastja so stare že desetletje ali več. S tokratno občinsko oblastjo pa je bilo videti, da mislijo zares. Projekt bi moral biti realiziran že lani, podžupan Jože Korže pa je še nedolgo tega na zboru krajanov poudaril, da s tem dolgom na grbi ne morejo nagovoriti niti enega kalobškega volivca. Le da je občini zmanjkalo tolerance pri odškodninah, ljudem pa potrpljenja pri čakanju na vodo.
Eden od Kalobčanov je pred dnevi natočil vodo iz kuhinjske pipe in jo dostavil na komunalno podjetje in občino. Milan Kalan pravi, da na njihovi zeliščni kmetiji gostom niti čaja ne morejo skuhati, tako zelo oporečna je komunalna voda. Pa naj bodo razlogi za zastoj del kakršni koli, vsaka stvar ima svoje meje. In kakšen je bil komentar na motno in smrdljivo vodp.v steklenici?
»Odgovor je vedno isti, kot vsa ta leta, odkar si na Ka-lobju prizadevam, da bi končno dobili kvalitetno vodo. Kot da se edini zavedam, kaj pomeni oporečna voda za zdravje,« pravi Kalan. Zgodba o gostilničarju, ki hoče za kvadratni meter zemlje namesto dogovorjenih 5 kar 25 evrov, čeprav so mu že asfaltirali cesto in odpisali nekaj stotisočakov vodarine, je že dolgo znana. Vseeno pa krajanom razen robantenja ne preostane veliko drugega. Kalano vi se s tem nočejo več zadovoljiti. »Ne želim napadati
Milan Kalan: »Kaplja umazane vode je šla že zdavnaj čez rob.«
iji vplivati na nobeno stran. Želim pa, da bi se zadeve uredile po najboljši poti za vse vpletene, v glavnem pa pravočasno za krajane Kalobja. V komunalnem podjetju sem vsakokrat deležen odgovora, da so oni zgolj upravljavci vodovoda, na občini pa mi odgovarjajo, da naj počakamo, da se uredijo razmerja z Erjavcem. Sprašujem se, koliko časa bo to še trajalo in kakšen davek bo pobralo.«
Pristojne službe za kontrolo kakovosti vode so že zdavnaj povedale svoje, a je voda vseeno »uporabna in pitna«. Krajam vedo, da je to skregano z zdravo pametjo. Saj je voda kalna, kot bi v njej prali solato, neznosno smrdi po kloru ali izgleda kot bi vanjo zašle fekalije. »Kakšna merila ima ta služba, ne vem, prepričan pa sem, da čaja iz te vode prav gotovo ne bi pili. V osnovni šoli to vodo pi-
V pipah se nabirajo kupi peska in smeti.
jejo otroci! Kot vem, jim učiteljici odsvetujeta pitje vode, krajani pa o tem nismo nikoli obveščani. Še posebej bi morali o (ne) kakovosti vode opozoriti uporabnike z dejavnostmi, kot so gostilna, trgovina in kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, in to isto vodo v kakršni koli obliki nudijo potrošniku.«
Rešitev v božjih oziroma odvetniških rokah
V vsej zgodbi je jasno le to, da je za uporabnike šla kaplja umazane vode čez rob. A tam, kjer je v igri denar, za sentimentalnost očitno ni prostora.
Občina upravlja z denarjem davkoplačevalcev, Ne-venka in Rajko Erjavec pa sta poslovna človeka. A oboje bi moralo imeti svoje meje. »Kot podjetnik si samo s premišljenimi potezami in trdnimi stališči lahko uspešen. Spoštujem njun odnos do zemlje in da jima pomeni vrednoto, ker prav to mnogim kmetom manjka. Prav je, da za njeno uporabo od Občine Šentjur zahtevata odškodnino. Vendar se mi na obeh straneh postavlja vprašanje, kje je meja. Verjetno ne tam, kjer je vprašljivo zdravje. Še posebej, če trguješ s svojim zdravjem in zdravjem svojih bližnjih,« pove Kalan, »kot zeliščarja me obišče veliko ljudi, a ponavadi šele takrat, ko je ogroženo njihovo življenje. Za majhno izboljšanje so mi pripravljeni podariti vse svoje imetje. V najslabšem primeru jim takrat ne morem vehko pomagati, kaj šele izdati skrite formulo za povrnitev zdravja. Vsakokrat, ko naletim na takšen primer, se sprašujem, kakšno vrednost ima to naše imetje, za katerim se pehamo vse svoje življenje, potem pa ga tako prostodušno ponujamo. Žal šele proti izteku svoje poti ljudje spoznajo, da sta največji vrednoti tega sveta zdravje in spoštljiv odnos do soljudi.«
Morda je res slišati kot glas razuma v bitki s časom in z denarjem, a je vprašanje, kdo ga bo pripravljen poslušati. Župan Občine Šentjur mag. Štefan Tisel pravi, da so se pripravljeni pogoditi za razumno odškodnino, pri čemer ne bodo pristali na izsiljevanje. Trenutno je zadeva v rokah odvetnikov. Neven-ka Erjavec je povedala, da do pravnega razpleta z možem ne dajeta nobenih izjav. Kdaj bo to, lahko le ugibamo.
SAŠKA TERŽAN
VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Ne pozabite, da videz včasih vara! Če ste slučajno pomislili, da je naša akcija zaspala, ste se krepko všteli. Ampak skrite želje, ki jih pestujete globoko v sebi, običajno niso take, da bi jih lahko uresničili kar od danes na jutri. Včasih jo zagode vreme, spet drugič višja sila. Ampak obupamo pa ne prav hitro.
V pismu nam razkrijte svojo skrito željo ali željo nekoga, ki ste jo prebrah med vrsticami. Morda je prav vaša želja tako posebna, da jo je vredno izpolniti in prav tista oseba taka, da ji je vredno narediti veselje. Pišite nam na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali pa po elektronski poti na ted-nik@nt-rc.si.
V Kozjem obrtni coni
Osnutek občinskega proračuna Kozjega, ki so ga na zadnji seji sprejeli v prvi obravnavi, daje poseben poudarek ureditvi obrtno-poslovnih con v Kozjem in Lesičnem. Z naložbo želijo zagotoviti možnosti za razvoj podjetništva v občini, ki je v hudi gospodarski krizi.
V Kozjem bo obrtna cona na nezazidanem zemljišču pri obstoječi industrijski coni ter v Lesičnem pri nekdanji gobami, pri čemer občina trenutno pridobiva zemljišča. V osnutku letošnjega proračuna je prav tako velik poudarek na obnovi občinskih cest, ki so ponekod v izredno slabem stanju.
Ker je Občina Kozje uspela na različnih državnih javnih razpisih, je v proračunu tudi denar za rekonstrukci-
jo ceste na odmaknjenem Větrníku, obnovo dotrajane ki-nodvorane in knjižnice v Kozjem, igrišč Športnega parka Kozje ter preureditev kotlovnice zdravstvene postaje. Gos podarsko šibka občina kan didira tudi za sredstva Evrop ske unije, zato je v proraču nu rezerviran denar za raz voj turizma; tako za celovi to ureditev Lurške jame v Zagorju, ureditev projektov za kanalizacijo v Kozjem ter sanacijo po lanskem hudem neurju. Odgovor iz Bruslja še pričakujejo.
V proračunu Kozjega znašajo načrtovani skupni letošnji prihodki 585 milijonov in skupni odhodki 592 milijonov tolarjev. Razliko predstavljajo lani neporabljena sredstva.
BRANE JERANKO
Bajuk ob Sotli
Predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk je bil v soboto na povabilo občinskih odborov stranke gost okroglih miz v Rogaški Slatini ter Kozjem. Na obeh okroglih mizah je predstavil gospodarske in socialne reforme, ki jih je predlagal vladni odbor za reforme. Dr. Andrej Bajuk je pred nekaj tedni predstavil predloge reform tudi v dvorcu Strmo! v Rogatcu, kamor ga je povabil obsoteljski poslanec Nove Slovenije, Martin Mikolič.	BJ
Še en blok v Novem trgu?
V Celju je pri nakupih stanovanj povpraševanje že nekaj časa večje od ponudbe, pri čemer zlasti primanjkuje novih stanovanj za večje družine.
Tako ocenjujejo položaj na nepremičninskem trgu v podjetju Kapitol, kjer pravijo, da ta trenutek Celje kot hitro razvijajoče se mesto potrebuje nova stanovanja, namenjena družinam. Prav zato so se odločili, da bodo na trg ponudili stanovanja, ki so primerna tudi za veččlanske družine. Skupaj z investitorjem Lesnino LGM iz Levca se dogovarjajo o začetku izgradnje naslednjega stanovanjskega bloka v soseski Novi trg, kjer bi bilo največ dvoinpol- do triinpolsobnih stanovanj.
Cene novogradenj v Celju se gibljejo med 1.200 in 1.400 evri na kvadratni meter, starejša stanovanja pa so cenejša za približno 400 evrov na kvadratni meter.
www.radiocelje.com
8
ŠIH KRAJEV
Sola za starše tudi
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Celje je tudi v tem šolskem letu pripravila številna predavanja v okviru šole za starše. Udeležilo se jih je 250 staršev, kar ni malo, a po oceni koordinatorice šole za starše Petre Šafran še vedno ne toliko, kot si želijo.
Tudi to je eden izmed razlogov, da bodo jeseni najverjetneje predavanja iz šole za starše ponudili tudi nekaterim podjetjem s Celjskega, ki so za to že pokazala zanimanje.
Sicer pa so že letos povečali dostopnost do šole za starše. Razen v Celjskem mladinskem centru, kjer so šolo za starše pripravljali že v preteklih letih, so letos pripravili tudi predavanja v Šolskem centru Celje ter Osnovni šoli Dobrna. Najbolj so bili veseli udeležbe staršev v ŠC Celje, saj jih je na uvodno predavanje prišlo kar 130.
Kot pojasnjuje vodja celjske lokalne akcijske skupine Nuša Konec Juričič, v šoli za starše pripravljajo predavanja, ki staršem pomagajo spoznati probleme otrok in
. UMSMSEM>živite ceneje!
mladostnikov ter jim pokažejo poti in načine za njihovo preprečevanje in premagovanje. Starše mladostnikov seznanjajo na primer s pomenom telesne teže za srečo in zdravje mladostnikov in z vsem ostalim, kar vpliva na samopodobo mladostnika. Mladostnik, ki ima o sebi pozitivno mnenje, bo tudi manj dostopen za pasti prepovedanih drog in druge oblike nezaželenega vedenja. To so bile osnovne teme tako v mladinskem centru, kjer se je štirih predavanj udeležilo šestdeset staršev, kot v Šolskem centru Celje. V šoli za starše v OŠ Dobrna so pripravili pet predavanj, na katerih so govorili še o partnerski in starševski vlogi pri vzgoji otrok ter o medsebojnem komuniciranju, pomembnim temam pa je skupno prisluhnilo šestdeset staršev, kar je precej manj, kot so organizatorji pričakovali.
Vsa predavanja so za starše brezplačna, saj denar zanje zagotavljajo Mestna občina Celje, Zavod za zdravstveno varstvo Celje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
MBP
Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili.

Še lahko podarite sani
V	projektni pisarni Celje, zdravo mesto nadaljujejo akcijo Podarimo sani, čeprav so z dosedanjim odzivom zadovoljni.
Kot ugotavlja vodja projektne pisarne Alenka Avguštin, so dobili veliko otroških zimskih oblačil, tako da vabijo vse, ki bi med počitnicami potrebovali za otroka bundo ali smučarske hlače, da se oglasijo pri njih.
Manj, kot so pričakovali, pa so dobili sani in smuči. Prav zato akcija še ni končana: »Poglejte v klet, mogoče imate kakšne sani ali smuči, ki jih je vaš otrok prerasel, in bi lahko z njimi razveselili koga drugega,« vabi Alenka Avguštin.
MBP
Spet o dojenju
V	četrtek ob 16. uri bo v prostorih JZ Socio, PE Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, na Slomškovem trgu 4 redno mesečno srečanje Skupine za podporo dojenja.
Tema tokratnega mesečnega srečanja bo Očetje in dojeni otroci. Vabljeni so vsi, ki jih tema zanima, še posebej bodoče in že doječe mamice ter vsi tisti, ki lahko doječi materi nudijo podporo in pomoč.	AB
Jubileji prostovoljnih gasilcev
Po lanski gasilski olimpijadi v Varaždinu na Hrvaškem, kjer je nastopilo štirinajst slovenskih enot, čakajo letos slovenske gasilce mnoge obveznosti, nekatera društva pa tudi jubilejne obletnice.
Gasilci Slovenije bodo letos gostitelji delegatske skupščine in simpozija mednarodne gasilske organizacije CTIF ter mladinske komisije in simpozija za mladino pri CTIF. Letos bo tudi največje slovensko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki bo ločeno za člane, članice, starejše gasilce in gasilke ter mladino. Na tem tekmovanju vedno dosegajo uspehe in se uvrščajo med najboljše enote Prostovoljnih gasilskih društev s Celjskega.
Med jubilanti bodo PGD Ljubno ob Savinji in PGD Vransko, kjer bodo praznovali 120 let delovanja, PGD Bistrica ob Sotli 110 let in 100-letnico gasilci v Letušu.
TV
tel.: 041621018,748 90 60 - 20% popust -Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39.3000 Celje - ab nakupu 100 žetonov 10 gratis n, Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec- 5% popust
ustza vse izdelke
m nad 5.000 sit
k, Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 31 - Goldenooint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic- 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 1C - Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje - ' -Krobat Ivan s.p.. Mizarska delavnica. Medlog 25,3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERR0CK PULTI-3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost naročila nad 700.000sit - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt, trasedi, počivalniki...)
ki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust a 4,3000 Celje-10% popust
ta akcijske cene
îâ Cvetka Šohinc s.p., Lilekova 1. Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke ca ul. 30,3000 Celje -10% pc er Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kai
-Protect servis. Ul. Leona Oc
;a 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah
Optika Salobir. Leveč 38a. 3301 Petrovče - 5% pt .. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana,
ivih PE v Sloveniji PVC stavbnega pohištva. Popust
t*
] Celje, vseza ogrevanje in vodovod, tel-: 03 490 47 70. GSM 051626793-10% popust. ~ ~ (031205060-«popust I, Vel. Pirešica 27h, 03 572 8418, GSM 031690104-10'/. popust na delo (brez materiala) n. celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1.3000 Celje, tel.: 03 543 32 24-15* popust ■ Too-lit d.o.o. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10Ï popust - Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celie. Stanetova 3, Celie. Witbov laško -10 % popost Zdravilišče laško Zdraviliška cesta 4,3270 Laško - 10 % popost pri gotovinskem plačilu za člana Kluba naročnikov in njihove družinske člane n? vse wellness storitve [bazoo, savna, fitnes.storitve Centra zdravja in lepote) tor zdravstvene storitve. Popusti so ne seštevajo z ostalimi
-/■laterna StDŽir Ul. mesti Grevenbrolch 9,3000 Celje -10% popust -2jv» Obrtna cona. 3220 Štore - T/, popust, ne velja za akcijska cene
Sladka Gora bo v vsakem primem dobila nov Dom krajanov in gasilcev, saj obstoječi gasilski dom kvari znamenito veduto tega romarskega središča.
S Hrvati do evropskega denarja
Občina Šmarje pri Jelšah namerava zgraditi Dom krajanov in gasilcev na Sladki Gori s pomočjo evropskega denarja, v okviru sodelovanja s sosednjo Hrvaško. Zato se je pred kratkim prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskih skladov Interreg.
V občini se že dalj časa pripravljajo na gradnjo sladko-gorskega gasilskega doma na novi lokaciji, saj obsloječi po ugotovitvi spomeniškega varstva kvari znamenito ve-
duto Sladke Gore. Zaradi širokih možnosti, ki jih ponuja razpis Interreg, naj bi nov gasilski dom služil tako za potrebe gasilcev kot za kulturno in turistično dejavnost, saj je Sladka Gora priljubljeni cilj slovenskega romarskega turizma. V njem naj bi bila tudi krajevna etnološka zbirka.
Zaradi določil evropskega razpisa so morah ŠmarČani najti partnerja na hrvaški strani, pri čemer je uspel dogovor z Muzeji Hrvaškega Zagorja, ki vključujejo muzeje
kmečkih uporov, krapinskoga pračlověka, objekte v Ku-mrovcu, galerijo kiparja Au-gustinčiča ter grad Veliki Tabor. Med partnerji projekta na slovenski strani so Pokrajinski muzej Celje, Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje, Razvojna agencija Sotla in Župnijski urad Sladka Gora. Občina Šmarje pri Jelšah je že pridobila za nov sladko-gorski dom pravnomočno gradbeno dovoljenje, saj je to eden od razpisnih pogojev.
Investicija bo po projek-tanskem izračunu stala 197
milijonov tolarjev, od tega bo približno polovico odštela Občina Šmarje pri Jelšah, iz Bruslja pa naj bi bilo nakazanih do 85 milijonov. V primeru, da dobijo evropski denar (kar naj bi bilo znano do konca junija), bodo objavili razpis za izvajalca del avgusta, oktobra pa bi morali začeti z deli. Če bo iz Evropske unije prišel negativni odgovor, pa bodo morali veliko večino denarja odšteti iz Šmarske občinske blagajné.
BRANE JERANKO
Za vrhunske brezplačno
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji spremenili do zdaj obstoječi sklep o brezplačni uporabi športnih objektov. Doslej so bili te bonitete deležni tisti športniki in klubi, ki se na evropskih tekmovanjih najvišjega ranga uvrščajo med najboljše štiri. Po novem bo to veljalo za klube, ki se uvrščajo med najboljših osem v Evropi.
Oprostitev plačevanja najemnine za športne terene za treninge in tekmovanja gre na račun promocije Celja. Te ugodnosti sta bila doslej deležna le dva celjska kluba - rokometaši Celja Pivovarne Laško in kegljavke Miroteksa.
Svetniki so predlog sprejeli, a ob tem opozorili, da bi morali kriterije še izpopolniti in tudi drugim odlično organiziranim in prizadevnim klubom omogočiti boljše pogoje, prav tako bo treba kmalu doreči tudi pogoje najema šolskih telovadnic za Športne klube in društva.
Lado Gobec z občinskega oddelka za družbene dejavnosti pravi, da sprejeti sklep pomeni veliko za tista celjska športna društva, ki dosegajo zastavljeni kriterij, pri čemer so kegljav-kam in rokometašem blizu že tudi ro-kometašice in košarkarji. »Klub, ki bi uspel na evropskem tekmovanju priti
med osem najboljših, ima naslednjo tekmovalno sezono na voljo brezplačno uporabo objekta, kjer trenira in tekmuje, kar je precejšnja pomoč klubom, saj so sicer sredstva iz občinske blagajne za delo Športnih kolektivov skromna,« je povedal Gobec. Za koliko denarja gre, je zelo različno, odvisno od objekta, ki ga klub uporablja. »Rokometaši uporabljajo dvorano Zlatorog in pri njih gre za približno dvajset milijonov tolarjev, pri kcgljavkah je Šlo za tri milijone, vse pa je odvisno tudi od števila treningov in selekcij, ki redno vadijo.«
BRST
Nov most v Grajski vasi
V	sklopu večletnega programa sanacije in novogradenj mostov v občini Braslovče je letos v načrtu že tretji most in sicer čez potok Konjščico v Grajski vasi, ki je v zelo slabem stanju in za promet nevaren.
Izvajalca gradbenih del. Ceste mostovi Celje, ki se je dokazalo kot dober in kvaliteten izvajalec pri gradnji dosedanjih dveh mostov čez potok Radigoj v drevoredu pri Zovneku in potok Trebnik v Braslovčah so izbrali na javnem razpisu. Podpis pogodbe o izvajanju gradbenih del, ki bodo vredna nekaj Več kot 22 milijonov tolarjev, je bil včeraj v prostorih občine Braslovče. Za občino Braslovče jo je podpisal župan Marko Balant in za izvajalca del tehnični direktor Franci Skok ob prisotnosti Franca Bratine, ki je v tem podjetju odgovoren za mostogradnjo. Rok za izgradnjo je konec maja, v času gradnje pa bo na tem odseku Grajske vasi popolna zapora ceste.	TT
Novo v kinu Slovenske Konjice
V	kinu Slovenske Konjice bodo marca začeli predvajati projekcije filmov evropske produkcije in tudi neodvisnih azijskih, avstralskih in ameriških produkcij, ki so bile uspešne na festivalih LIFFe, v Cannesu, Benetkah, Berlinu in še kje.
Prva predstava t.i. art filmov bo 10. marca, ko bo na programu na festivalu v Cannesu lani nagrajena francoska drama Mali Jeruzalem. 24. marca si bo mogoče ogledati ko-produkcijsko komedijo 25 stopinj pozimi, 14. aprila avstralsko dramo Popolni preobrat, 28. aprila britansko družinsko erotično dramo Mati, 12. maja ameriško dramo Slon, 26. maja kanadsko-francosko komedijo s tragičnim koncem Vdor barbarov, medtem ko bo cikel 9. junija zaključila koprodukcijska zgodovinska drama Amen.
MBP
V Podčetrtku končno štadion
Strojništvo in tehnološki center
V Podčetrtku bodo letos začeli graditi težko pričakovani štadion, namenjen šolarjem in drugim občanom, pa tudi obiskovalcem tega turističnega kraja. Trenutno imajo v kraju manjše šolsko športno igrišče ter telovadnico, kar za športne potrebe kraja že dolgo ne zadošča več.
Z začetnimi deli za gradnjo podčetrteškega štadiona so začeli konec prejšnjega desetletja,, zaradi pomanjkanja denarja ter neurejenega lastništva zemljišča pa do gradnje ni prišlo. Lani je občina končno odkupila zemljišče ter poskrbela za dokumentacijo, investicija pa je že
uvrščena v občinski in državni proračun.
Občina bo začela z deli letos tako, da namerava opraviti zemeljska dela ter urediti odvodnjavanje, jeseni pa naj bi pridobili že površino za nogometno igrišče. Z gradnjo atletske steze in dragih igrišč nameravajo nadaljevati prihodnje leto, ko želijo z naložbo zaključiti v celoti.
Vrednost naložbe, ki jo želijo udejanjiti z državnimi, evropskimi in občinskimi sredstvi ter s sredstvi turističnega gospodarstva, znaša v celoti dvesto milijonov tolarjev. Štadion bodo gradili na lokaciji pri osnovni šoli.
BRANE JERANKO
Župani Občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče ter ugledni gospodarstveniki večjih gospodarskih družb na tem območju si še vedno prizadevajo za ustanovitev rednega višješolskega strokovnega programa za potrebe gospodarstva.
Še pred podpisom pisma o nameri se je konjiški župan Janez Jazbec o pobudi pogovarjal z dekanom Fakultete za strojništvo v Ljubljani dr. Karlom Kuzmanom,
medtem ko so se z njim nedavno srečali vsi podpisniki pisma o nameri in mag. Franc Šelih, ravnatelj Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče, ki so mu zaupali ustanovitev višješolskega programa.
Dr. Kuzman je cilj podpisnikov, da vpišejo prvo generacijo študentov v višješolski program strojništva v šolskem letu 2007/2008, ocenil kot uresničljiv. Program bodo predvidoma sooblikovali v podjetjih na tem ob-
močju, tako da bo usklajen z njihovimi potrebami. K temu bodo prispevali tudi predavatelji iz podjetij, ki se zavzemajo za višješolski Študij.
Zavzeli so se tudi za ustanovitev tehnološkega centra, ki bi ga opremila podjetja, v njem pa bi se lahko študenti praktično izobraževali. Hkrati bi bil na voljo tudi dijakom konjiške gimnazije, saj pričakujejo, da bi tako vzpodbudili večje zanimanje za študij strojništva.	MBP
■jj'
Težko pričakovani štadion v Podčetrtku bodo gradili pi
TO
V Laškem so na nedeljskem pustovanju na Aškerčevem trgu gostili kar celo Blejsko jezero z labodi (brez ptičje gripe), s čolni in seveda z obvezno cerkvico sredi otočka ter gradom. Na cericvici je bil nameščen celo zvonček želja. Morda so si tudi Radečani, ki naj bi prišli s to masko v Laško, zaželeli nagrade in želja se jim je izpolnila, saj so si prislužil prvo nagrado. (Foto: MM)
Zagotovo je bila letošnja pustna komisija v Laškem v zelo nezavidljivem položaju. Kar niso in niso se mogli odločiti, komu od skupaj 15 izvirnih pustnih skupinskih mask podeliti tretjo nagrado. Na koncu je padla cifra in nagrado so dobile kure, seveda neokužene z virusom H5N1 in z Vido Čadonič Špelič na čelu. (Foto: MM)
Letos je bilo še posebej slovesno v Šoštanju, kjer so za otroke pripravili mini karneval, v soboto pa Šoštanj sprejeli v Združenje evropskih karnevalskih mest.
Mi smo Titovi, Tito je naš - velik napis je krasil tovornjak, na katerem so bili seveda tovariš Tito, njegova Jovanka. kup pionirčkov in pionirk in skoraj celoten vojaški orkester. Tito je imel celo govor, Jovanka je prikimavala - skratka, čas je bil za nostalgijo, ki je mnoge vrnil v čas 30 let in še več let nazaj... Bili so tako prepričljivi, da jim je v Laškem komisija brez zadržkov podelila drugo nagrado. (Foto: MM)
Ena od priljubljenih tem so bili tudi plesi na dogodke iz knjig o Hanyju Potterju, seveda v maskah in kostumih junakov sage o mladem čarovniku. (Foto:GK)
Zelo lepo je uspela tradicionalna Brezova metla v organizaciji društva za ples Harlekin. V soboto se je v dvorani I. osnovne šole predstavilo več kot sto mladih plesalcev s svojimi avtorskimi plesi in plesi, ki so jih ustvarili na zadane teme ob pomoči mentoric. (Foto: GK)
Tradicionalno maškarado, najprej za predšolske in zatem še za šolske otroke, je v Celjskem domu v nedeljo pripravilo Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje. Maske so rajale ob glasbi ansambla Alibi. (Foto: AŠ)
Nov tržan v Mozirju Slavko Šmigoc s pustnim županom Dragom Poličnikom
Mozirje v rokah pusta
Če ste med zgodnjimi bralci Novega tednika, se je v času, ko listate pričujočo izdajo časopisa, v Mozirju že zgodil prevrat - oblast v občini so namreč prevzeli pustnaki, ki so, kot veleva dolgoletna tradicija, vrgli aktualnega župana Ivana Suhoveršnika in na županski stol posadili pustnega župana Draga Poličnika.
Današnji torek je tudi osrednji dan mozirskih pustnih norčij. Po prevzemu oblasti so člani Društva Pust Mozirski »šlihtali« gospodarstvo. To pomeni obisk v večjih podjetjih v občinah Nazarje in Mozirje, ki seveda ne sme miniti brez pustnih naukov in izkušenj. V nekatera podjetja so menda pripeljali kar Noetovo barko in nanjo naložili kaj dobrega za vsak primer, če bi »zalilo« še katero od podjetij.
Vse je pripravljeno tudi za popoldansko mednarodno karnevalsko povorko, ki se bo začela ob 15. uri na mozirskem trgu. Obiskovalci bodo lahko občudovali maske iz bližnjih in daljnih krajev, tudi s Hrvaške in iz Makedonije. Sicer se bodo vse sodelujoče skupine po povorki podrobneje predstavile še v ogrevanem šotoru na parkirišču pred Mozirskim gajem. Dogajanje v Mozirju bodo sklenili z jutrišnjim pokopom pusta in sedmino za vse sodelujoče pustnake.
US, foto: CS
Veselo karnevalsko povorko v Novi Cerkvi je spremljala pustna policija. Sodelovalo je kar 42 skupin iz društev in organizacij občine Vojnik, vaščanov Novak, Vin in Socke ter iz Šmarjete pri Celju. (Foto: GK)
Zmagovalna skupina s sobotne maškarade v Mozirju, in sicer strašila, ki so Mozirjane prišla strašit iz Velenja.
Otroška maškarada v Mozirju
V Novi Cerkvi so bili med najprikupnejšimi maskami pustne povorke mali vrtnarčki. Glavni organizator karnevala so tamkajšnji gasilci, na čelu s Slavkom Jezer-nikom, ki so se pripravljali od novega leta. (Foto: GK)
Z velikega karnevala v Novi Cerkvi, ki so ga pripravili že || devetnajstič. Med več kot petstotimi maskami je bilo p precej otroških, ki so prišle iz šol in vrtcev v občini Vojnik. (Foto: GK)
1,1 Pusti karneual v Spanji Savinjski dolini je bil v soboto na Vranskem, pripravilo pa ga je heno društvo. Kljub slabemu vremenu se je zbralo približno tisoč pustnih šem, ki so bile bolj ali vodili pa so jih vranski pustni generali Vranarji. ki so prevzeli oblast v občini. Prvo nagrado ie komisija podelila skupini iz Zagorja, ki je predstavila Blejsko jezero. (TT)
Ko
5
Prva tekma četrtfinala lige prvakov
JUTE
Sergej Rutenka je ob pomoči Entrerriosa ušel Natku in Kozlini.
Specialna enota
upehala pogumno četico
Le za las so se celjski rokometaši izognili polomu -Zapravljeni »zicerji«
Nismo še niti dobro prispeli domov, ko je iz Ciudad Reala pripotovalo vprašanje: »Misliš, da Celje zmore?« To je kompleks. S štirikrat manjšim proračunom ustrahovati bogatega tekmeca, že to je podvig, ki je uspel ekipi Mira Požuna. Ekipi, ki ni popolna, ki ni zdrava, ki posledično ni ustrezno pripravljena.
A ima neznansko voljo. To je dokazala že kar na začetku, ko je bila neizprosna.
Strahovit start
Da ne bi preveč pobegnila, sta morala na klop za po dve minuti Natek in Kozlina. Kljub temu in domači minuti odmora so Celjani povedli s 7:3 in 8:4 v 14. minuti z goloma Mi-ladina Kozline, ki je začel hrabro, potem pa padal glede poguma. 7:10 je bil zadnji »sanjski« izid, potem pa so gostitelji med devetminutnim celjskim strelskim postom do-
segli 5 golov. Gorazd Škof, ki je v uvodu zaustavljal močne in natančne strele ter tudi dve sedemmetrovki, je postajal nemočen, po zlu pa je šlo nekaj imenitnih priložnosti v napadu. Nasploh so bili streli s šestih metrov (protinapadi, asistence krožnim napadalcem) slabo izkoriščani. Pa vendar je celjski vratar uprizoril akcijo tekme, ko je žogo vodil preko celega igrišča in asisti-ral Draganu Gajiču, tako da ob odhodu na odmor razlika še ni bila strašanska. Udarna celjska postava, ki si je malce oddahnila v slačilnici, je na začetku drugega polčasa zaostanek zminimalizirala (15:14), kaj kmalu pa prepustila popolno pobudo gostiteljem. Zvezdniška zasedba je imela rešitve na vseh položajih; ko ji? bil premalo odločen Stefansson, je zaigral Met-ličič, ko je bila konica obrambe 5-1 premalo ostra, je namesto Davisa zaigral dvome-
traš Kallman, ko Rutenka ni imel pravih idej, je z razdalje »razbijal« Fis. A tu domačih »jokerjev« še ni bilo konec: gospoda z imenoma Gilles in Olivier sta spregledala, kako so v šestaietrskem prostoru zasukali Gajiča, kako je Dinart brcal v glavo ... Moštvi nista imeli istega kriterija. V takšnih razmerjih je pogumna četica Mira Požuna vse bolj zaostajala (trikrat s po devetimi goli) in se po zaslugi prebujenega Jureta Natka, ki je prvič zadel šele v 55. minuti, izognila katastrofi, ki je bila že pred pragom. Uroš Zorman je priigral štiri sedemmetrovke. Domača specialna enota, sestavljena z izbranci, je sicer utrudila tekmece, a jih ni dotolkla. Sposobna je seveda zmagati tudi v Celju, a Zlatorog mora v vsaj nekaterih segmen-tih ponuditi drugačno sliko.
DEAN ŠUSTER Foto: LA TRIBUNA CIUDAD REAL
Ciudad Real - Celje Pivovarna Laško 34:27 (14:12)
CIUDAD REAL - Arena Quíjote, gledalcev 5000, sodnika Gilles Bord in Olivier Buy (Francija), delegat Roland Biirgi (Švica).
CIUDAD REAL: Sterbik 16 obramb, Hombrados; Fis 4, Kallman 3, Pajovič, Stefansson 3 (2), Davis 2, Džomba 9 (2), Urios 4, Metličić 2, Jakobsen, Rutenka 5, Entrerrios 2, Dinart. Trener Talant Dušebajev.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Škof 12 obramb, Lorger 1; Harbok, Kozomara 3, Mlakar, Gajič 6, Razgor, Kozlina 5, Ivankovič, Gorenšek, Hribar, Natek 3, Kokšarov 7 (4), Zorman 3. Trener Miro Požun.
Sedemmetrovke: CR 6 (4), CPL 6 (4).
Izključitve: CR 8, CPL 14 minut.
Rdeč karton: Pajovič (60.- 3x2 min).
Bistveni potek rezultata: 0:2, 2;2, 2:4, 3:4, 3:7, 4:8, 6:8, 7:10, 12:10, 14:11, 15:12, 15:14, 17:14, 20:16, 21:18, 23:18, 26:19, 28:22, 31:22, 32:23, 33:24, 33:26, 34:26, 34:27.
REKLI SO
-
Miro Požun: »To zame ni bila težka tekma, saj je absolutni favorit znan že nekaj časa. Pričakoval sem, da bomo fizično vse bolj popuščali. Fantje niso pokazali nobenega spoštovanja proti domačinom in so krenili odločno. Še bolj prepričljivo bi lahko vodili, če bi bili bolj zbrani pri strelih. Ko so v drugem polčasu domači povedli za štiri gole, se je v moje fante vlezel strah pred visokim porazom in nato ni bilo več prave sproščenosti. Razlika je visoka, a zgodovina nas uči, da se ne bomo predali.«
Uroš Zorman: »Perfektno smo odprli tekmo, najbrž predobro za nadaljnji potek dogodkov. V začetku je Kozlina še odigral nekaj, potem pa smo bili do konca tekme praktično brez levega beka. Tudi krožni napadalci se še morajo popraviti. Preveč stoodstotnih priložnosti smo zapravili oziroma jih je zaustavil Šterbik. Razlika nam še daje upanje v domaČi dvorani. Šli bomo »na glaven in storili vse za preobrat.«
Aleš Pajovič: »Dobro smo se pripravili na nasprotnika. Naša živčnost je bila v uvodu prevelika. Škof je nekajkrat reagiral izjemno, na drugi strani pa smo prejeli gol. Kasneje smo se le zbrali, oni pa fizično padli. Škoda, da nismo zadržali prednosti devetih golov.«
Pero Metličić: »Začeli smo živčno in slabo, Celje pa nas je presenetilo s kakovostno igro. Imamo 14 enakovrednih igralcev in Celjani tega
našega ritma niso sposobni spremljati. A potrebno jim je čestitati, saj so odigrali dobro. Seveda niso zadovoljni. Čeprav je rezultat na naši strani, pa ni še nič odločenega. V Zlatorogu domačini nimajo česa izgubiti. Tam bo prava fešta, mogočno občinstvo in noro vzdušje. A tudi mi bomo igrali na zmago.«
OKOLI...
-	Čarter našega letalskega prevoznika je proti Madridu in tudi nazaj zamujal eno uro, kar je postala že razvada. »Plačati pa jim moramo^ naprej. In komu plačaš naprej ...« je bila ena od opazk.
-	V Ciudad Realu, ki ima 70 tisoč prebivalcev, vsak dan (tudi v nedeljo) izidejo trije časniki.
-	Na tekmo je podobno kot jeseni v Leon iz Madrida pripotovalo sedem pripadnikov SV.
-	Pred tekmo so »pepčka« (obliko nogometa) zaigrali Arpád Šterbik, Sergej Rutenka in Gorazd Škof.
-	Pred tekmo so sicer ljubeznivi organizatorji opozarjali, naj sedimo zgolj na mestih, ki so nam določena, pa čeprav smo bili utesnjeni. 15 minut pred začetkom tekme sta přisedla Mihail Jakimovič in sin Talanta Dušebajeva.
-	V sezoni 2002/03 so Celjani v Ciudad Realu v polfi-nalu pokala pokalnih zmagovalcev izgubili z enakim izidom kot v nedeljo. In tudi tedaj so ob polčasu zaostajali za dva gola. Miro Požun torej v La Manchi ali zmaga ali izgubi s 34:27.
Dve zmagi in trije porazi, to je rezime košarkarskih dogajanj minulega tedna na Celjskem v obeh najmočnejših ligah. Rezultat ni kdo ve kako dober, a je precej vredna predvsem zmaga Lašča-nov v Jadranski ligi.
Z njo so le prekinili dolgo serijo porazov.
Najprej sramota, nato veselje
Laščani so si najprej v sredo doma proti Krki v 1. A SL privoščili pravo sramoto, saj je zadnjeuvrščena Krka slavila v Treh lilijah za dve točkL Razglašena domača ekipa, ki je izgovor našla v igranju finalnega turnirja pokala, je proti Dolenjcem pokazala tisto svojo temno, slabo stran, predvsem pa jo je pokopalo kar 23 iz-gubljénih žog. Pohvale si na tej tekmi zaslužita le Žan Vrečko (17 točk) in Jeff McMillan (16, 88-odstotni met, 16 skokov), vsi ostali so bili daleč od tega.
V soboto je bila prekinjena serija porazov v Jadranski ligi, dolga kar 15 krogov. Oba novinca iz Srbije in Črne gore Vukašin Mandič (22, 62%) in Bojan Obradović (22, 89%, 10 skokov), ki je šele minuli teden prišel v Laško, sta pokazala, iz kakšnega testa sta. Laščane sta povedla do zmage, s katero je zdaj Zagreb ujet na predzadnjem mestu tabele, in z igro vrnila upanje gledalcem v Laškem. Laščani so vodili praktično vse srečanje, obvladovali so skok, ki so ga dobili 33:16, in ob tem tudi v napadu igrali dovolj pametno, da so le prišli do zmage. Čeprav je bil trener Boško Djokić zadnja dva dneva pred tekmo odsoten zaradi osebnih razlogov, je sedel na klopi in modro popeljal pivovarje do tretje zmage v sezoni. A zdaj bo to treba ponavljati tako v domači kot regionalni ligi. V 1. A-ligi Čaka Laščane prost teden, saj so srečanje proti Slovanu odigrali že v sklopu Jadranske lige. V soboto bodo gostovali v Zagrebu pri Ciboni.
Obramba razpadla
Šentjurčani so brez kapetana Maria Novaka pričakali Kraški zidar in doživeli prvi poraz v sezoni od 1. A-liga-šev. V prvem polčasu je obramba Kemoplasta povsem razpadla, saj je prejela kar 62 točk, medtem ko napori v drugem polčasu niso prinesli preobrata. Šentjurčani so mu sicer bili nekajkrat blizu, a
UrošZormanjevzadnjemdelutekme.čepravjebilžeizčrpan, vzelstvarivsvojeroke. Združeni domači in gostujoči navijači -- Št. 17 - 28. februar 2006 -
lično konec rnega niza
Šibenik je prav izbral
V	petek in soboto je bil v Novem Sadu zaključni turnir Jadranske lige za ženske, kjer so košarkarice celjskega Merkurja osvojile 3. mesto in s tem ponovile drugi največji klubski uspeh v tem tekmovanju.
V	prvi polfinalni tekmi so s 83:72 izgubile proti Šibeniku. Čeprav so se varovanke Željka Ciglarja borile na vso moč, so Hrvatice predvsem zaradi večjega izbora kvalitetnih igralk ter natančnih metov vodile ves čas srečanja in se na koncu zasluženo veselile zmage in uvrstitve v finale. V zadnjem krogu ligaškega dela so namenoma izgubile z Merkurjem in ga izbrale za tekmeca v polfinalu. Željko Ciglar je bil zlasti nezadovoljen s sojenjem srbske trojice: »Poskušali smo vse, igrali zelo tak-
tično, vendar so sodniki predvsem mojima centroma doso-jali neupravičene osebne napake, tako da smo igrali skoraj brez centrov. Razočaran sem nad sojenjem, zlasti nad Oberkneževičem, ki se lahko svojega sojenja sramuje, predvsem zato, ker je bil njegov pokojni oče izvrsten sodnik.«
V tekmi za tretje mesto so se rumeno-modre pomerile z Gospićem, ki je v polfinalu po napetem in razburljivem dvoboju s 70:64 izgubil z Vojvodino. Celjanke so Gospič suvereno premagale (76:59) in izenačile drugo najboljšo uvrstitev v Jadranski ligi iz sezone 2002/03, ko so omenjenega tekmeca v Sarajevu prav tako v borbi za tretje mesto premagale. Ob vedno dobri igri Livije Libicove - najboljša strelka turnirja je bila izbra-
na tudi v najboljšo peterko -je blestela tudi komaj 16-let-na Nastja Kvas: »Zelo sem srečna, da mi je dal trener priložnost in da sem jo res dobro izkoristila. Upam, da bo prihodnje leto še boljše in da bom še lahko presenetila s takšnimi igrami.« Hrvaški strateg na celjski klopi je po tem srečanju dejal: »Priznati moram, da sem bil na prvi tekmi strahopetec, saj bi moral že takrat v igro poslati mlade igralke, ki so željne igre.« Konec tedna Čaka košarkarice Merkurja finalni turnir slovenskega pokala v Kranjski Gori, kamor ne bodo odpotovale tako neobremenjene kot v Novi Sad. »V pokalu ni zmaga samo cilj, ampak je obveza,« je dodala Lucija Čonkova.
MOJCA KNEZ
so vselej odigrali prehitro in neučakano, kar so razpoloženi gostje znali kaznovati in zasluženo, čeprav nepričakovano zmagali. Pri Kemoplastu je bil prvi strelec Andrej Maček (27), a je v ključnih trenutkih naredil nekaj nerazumljivih napak, Jimmie Hunt (18, 62%, 8 asistenc) je skoraj sam naredil preobrat, dobro pa je igral še Blaž Ručigaj (19, 8 skokov). A težav z obrambo, ki so jim s svojim kriterijem botrovali tudi sodniki, omenjena trojka le ni mogla pokriti. Trener Alposa Damjan Novako-vič je pojasnil: »Odsotnost Novaka in bolezen, ki je razredčila naše vrste na treningu minuli teden, sta se še kako poznali. Ob tem nismo mogli ob čudnem kriteriju sodnikov razviti svoje agresivne igre v obrambi, zato smo tudi prejeli toliko točk v prvem polčasu. V nadaljevanju je bilo bistveno bolje. Ta poraz ne pomeni nič, saj smo praktično že v ligi za prvaka in to bistveno prej, kot smo se nadejali pred sezono. Na treningih moramo pripraviti spremenjen način igre.«
Mario Novak je minuli teden staknil poškodbo na treningu. V petek je bil v celjski bolnišnici na artroskopiji levega kolefla, pri kateri so mu očistili poškodovani meniskus. Počivati mora 14 dni, po prvih napovedih bo odsoten s parketa vsaj mesec dni. Tako ga v prvem delu sezone ne bomo več videli v dresu Alposa Kemoplasta. Če bo vse v redu, naj bi se vrnil v drugem delu sezone v ligo za prvaka, kamor so se praktično Šent-
>3/A, 3310 ŽALEC
jurcani že uvrstili. Ob njegovi poškodbi so začeli v vodstvu kluba razmišljati o okrepitvi. Trener Novakovič je povedal, da so zelo blizu rešitve, ki bo še kako odjeknila v košarkarski Sloveniji. O imenu ni želel govoriti, a je poudaril, da bomo presenečeni vsi.
Brez težav za Šoštanjčane
Lokalni derbi v Zrečah so brez težav dobili igralci Elek-tre, ki so od prve minute dalje nadzorovali igro in rezultat. Domača Rogla je sicer skušala doseči preobrat po zaostanku 13 točk po prvih desetih minutah, a jim razpoložena četverka gostov te-
ga ni dovolila. Miha Čmer (19) je bil prvi mož Elektre, Salih Nuhanovič, Srboljub Nedeljkovič in Nik Ivano-
vič pa so prispevali po 14 točk k dvanajsti zmagi v sezoni ter dvanajstemu porazu Rogle, ki jo je ponovno potisnil na predzadnje mesto na lestvici. Pri Zrečanih sta bila JureBrolih (21,69%) in Dejan Hohler (18) preveč osamljena za presenečenje.
V naslednjem krogu odhajajo Zrečani na zelo pomembno srečanje v Sežano h Kraškemu zidarju, Elektra pa bo doma sproščeno z mislimi na ligo za prvaka pričakala Postojno.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Zadovoljne s tretjim mestom
Najboljša strelka pri zmagovalkah je bila Anja Stipanova.
Barbara Gorski za zmago Celjank
Rokometašice Celja Celjskih mesnin so prvič, odkar nastopajo v 1. slovenski ligi, premagale Celeio Žalec. Po sicer izenačeni igri skozi celotno srečanje so bile boljše v končnici, kar jim je prineslo zmago v lokalnem derbiju z 31:28. Reševala jih je odlična vratarka Barbara Gorski, ki je zabeležila 21 obramb, skoraj nepremagljiva je bila predvsem pri sedemmetrovkah, saj jih je ustavila kar sedem.
Varovanke Tomaža Čatra so na začetku povedle s 3:0, a so jim Žalčanke na drugi strani kaj hitro vrnile in v 6. minuti vodile s 4:3. Sredi prvega polčasa so si priigrale tudi najvišje vodstvo na tekmi, ko je bilo 10:7. V žalskem taboru sta bili v nadaljevanju izključeni Petra Skočir in Špela Cerar, takrat je bilo tudi veliko vroče krvi s strani žalske klopi, kar so gostje znale izkoristiti. V 21. minuti so izid najprej izenačile na 11, do konca polčasa pa so si priigrale 3 gole prednosti, 16:13.
Tako kot prvi so tudi drugi polčas bolje začele varovanke Aleša Filipčiča, saj so v 39. minuti izenačile na 19. V nadaljevanju nobena od ekip ni prišla do višjega vodstva kot za dva zadetka, gledali smo povsem izenačeno srečanje. Nato pa so v zadnjih treh minutah Žalčanke nekoliko popustile, kar so Celjanke izkoristile in se veselile zmage. »Za nami je res kvalitetna tekma, obe ekipi sta bili izenačeni skozi celotno srečanje, vendar je na koncu prevladalo naše srce in rezultat je tu. Seveda pa je bila jeziček na tehtnici Barbara Gorski, ki je res odlično branila, brez nje ne bi bilo te zmage, kar dokazujejo tudi ostala srečanja. Tekme z Zalčankami so bile že v prejšnji sezoni tiste najpomembnejše in končno nam je uspelo zmagati,« je po tekmi povedala Maja Šon.
V žalskem taboru prevelikega razočaranja ni bilo čutiti, tekmo je ocenil trener Aleš Filipčič: »Derbi je bil res pravi, velja pohvaliti obe ekipi. Seveda sta si želeli zmagati obe, na koncu je imela ekipa Celjskih mesnin malce več sreče in zbranosti, predvsem pa Barbaro Gorski v golu. Sicer pa je v celjski ekipi kar pet igralk v prvi postavi, ki so v pretekli sezoni igrale za Žalec, zato lahko rečem, da so v tem trenutke res malce kvalitetnejša ekipa od naše.«
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Laščani so izgubili 21 žog, a kljub temu zabeležili zmago po 126 dneh posta.
EPfllgMKf»"
fpn<J>HKň
InaHOHCKa
I óanKa j
14
RT
HOV! TEDI
Športnik leta v Šentjurju kar dvakrat
Organizacijo izbora Športnika leta je v Šentjurju že drugič prevzela občina. Člani komisije so med prispelimi vlogami nagradili različne športne dosežke in zasluge v preteklem letu. Najprestižnejši naslov sta dobila metalka kopja Martina Ratej in tekvondoist Denis Drapić.
Plakete za zaslužne športne delavce so prejeli Danilo Fras (KK Šentjur in Šentjur-Šmar-je) ter Mira in Alojz Jazbec (NK Šentjur in NDŠ Mladi upi Šentjur). Za največji športni dosežek so poskrbeli alpinisti iz Plezalnega kluba Rifnik. V preteklem letu je Viktor Mlinar osvojil vrh sveta Mount Everest. Velik uspeh je bila tudi odprava na Shisho Pangmo. Med najbolj perspektivne mlade upe so se uvrstili atleta Jernej Brečko in Andrej Zemljak, Mišel Žerak iz Smučarskega kluba Branik Maribor, nogometaši Gašper Vouk, David Sitar in Aleš Horjak iz D_NŠ Mladi upi ter Lea Ja-godič, košarkarica ŽKK Šentjur-Šmarje. Med nominirami trenerji, Andrejem Hajnškom, Va-hidom Drapičem, Marjanom Drobnetom, Damjanom Romihom in Vladom Artnakom je naziv trenerja leta prejel slednji, sicer trener Atletskega kluba Šentjur. Športnik invalid leta je postal Henrik Plank, metalec diska. Ekipa leta je postala malonogometna ekipa Živex Loka. Z naslovom športnice leta so že tretjič okronali Martino Ratej, metalko kopja. Priznanje je dobila tudi Saša Drame, sicer državna prvakinja v šahu do 14 let, med moškimi pa Luka Novak, Sandi Čebular in David Košec. Prestižnost prvega mesta si je z mnogimi mednarodnimi dosežki pridobil Denis Drapič, član tekvwondo kluba Ahac.
Med visokimi gosti iz Olimpijskega komiteja Slovenije sta se prireditve udeležila dr. Leo Kremžar in Miro Cerar st. Slednji je športnikom spregovoril o pomenu ljubiteljskega in profesionalnega športa, nezanemaijanju izobraževanja in predvsem spoštovanju do nasprotnika in poraženca: »Bistvo športa je namreč veliko globlje ah višje, kot sežejo prve tri stopničke na tekmovanjih.«
NA KRATKO
Martina Ratej
Šentjur ima po kriterijih olimpijskega komiteja 11 kategoriziranih športnikov. Tem so pred osrednjo prireditvijo priznanja podelili tudi v Športni zvezi Šentjur. Naj spomnimo, da ima Šentjur po notranjem sporu dve krovni organizaciji športa, športno zvezo in zvezo športnih društev, ki trenutno delujeta vzporedno. Kot so zapisali v izjavi za javnost, so svojo podelitev v manjšem obsegu organizirah tudi zaradi ogorčenja, ker je občina športu vzela prireditev, ki so jo pred tem organizirah v Športni zvezi Šentjur. »Občina bi lahko sodelovala zgolj posredno preko financiranja, v obliki pomoči pri organizaciji in jo obeležila s svojo prisotnostjo.« Glede na trmasto vztrajanje obeh skupin na svojih okopih pa smo lahko skoraj gotovi, da smo v Šentjurju tako ali drugače obsojeni na podvajanje organizacij, prireditev in priznanj.
SAŠKA TERŽAN
Ana boljša od Tine
Torino: Na zimskih olimpijskih igrah se je v veleslalomu odlično odrezala Ana Drev iz Šmartnega ob Paki, ki je osvojila 9. mesto in prehitela tudi Tino Maze. Drevova je po prvi vožnji zasedala 18. mesto, v drugi pa je progo še bolje odpeljala: »Zelo sem vesela uspeha. V drugi vožnji mi je postavitev ugajala, ker je bila nekoliko bolj tehnična. Pred drugim tekom sem si rekla, da je edino, kar mi preostane, napad. Po prvi vožnji sem se prijela za glavo, ko sem videla, da sem imela zgoraj 29. Čas. Pred finalom mi je trener Janez Slivnik povedal za pasti, katerih sem se dobro ognila,« je povedala Šmarčanka.
Luca prva, Urška druga
Hambrug: Slovenski judoisti so konec tedna merili moči na tekmi za super svetovni pokal v Nemčiji. Že prvi dan je visoko uvrstitev dosegla članica celjskega San-kakuja Urška Žolnir (do 63 kg), ki je osvojila 2. mesto. Nekoliko slabše sta se prvi dan uvrstila njena klubska kolega Petra Nareks (do 52 kg) in Roki Dragšič (do 60 kg), ki sta osvojila 9. mesti, medtem ko je v nedeljo odlično nastopila Lucija Polav-der (nad 78 kg) in premagala vso konkurenco. Veselje je pokvarila poškodba noge Urške Žolnir. (JŽ)
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL
16. krog: Nazarje - Tomaž 5:3 (3:1); Kugler (10), Metulj (16,26), Hren (18), Vreš (35); Goričan (8), Lah (29) Magdič (39), Dobovec - Ex treme 9:3 (3:2); Firer (7 13, 21, 32, 32, 32, 40), Po redski (11), Mordej (35) Sarkič (8, 10), Čampa (25) Vrstni red: Beton 40, Do bovec 28, Kobarid, Slove niča 24, Tomi, Puntar 23 Litija 22, Nazarje 19, Extreme 11, Tomaž 9.
2. SL - vzhod
15. krog: Marine i - Živex laka 3:4 (2:1); Plohi (12), Rob (15, 38); Korun (1, 38), Kolar (34, 34). Vrstni red: Živex Loka 37, Pernica 35, Miklavž 31, Cerkvenjak 23, Slovenske Gorice 19, Marinci 17, Hrastnik, Benedikt 14, Mala Nedelja 12, Martinišče 11.
Jadranska liga -moški
20. krog: Pivovarna Laško - Zagreb 85:79 (19:16, 43:34, 58:50); Obradovič, Mandič 22, Vrečko 14, Strnad 11, Koštomaj 6, McMillan 3, Jevdžič, Finžgar 3; Garma 21, Simon 16. Vrstni red: Partizan 35, Hemofarm, Železník 34, Crvena zvezda 33, Cibona 32, Zadar, Bosna, Vojvodina, Slovan 31, Široki 30, Olimpija
27, Helios 25, Zagreb, Pivovarna Laško 23. Jadranska liga -ženske
Zaključni turnir, polfinale: Merkur Celje - Šibenik 72:83 (16:21, 38:39, 59:66); Libicova 21, Čonkova 15, Er-kič 13, Laskova 9, Jereb 7, Komplet 4, Radulovič 3; Popovic 24, Urukalo 17.
Tekma za 3. mesto: Merkur Celje - Gospič 76:59 (20:17, 44:32, 60:47); Libicova 21, N. Kvas 15, Laskova 14, Čonkova, Erkič 12, Jereb 2; Raguž 19, Pereira 13. 1. A SL 17. krog: Álpos Kemoplast - Kraški zidar 97:102 (19:33, 48:62, 71:81); Maček 27, Ručigaj 19, Hunt 18, Čebular 11, Krušič 9, Ribežl 6, Sebič 5, Palčnik 2; -Mu-čič 27, Lazarevski 23, Rogla - Elektra 74:88 (15:28, 37:48, 59:65); Brolih 21, Hohler 18, Čovič 12, Meš-ko 10, Jovanovič 7, Anič 6; Čmer 19, Nedelj kovic, Nu-hanovič, Ivanovič 14, Mali, Bojič 8, Vidovič 5, Ro-šer 4, Bruči 2. Vrstni red: Slovan 36, Pivovarna Laško 31, Helios 30, Elektra 29, Alpos Kemoplast 28, Kraški zidar. Postojnska jama, Koper 23, Zagorje, Loka kava, Rogla 22, Krka 20. 1. BSL 20. krog: Celjski KK - Litija 59:64 (20:20, 25:36, 43:56); Sotošek 20, Petrovič 14, Zdovc, Šarlah 11,
Temnik 2; Pušič 24, Trifu-novič 15, Portorož - Hopsi Polzela 86:94 (26:36, 35:58, 53:73); Šušteršič 26, Golob 22; Rizman 22, Tajnik, Pungartnik 20, Goršek 12, Podvršnik 9, Vaši 6, Go-ropevšek 3, Turnšek 2. Vrstni red: Hopsi 38, Triglav 37, Nova Gorica 36, Rudar 34, Hrastnik 32, Litija 30, Olimpija mladi, Radenska 28, Kolpa 26, Banex, Cerknica
25,	Celjski KK, Portorož 24.
Kozjanska košarkarska
liga - Liga Kokla, 1. tekma za 3. mesto: MKDobrna - ŠD Šedina 39:74.
ROKOMET
1. SL - moški
17.	krog: Koper - Gorenje 29:30 (15:14); Doborac 9, Brož 5; Zrnič 8, Kavaš 6, Be-dekovič, Ilič 4, L. Dobelšek 3, Oštir, Sovič 2, J. Dobel- • šek 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 32, Gorenje
26,	Gold club 23, Trimo 22, Prevent 17, Koper, Ribnica
16,	Rudar, Ormož 14, Slovan 9, Krka 8, Termo 7.
1. SL - ženske
18.	krog: Celeia Žalec -Celje Celjske mesnine 28:31 (13:16); Čurko, Cerar 8, Čerenjak, Toplak 3, Skočir, Jeriček 2; Stipano-va 7, Skutnik, Kikanovič 5, Potočnik 4, Radovič, Janko vič 3, Petrinja 2, Novak, Krajne 1. Vrstni red: Krim 36, Celje Celjske mesnine, Inna Dolgun 26, Olimpija 25, Celeia Žalec 22, Loka kava 19, Ptuj 18, Kočevje
17,	Brežice 12, Izola 8, Maks 5, Burja 2.
H TRO NAROČITE
Med moškimi se je na slalomu dobro izkazal tudi Velenjčan Bernard Vajdič, ki je zasedel 19. mesto.
UMIHiDIIU
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in ----zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Ulica:__
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Denis Drapič s svojim očetom in trenerjem Vahidom
»I TEDNIK
; KRONIKA
15
Napad ali obramba s paralizatorjem
Za nakup in uporabo električnega paralizatorja se lahko odloči vsakdo
nasprotujejo
Uporabi v policiji nekateri ostro
V nedeljo zjutraj sta dva do zdaj še neznanca v Radečah napadla 36-letnega moškega. Napadla sta ga s palico in z električnim paralizatorjem, ga onesposobila, mu slekla športno jakno ter jo odtujila skupaj z mobitelom in nato zbežala. Oškodovanec je zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Laško in celjski bolnišnici. Ker policija paraliza-torjev še ne uporablja, si ga lahko v prosti prodaji za samoobrambo priskrbi vsakdo. Eden teh vam v telo po žicah spusti električni tok z napetostjo kar dvesto tisoč voltov.
Po izjavah Božidarja Pez-devška, tiskovnega predstavnika celjske policije, v omenjenem primeru naj ne bi šlo za električni paralizator znamke Taser, ki naj bi ga kmalu začela uporabljati policija. To sklepajo tudi na podlagi izjave oškodovanca, ki naj bi ga nekaj streslo, čeprav ne ve točno kaj. »Taser deluje na daleč, pri čemer je pri oškodovancu po njegovih izjavah do poškodbe prišlo s stikom,« še utemeljuje.
Taser bo zaenkrat le v specialni enoti
Na trgu obstajajo različni električni paralizator ji, ki so
Bodo laserji zmanjšali število napadov na policiste in nadomestili strelno orožje?
v prosti prodaji že dlje časa. Taser je po ugotovitvah inštituta za varovanje zdravja varen le v rokah usposobljenega policista. Prav zaradi tega naj bi ga eno leto poskusno uporabljali pripadniki specialne enote, po tem času pa ponovno preučili njegovo uporabo in namen. »Testirali naj bi ga na najhujših kriminalcih,« pravi Anita Leskovec z ministrstva za notranje zadeve, ki dopušča tudi možnost morebitnega širjenja njegove uporabe na druge sektorje policije. Električni paralizator po
Model Taser M-26 ima obliko pištole in za posamezni električni udarec uporablja signal z močjo 18 do 26 W in napetostjo 50.000 voltov. V tujini Taser M-26 in X-26 že vrsto let uporabljajo ali imajo v poskusni uporabi številne države, približno 4 tisoč policijskih enot v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Avstriji, Švici... V ZDA naj bi v letih, odkar so uvedli uporabo tega orožja, po njegovi uporabi umrlo že vsaj 50 oseb, v Kanadi pa poročajo o vsaj šestih smrtnih primerih po uporabi omenjenega orožja.
Pozor, ponarejen denar!
Na Celjskem se je v zadnjem času ponovno pojavil ponarejen denar.
Pred dnevi so denimo na cestninski postaji Tepanje pri preštevanju izkupička našli ponarejen kovanec za 2 evra. Teh je na splošno med ponaredki veliko, pri čemer gre za dobre ponaredke, ki so težko prepoznavni. Najpogosteje jih odkrijejo na cestninskih postajah, kjer se tovrstna gotovina kasneje preverja s posebnim sortirnim stro-
Med ponaredki so našli tudi bankovec za 20 evrov v eni izmed celjskih bank in ponarejen bankovec za tisoč tolarjev. S tem je 25-letni Celjan želel plačati v neki trgovini v Celju. Da je denar ponarejen, je posumila blagaj-ničarka, varnostnik pa je 25-letnika zadržal do prihoda policistov. Sicer pa so letos našli 31 ponaredkov denarja, največ tistih za tisoč tolarjev, sledijo ponaredki za pet in deset tisočakov. Za te je značilno, pojasnjujejo celjski po-
licisti, da gre za slabe ponaredke, izdelane z osebnim računalnikom, največkrat pa z njimi plačujejo v gostinskih lokalih ali trgovinah. Vsako leto je povprečno vnovčenih od 150 do 200 ponaredkov. So se pa, še opozarjajo, pojavili zelo kvalitetni ponaredki za 500 evrov, ki prihajajo iz tujine. Gre za tiskane ponaredke z zelo dobro imitacijo zaščite, a je ponaredek na otip slabše kvalitete. »Tudi pri pregledu holograma,
srebrne nalepke na desni strani bankovca, pri kateri, če bankovec pregibamo pod različnimi zornimi koti, opazimo tri različne podobe, leta ne spreminja podobe,« so še zapisali v izjavi za javnost na celjski policiji. Pri ponaredkih za 500 evrov se v večini primerov serijska številka začne z X00229, v nadaljevanju pa se spreminja. Tovrstni ponaredki so prisotni po vsej Evropi.
SŠ
Taser in pot
žicah spusti v telo električni tok z napetostjo 50 tisoč voltov in deluje na razdalji do šest metrov ter je namenjen obrambi še pred neposrednim stikom med policistom in napadalcem. Policija bo novo prisilno sredstvo, kdaj točno, se še ne ve, a zagotovo letos, začela uporabljati zaradi visokega števila napadov na policiste in kot alternativo uporabe strelnega orožja. Ko bo policija začela uporabljati taserje, bo prosta prodaja teh zakonsko prepovedana, medtem ko bo prodaja drugih paralizator-jev dovoljena. »Tipa izdelkov, ki jih uporablja policija, namreč ni moč kupiti v prosti prodaji,« pravi Pezdev-
Gorelo zaradi pregrete hrane
V petek, nekaj pred osmo uro zjutraj, je do požara prišlo v stanovanju v enem izmed blokov v Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Kot je pokazala preiskava, je zagorelo zaradi pregrete hrane na štedilniku, od koder se je ogenj razširil še na kuhinjsko napo in elemente. Nastala škoda znaša pol milijona tolarjev.
naj bi omogočale številne zlorabe in kršitve človekovih pravic. Imeli
naj bi celo smrtonosne posledice.
šek. Sta pa nenadzorovan nakup in uporaba paralizatorja žal dovoljena vsakemu polnoletnemu posamezniku, kar dovoljuje Zakon o orožju in kar med drugim spodbuja tudi sama policija kot eno izmed možnosti samoobrambe. A se mnogi s tem ne strinjajo, saj bi bilo treba sporne električne parali-zatorje izenačiti s strelnim orožjem, kar pomeni, da bi bilo za njihov nakup in uporabo potrebno dovoljenje.
V eni izmed celjskih trgovin z najrazličnejšo ponudbo je moč dobiti tudi električni paralizator z močjo kar dvesto tisoč voltov, za kar boste odšteli 16 tisoč tolarjev. Povpraševanje zanje
je zlasti v zadnjem času naraslo, kot pravijo. V Amnesty International Slovenije menijo, da taserji in podobni elektrošoki omogočajo številne zlorabe in kršitve človekovih pravic ter da imajo lahko celo smrtonosne posledice. Taser naj bi tako povzročil nenadzorovano krčenje mišic in popolno onesposobitev centralnega živčnega sistema. Prav zato bi po njihovem morali biti objavljeni rezultati neodvisnih zdravnikov ter pravnih, policijskih in drugih strokovnjakov, ki temeljijo na mednarodnih standardih človekovih pravic.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
TELEFON RADIA CELJE
halo, 113!
Napadel in zbežal
Velenjski policisti poizvedujejo za neznancem, ki je v petek dopoldne na Efenkovi cesti v Velenju dohitel starejšo gospo in jih iz rok iztrgal košaro z denarnico, dokumenti in nekaj denarja. Ženske pri tem ni poškodoval, a je povzročil, preden je zbežal neznano kam, kar nekaj škode.
Ogenj zajel vozilo
V nedeljo dopoldne je zagorelo v garaži stanovanjske hiše v Košnici. Požar, ki je zajel osebno vozilo, naj bi izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Ogenj je uničil avtomobil in notranjost garaže, pogasili pa so ga domači ob pomoči gasilcev. Gmotne škode je za približno dva milijona tolarjev.
Savinjski milijonar
Laški policisti preiskujejo vlome v kletne prostore enega izmed stanovanjskih blokov v Laškem, od koder so nepridipravi odnesli štiri platišča s pnevmatikami ter dve gorski kolesi. Škode je za več tisoč tolarjev. Tarča tatov je bil v minulih dneh tudi kiosk v Vodnikovi ulici, saj je od tam izginilo za dvesto tisočakov cigaret. So pa tatovi in vlomilci prišli tudi v poslovne prostore enega izmed podjetij na Te-harjah in odnesli elektronsko napravo in ključe nekaj osebnih vozil. Poleg teh so bili na delu tudi specializirani tatovi barvnih kovin, saj so v Spodnjih Negonjah vlomili v neke skladiščne prostore in odnesli za več kot milijon tolarjev vrednega bakra. V noči na petek so iz ograjenega gradbišča na Bežigrajski cesti v Celju izginile štiri vibracijske igle in dve vibracijski plošči. Škode je za dva milijona. S tatvino se ubadajo tudi v hotelu v Logarski dolini, kjer je neznanec iz blagajne v pisarni ukradel skoraj milijon tolarjev.
www.novitednik.com
16
iltura
^ ZA ^ ZAVESO
David Čeh
Še en Mariborčan, ki ga je usoda pripeljala v Celje. Kot pravi, se je v knežjem mestu kar lepo udomačil, nasploh ima raje manjša mesta. Pri čemer se, jasno, najbolje počuti v soju odrskih luči. Takrat je cel svet njegov. Na odru se enako dobro počuti kot igralec, plesalec in pevec. Trenutno je v gledališču »prost« do septembra, ko bo premiera muzikala Cabaret, v katerem bo nastopil.
Kje in kdaj ste se zastrupili z odrom?
Najprej na srednji zdravstveni šoli v Mariboru, potem pa seveda na akademiji. Ja, najbolj sem se zastrupil na AGRFT-ju.
Hodili ste v srednjo zdravstveno šolo, pravite. Ste kdaj razmišljali, da bi postali zdravnik?
Ne, to pa ne. Razmišljal sem, da bi šolanje nadaljeval na višji zdravstveni šoli, a me je potem zaneslo na AGRFT.
Vam je znanje medicine že kdaj koristilo?
Na odru niti ne, v zasebnem življenja pa že večkrat. Pomagal sem že ponesrečencem in utopljencem. Pred leti sem na morju rešil gospoda, ki se je utapljal. Brez moje pomoči bi umrl. Okoli njega se je sicer nabralo veliko ljudi, a mu nihče ni znal pomagati. Za zdravstvene tehnike je normalno, da obvladajo prvo pomoč.
Vrniva se spet na odrske deske. Kaj vam je večji izziv: gledališče ah ples?
Umetnost je zame fluidna. Ples sam po sebi ali gledališče samo po sebi nima smisla, če ni izvajan v živo. Rad imam oder. Tu sem v kontaktu z občinstvom. Ne delam ločnic med plesom in gledališčem.
Je res, da imate tudi svojo glasbeno skupino?
Imel sem jo. Trenutno pa spet pripravljam določene stvari v Mariboru, kjer se povezujem z nekaterimi glasbeniki. Z njimi nameravam nadaljevati glasbeno pot.
V	katero zvrst se boste spustili?
V	heavy metal. Zanima me trda, distor-zična glasba.
Kaj pa nagrade, priznanja?
Na akademiji sem dobil študentsko Se-verjevo nagrado, lani pa mi je JSKD podelil še zlati znak za avtorske dejavnosti na plesnem področju.
Kaj si kot igralec še želite doseči?
Umetnost je sama po sebi nekaj, kjer človek lahko raste. Bolj kot cilj se mi zdi po-
membna pot, po kateri hodim. Želim si predvsem ogromno kilometrine na odru, sodelovanja s kreativnimi režiserji, igralci, dramaturgi, kostumografi, glasbeniki, plesalci.
Kakšen pa je igralski poklic? Je med igralci tudi kaj »fovšije«?
Ne, tega pri nas ni. Zdi se mi, da smo zelo koherenten ansambel, ki zelo stoji skupaj. Vsaj jaz ne čutim nobene »fovšije«.
O čem se igralci ponavadi pogovarjate v garderobi?
Ah, mogoče kdaj kakšnega »takratkega« spijemo, dapreženemo bacile. Svari so malce bolj »zaostrene« pred premiéro, takrat je v naših glavah veliko zmede, ker ne vemo, ali bo stvar dobro izpadlâ na odru ah ne. Sicer pa je v garderobi ponavadi veselo, ni težkih debat, ha, ha, ha, ha.
Kam se umaknete, ko ste vsega siti?
Družina je moje varno zavetje. Imam čudovito ženo in hčerki. Ob njih si vedno napolnim baterije.
Ste spremljali olimpijske igre?
O, ja! Spremljal sem skoke, hokej, hitrostno drsanje... Te stvari me zanimajo. Olimpijske igre so nekaj zelo lepega. Kaj pa Dnevi komedi-^r ® t	koga navijate?
ssPHfc" ^ Za nikogar ne navijam.
& es Tudi Dnevov komedije ne spremljam, kajti imam še cel kup drugih stvari v življenju, od plesa, glasbe do družine. Enostavno ne utegnem vsak konec tedna preživeti v gledališču in si ogledovati predstave. Si pa vedno ogledam vse predstave našega celjskega ansambla.
Pri vas doma v teh dneh kaj diši po krofih?
Ne. Nisem tradicionalist, imam svoj stil življenja. Hčerki se s takšnimi tradicionalnimi stvarmi srečujeta pri starih starših. Z ženo se pa ob takšnih dneh raje spo-čijeva in se razbremeniva delovnih obveznosti.
Kako se znajdete s kuhalnico?
Bolj slabo, ampak včasih je tudi to treba. Specialist sem za jajca z vsemi mogočimi dodatki. Moja najljubša jed je sir. Pa pivo je tudi zakon.
Se boste danes kaj našemili?
Ne, mislim, da ne, ha, ha, ha. Kostumov in mask imam dovolj v gledališču. Zame je pust celo leto. No, mogoče si bom umil vrat in bom krof... ha, ha, ha, ha, ha.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
.jrZAN3 j ZAVESO
Glasujem za najljubšo igralko: in najljubšega igralca:
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
Od Puncerja do lfrečerja
Pred tednom dni smo vas v Novem tedniku in v oddaji Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Puncerje-va ulica na Jožefovem hribu v Celju. Tokrat pravilnih odgovorov nismo prejeli - oreh je bil očitno pretrd. Sicer pa je eden od namenov te rubrike, da izvemo več o zaslužnih ljudeh, po katerih se imenujejo ulice. Enciklopedija Slovenije je Srečka Puncerja povsem prezrla, a si dijaški organizator in Maistrov borec nedvomno zasluži ohranitev v spominu slovenskega naroda.
Feliks Puncer, kot je bilo njegovo uradno krstno ime, se je rodil 6. maja 1895 očetu Matiji in materi Heleni, rojeni Fužir. Kraj njegovega rojstva pa niso bile Braslovče, ampak Sv. Peter (Loka) pri Zidanem Mostu, četudi je bil njegov oče, užitninski
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko med kuponi izžrebamo dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Tatjana Grošelj, Cankarjeva 2/a, Velenje.
Kupane pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Ime in priimek:
leposlovne in znanstvene vaje Savinja, ki jih je pod mentorstvom Rudolfa Maistra spomladi 1914 izdajalo dijaško literarno društvo Kondor.
Zaradi izrazite prosloven-ske in proslovanske usmerjenosti so ga kmalu po maturi vpoklicali k vojakom, služil je v Lebringu na Štajerskem in v Konjicah. Ko se je po končani svetovni moriji 31. oktobra 1918 vrnil v Celje, se je takoj odzval pozivu novih oblasti in se priključil Malgajevim borcem, ki so odšli na Koroško. Med drugim je kot Maistrov borec v Velikovcu urejal tudi tednik Jugoslovanski Korotan.
Žal je bilo življenje narodno zavednega Srečka (Feliksa) Puncerja kratko. Končalo se je tragično, saj je 29. aprila 1919 pri Vovbrah borca za svobodo slovenskega Korota-na ubila brambovska krogla koroškega »nemškega hajma-dinsta«. Kljub vsej osebni tragiki pa se mu je po smrti uresničila vsaj ena želja. Septembra 1919 so Puncerjeve posmrtne ostanke prepeljali v Braslovče, kjer so ga z vsemi Častmi pokopali v domači Savinjski dolini.
Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Vrečerjeva ulica v Žalcu?
Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Izžrebani nagrajenec bo za nagrado prejel majico Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bomo poslali po pošti.
Foto: ALEKS ŠTERN
Kratko zgodbo o življenju Srečka Puncerja je za Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. marca, na naslov objavo pripravil mag. Bran-Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po ko Goropevšek.
kom se imenuje ...	-
Srečko Puncer v dijaških letih
nameščenec (dacar), rojen v Podgorju pri Braslovčah, mati pa v Letušu. V Loki pri Zidanem Mostu je mati imela v najemu gostilno, s katero je ob očetovih skromnih prihodkih preživljala številno družino.
Srečko Puncer je v Loki pri Zidanem Mostu začel obiskovati šolo, vendar le do 3. razreda, to je do leta 1904, ko so se starši preselili v Braslovče, kjer so posedovali hišo. Po končani petrazredni ljudski šoli v Braslovčah, se je v šolskem letu 1909/1910 vpisal na utrak-vistično (slovensko-nemško) nižjo gimnazijo v Celju, v šolskem letu 1913/1914 pa je šolanje nadaljeval na takrat nemški višji gimnaziji v Celju, kjer je v drugem letu prve svetovne vojne, novembra 1916, tudi maturiral.
Že pred izbruhom prve svetovne vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev. V času prve balkanske vojne je v Celju organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo (Jugoslovanski ferialni savez), ter vodil tukajšnjo narodno radikalno dijaštvo. Vodil in urejal je tudi dijaške
KUPON
/Stednik
www.ce.sik.si/domprojekti.htm
Ime in priimek.......................
Naslov......................................
Kraj in poštna številka
Ulica/stavba se imenuje po ki je bil ................................
LTURA
17
Beži zima, komedija grel
S Kamni v žepu nad Scapina - Fižolček in Hmeljska princesa
Pust, ta čas presneti, letos ni bil kos zimi. Kurentom s Ptujskega polja pomagajo, vsaj na Celjskem, zimo preganjati komedija, smeh, zabava, presenečenja, druženja na festivalu smeha v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Minuli teden je med gledalce, ki letos pridno polnijo dvorano, prinesel pristno pustno vzdušje tudi po predstavah.
V olimpijskem in pustnem vzdušju so gledalci minuli petek doživeli Poljubljanje z Mr. Beanom iz Mestnega gledališča Ptuj s Primožem Ekar-tom, ki si je zvečer nadel naslov komedijanta večera, in z Barbaro Krajne, ki mu je stala ob strani in »vskočila« v vlogo Kristine namesto Ive Babič, ki v kratkem pričakuje naraščaj. Kdo je srečni očka? Nihče drug kot gospod Fižolček.
Komedija para, ki na hitro stopita v razmerje in se podata skozi vrata hotelske sobe, je občinstvo prav dobro (in še malo čez) nasmejala in končna ocena se je glasila 4,26.
Komedijanta sta bila odziva vesela, Borut Alujevič ob razglasitvi rezultata ni pozabil povedati, da sta se oba, tako Primož kot Barbara, pred leti kalila v celjskem ansamblu. Na vprašanje večernemu komedijantu, ali kaj pogreša celjsko gledališče, je ta hudomušno odgovoril, da pogreša upravnikove govore. O predstavi Poljubljanje z Mr. Beanom pa je povedal, da sta z Ivo Babič, ki je podpisana tudi pod prevodom (v originalu Kissing Sid James), za naslovno osebo izbrala bolj prepoznavnega junaka Mr. Beana. Na oder ga je postavila mlada Tijana Zinajić, znana po režiji celjske uspešnice Ronja, razbojniška hči in zdajšnje predstave v SLG Njegova temna tvar. Dramaturg vseh naštetih predstav, tudi Mr. Beana, je Andrej Jaklič, član letošnje festivalske žirije. Beanova ekipa je ob vrnitvi domov obljubila izdatno pomoč kurentom, ki naj bi pomedli z zimo. Na celjskih ulicah jih boste videli še to popoldne.
Komedija je zimo in sneg v soboto zvečer topila kar s Kamni v žepu, ki so se na festival plasirali iz Prešernovega gledališča Kranj. Dva odlična igralca, Borut Veselko (upravnik kranjskega gledališča) in profesor dramske igre na igralski akademiji v Ljubljani Janez Hočevar - Rifle, sta sama odigrala paleto, vsak po sedem likov, iz filmskega sveta. Predstava je bila (skoraj) odlična. Kamni v žepu so se s srebrnim odličjem, oce-
no občinstva 4,59, spravili nad Scapinove zvijače iz ljubljanske Drame, ki so še vedno v vodstvu za 0,26 točk. Salo-monska odločitev občinstva (ali festivala?) je bila, da obema igralcema (enakovredno) podeli naslov večernega komedijanta. Povedala sta, da je bil študij komedije naporen in sodelovanje z režiserjem Vinkom Moderndorfer-jem zelo ustvarjalno. Hitro preigravanje in preklapljanje iz lika v lik zahteva od igralca veliko koncentracijo in ne prenese napake.
Rifle je novinarki Bojani Avguštinčič zaupal, da še vedno hrani črno-oranžni šal iz akcije Podarim-dobim, po katerem je še vedno razpoznaven za starejše gledalce. »Mlajšim sem bolj všeč kot doktor Krota iz Naše male klinike,« se je zasmejal. Zaupal nam je še, da se tudi on veseli pomladi, in sicer zato, ker je strasten motorist. »Kupil sem si nov BMW-motor in Evropa, prihajam!« Medtem bo Borut Veselko (najbrž) doma zibal med Dnevi komedije lojenega sinka.
Pustno-hmeljska nedelja
Pustna nedelja je bila v gledališču poseben dan. V spremljevalni programu festivala je vstopila Hmeljska princesa, opereta v treh dejanjih Radovana Gobca, v produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, pod taktirko Francija Riz-mala in v režiji Mihe Aluje-viča. Opereta, po krivici z odrov pregnana glasbena zvrst, je z ljubezensko zgodbo očarala občinstvo. Ljubi-teljstvo in profesionalizem kot odlika tega projekta sta popoldne popeljala v enega izmed vrhuncev festivala Dnevi komedije 2006. Znanca opernih odrov, Andreja Zakonjšek in Marjan Ter-ček, sta z zborom in orkestrom ustvarila pravo romantično vzdušje, za komično je v vlogi graščinskega upravitelja poskrbel Borut Alujevič. Celotnemu ansamblu kot producentu gre čestitati za projekt, ki bo odmeval tudi izven Slovenije. Občinstvo ne
bi, če bi glasovalo, skoparilo z najvišjo oceno za predstavo s srečnim koncem. Kot je povedala direktorica ZKŠT Žalec Tanja Razboršek Re-har, s Hmeljsko princeso načrtujejo več gostovanj. Videli jo bodo v Krškem, Dubrovniku in na Korčuli, tudi v Berlinu. »Hmeljska princesinja je zvezdica z neba/njen ljubek je obraz in vitek je njen stas ...« je melodija, danes bi rekli kar song, ki zleze v uho
V petek bodo ljubimci lezli pod kovter gospe Markham. Kaj se bo dogajalo tistega usodnega večera, ko se bosta zakonca Markham odpravila ven, bomo videli na predzadnji tekmovalni večer festivala, ko bo nastopilo domače gledališče s komedijo Spustite me pod kovter, gospa Markham. »Veliko se smejte in dobro glasujte!« sporoča celjska ekipa igralcev in ustvarjalcev te komedije, pod katero je kot režiser podpisan nihče drug kot Vinko Moderdorfer.
MATEJA PODJED Foto: SHERPA
Veselko je bil v Celju dobre volje in vesel, da so se Kamni v žepu dotaknili Scapina. Profesor Rifle pa komaj čaka na pomlad in nov motor, ki je njegova druga največja strast. Prva je, to vemo, gledališče.
vodnik
Hermanove zimske počitniške vragolije
Brezplačne ustvarjalne delavnice
izdelava modnih dodat-kov.brošur, poslikava vaz 10.00 do 19.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojce 11.00 MNZC-Otroški muzej Hermanov brlog Hermanove zimske počitniške vragolije
15.00 Ulice ce
ra Celja
Od 15.00 ure dalje Graška Gora - športno igrišče Pustno srečanje občin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec in pokop pusta 15.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Pust v Podčetrtku z Damjano Golavšek vabljive nagrade za otroke in odrasle
16.00 Pred Muzejem novejše
zgodovine Celje__
Celjski pust 2006: pokop pusta
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura: Zajček
rusko pravljico pripoveduje Mojca Lesjak
18.00 Dvorana Zveze kulturnih
društev Celje_
Redna literarna delavnica Celjskega literarnega društva Celje delavnico bo vodil Zoran Pevec
20.00 Atelje Željko Opačak ŽO Željko Opačak: Futuristič-ne podobe Celje
odprtje razstave
15.30 Titov trg Velenje________
Pust, pust, krivih ust ...
17X10 MrijSa i vt išeža
Otroško pustno rajanje z Romano Krajnčan, škratoma Sa in Do ter Piko Nogavičko 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče - film
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami gost: Kari Drago Seme 21.00 Celjski mladinski center Pusť si žurat koncert Žurdov in Nexys
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center -dvorana
Delavnice režije in montaže
gost Mitja Okorn
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Brezplačne ustvarjalne delavnice
izdelava modnih dodatkov, brošur, poslikava vaz
10.00 do 19.00 Vila Mojca
Velenje_
Odprta vrata Vile Mojce
družabne igre, zimske us-tvarjahiice, začetni računalniški tečaj za učence od 1. do 4. razreda
11.00 MNZC-Otroški muzej brlog zimske počit-
_2___________i
Za posebno glasbeno in gledališko zaigrano doživetje so pred polno dvorano poskrbeli poklicni in ljubiteljski izvajalci ter člani orkestra in operetnega zbora. Srca sta prevzela zlasti Andreja Zakonjšek in Maijan Terček (na fotografiji).
10.00 do 19.00 Vila Mojca
Velenje _
Odprta vrata Vile Mojce
družabne igre, zimske us-tvajjalnice, začetni računalniški tečaj za učence od 1. do 4. razreda 11.00 MNZC-Otroški muzej Hermanov brlog
Dr. Dušan Nećak in dr. Božo Repe: Prelom: 1914 - 1918 Slovenci in svet v prvi svetovni vojni
predstavitev knjige, z avtorjema se bo pogovarjal mag. Tone Kregar
Primož Ekart (komedijant večera) in Barbara Krajne morda sporočata SMS-novico o uspeli predstavi Ivi Babič, ki jo je Barbara zamenjala - le na odru. Iva je v resnici Fižolčkova družica.
is	i Kultura	sovi ho
V enem tednu
dve nagradi
Rudolf Španzel
Savinjski
Z obetavnim mladim igralcem iz Hude Jame pri Laškem o njegovih dosežkih, ciljih in še čem
ponos
V Narodni galeriji v Ljubljani so v sredo (v spominu je ostala skoraj neznosna gneča) predstavili knjižno monografijo in odprli razstavo izbranih del Rudolfa Španzla, slikarja iz Zabu-kovice in tudi častnega občana Žalca.
Umetnik zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani, pred kratkim pa je pri Mladinski knjigi izšla knjižna monografija, ki jo je posvetil predvsem svoji družini. Knjiga je v sodelovanju z Aleksandrom Zornom nastajala kar trinajst let, dopolnjujejo pa jo esejistična razmišljanja Draga Jančarja (Slike sanjajo o svojem Stvarniku), Tarasa Kermau-nerja (Odnos do Španzlove-ga slikarstva je preizkus za iskrenost, pristnost slovenskega pluralizma) in Andreja Medveda (Narcis v ogledalu). »V obraze Celjskih so nemara naseljene poteze sodobnikov, toda to so obrazi, ki prihajajo med nas iz temin preteklosti, na njih so sledovi razvratnega življenja, hrane in pijače, a tudi temni sledovi strasti, intrig, umorov in vseh smrtnih grehov,« je med drugim zapisal Jan-
Rudi Španzel je nedvomno eden najzanimivejših sodobnih slovenskih slikarjev. Ne samo, da je eden najboljših in najbolj iskanih portretistov, njegova velika epska oljna platna so v tujih galerijah znana skoraj bolj kot po doma čih, njegove slike pa so pro dane po vseh celinah sveta Ravno tako ne gre prezreti nje govega bogatega in izjemno kakovostnega grafičnega opusa: prav pri grafikah se lahko pohvalimo, da bogatijo naš vsakdanjik, saj so njegove gravure portretov slovenskih umetnikov v jeklorezu likovna srž slovenskih tolarjev.
Mladinska knjiga je monografijo izdala ob praznovanju jubileja, o katerem je govoril njen direktor Milan Ma-tos. Številnim obiskovalcem v Narodni galeriji bodo v ušesih zagotovo ostale tople besede žalskega župana Lojzeta Posedela, ki je govoril o tem, kako so Savinjčani ponosni na »svojega« umetnika. Razstavo Španzlovih del je odprl minister za kulturo Vaško Simoniti. Iz govora savinjskega umetnika mnogi povzemajo, da tekmuje le z velikimi umetniki.
US
Eden od »izdelkov«, ki bo ostal v si
Doletela me je čast, da z nekoč, verjamem, velikim imenom na slovenskem gledališkem odru opravim njegov prvi intervju. Za snidenje sva izbrala kotiček bifeja v Zdravilišču Laško. Bilo je po predstavi Mali princ, ki jo ob obilici drugih obveznosti soustvarja letošnji Severjev nagrajenec in dobitnik študentske nagrade zlatolaska na AGRFT Rok Matek.
Obe nagradi je dobil v enem tednu. Ko je po podelitvi zlatolaske naslednji dan prišel na predavanje, ga je profesor ogovoril, češ da zadnje čase pobira same nagrade. »No, ja ... včeraj sem dobil zlatolasko ... nič takega...« jeskrom-no odvrnil »po duši težki individualist«, ne vedoč, da ga za igralske dosežke v minulem letu čaka tudi Severjeva nagrada. Svetlolasi igralec je tik pred diplomo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Od kod vam ljubezen do igralstva?
Začelo se je v osnovni šoli, ko sem sodeloval pri vsaki dramski postavitvi. Nadaljevalo se je v srednji šoli, ko sva s sošolcem Lukom Žerjavom začela ustvarjati impro ligo. Neposreden stik 7. občinstvom, takojšen odziv in adrenalin, ki ti pred in med nastopom šine skozi telo, so me tako prevzeli, da sem spoznal, da me igralstvo v življenju zanima bolj kot vse drugo.
Potem so sledili sprejemni izpiti na AGRFT. Je šlo v prvo?
Ne. Prvič sem »sprejemce« delal takoj po maturi. Po enem letu, ko sem še enkrat razmislil o vsem skupaj, sem spet poskusil. In uspelo je.
S čim so vas mučili?
Moral sem improvizirati, da sem pravkar pojedel krof, pri čemer mi je vsa marmelada stekla po prstih. Ker nisem imel ničesar, ob kar bi se obrisal, sem moral vso namišljeno marmelado polizati s prstov. Pošteno sem si oblízal roke. Rad imam krofe, a brez marmelade.
Kakšne želje imate glede zaposlitve?
Trenutno še ne razmišljam prav veliko o tem. Pred koncem študija si želim čim več izžeti od profesorjev in potem delati s čim več različnimi ljudmi in čim več različnih stvari.
Želite ostari v prestolnici ali morebiti ciljate tudi na celjski ansambel?
Zaenkrat se mi zdi Ljubljana najbolj primerna, a me seveda zanimajo tudi drugi teatri. Nimam nekih strogo
določenih preferenc, kar se tega tiče.
Trenutno sodelujete z ljubljansko Dramo.
Ja, debitira! sem v predstavi Alamut, sodelujem pa tudi v Ani Karenini, kjer igram več manjših vlog. Sem polno zaseden. Na akademiji se bom kmalu začel pripravljati na drugo diplomsko predstavo Važno seje imenovati Ernest, delam tudi na monodrami Devetsto, premiera bo maja, še ena premiera me čaka decembra.
Kakšnih vlog si želite?
V	prvi vrsti si želim raziskati klasični teater. Zelo me zanimajo ekstremna čustvena stanja, kako daleč lahko pridem z njimi. Kako močan je lahko naboj med soigralcema na odru, ki istočasno vpliva tudi na gledalce. S takšnimi vlogami bi se najraje soočal, pri čemer je tudi kakšno komedijo »čisto luštno« kdaj narediti.
Čez teden živite v Ljubljani, redko vas vidimo v Laškem. Se je lepo vrniti domov?
Zelo! Da si napolnim baterije, se srečam z domačimi, s prijatelji, zelo dobrodošlo je mamino kosilo. Domov se ponavadi vrnem enkrat na mesec, bolj pogosto mi ne uspe.
V	kratkem se odpravljate na Poljsko.
Ja, 17. marca. Pošilja me akademija. Slovenijo bom zastopal na festivalu gledališkega petja. Zelo rad pojem. V dragem letniku sem delal Cabaret, kjer sem imel glavno vlogo. To je bil eden mojih najljubših projektov. Zelo me zanimajo šansoni.
Ravno danes sem moral po predstavi dati avtogram in narisali ovčko. Ne znam risati, ampak upam, da je oboževalka zadovoljna. Dobil sem tudi že nekaj SMS-ov in povabil na pijačo. Seveda se z veseljem odzovem. A ni prevelike krize glede tega.
Vas ljudje že prepoznajo na cesti?
Že, že. Opažam poglede in si mislim, aha, tale me je pa že nekje videl.
S čim se ob naštetem še ukvarjate?
Plešem pri folklori, a za kaj drugega mi ne ostane dosti časa. Z veseljem grem kdaj v hribe, ob nedeljah rad dolgo spim, preberem kakšno knjigo. Moj najljubši del dneva je večer, takrat sem najbolj kreativen.
Imate kakšne razvade?
O, ja. Zelo rad imam kavo, juhe, čokoladno torto ...
... ampak zdajle pijete sok!?
Ja, je že večerna ura in se moram malo »šparati«, drugače ne bom mogel zaspati, ha, ha, ha.
l\idi sami kdaj kaj skuhate?
Uf... joj... to pa ne. Kvečjemu kakšno juho iz vrečke.
In za konec še to: ste kaj v sorodu s prvim možem laškega zdravilišča?
Z gospodom Romanom Matkom sva po eni predstavi, ki sem jo vodil, temeljito preštudirala sorodstvene vezi in ugotovila, da te obstajajo v nekem daljnem kolenu. Ampak nimamo stikov, ne dobivamo se na družinskih kosilih ah kaj podobnega.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: URŠKA BOUKOVAC
Kje ste urili svoj glas?
Začel sem v folklorni skupini KUD Lipa Rečica. Tam sem začel spoznavati ljudsko petje. S tem znanjem sem prišel na akademijo, kjer sem še razširil svoje pevske zmožnosti.
Sodelujete tudi v predstavi Mali princ. Igrate pilota. Je težka vloga?
Vloga je zahtevna s tega stališča, da ne vem, kako bi se lotil popravil letala. Zelo zanimivo mi je bilo razviti odnos z Malim princem, ki ga igra dvanajstletni deček. Na odru sva si morala pridobiti zaupanje, da so stvari postale naravne. Prišla sva do zelo zanimivih rezultatov.
Laščani vas pogosto porabijo tudi za vodenje raznih prireditev.
Že v šoli so me porabili povsod, kjer se je dalo. V vodenje prireditev sem začel vnašati nove ideje. Vsako prireditev sem vzel kot nov izziv. Joj, kako sem se namučil, da sem za prireditev ob dnevu državnosti našel primerno kuro, ki je ponazarjala Slovenijo ...
Ha, ha, ha ... Ja, res je bila lepa ... In kamera? Se razumeta?
Nekaj izkušenj z njo imam, ker imamo na akademiji predmet igra pred kamero. Filma še nisem snemal, sem pa posnel eno reklamo. Zahtevala je dvanajst ur neprekinjenega dela. Bilo je zanimivo in hkrati zelo naporno. Igra na odru je zame večji izziv, ker se prizorov ne da ponavljati, namesto tehnike je v ospredju igralec, všeč mi je neposreden odziv občinstva.
In oboževalke?
nasveti
19
Hoja za vitkost in vitalnost
Premikati spodnje okončine in hoditi znamo vsi, vprašanje pa je, če je korakanje, ki nam je prešlo v meso in kri, tudi pravilno, prijetno in koristno za organizem. Ponavljanje istih, organizmu neprijaznih, neustreznih gibov, škoduje zlasti sklepom, vezem, mišicam in hrbtenici, pa tudi stopalom.
Če hočete s hojo shujšati, se razgibati in sprostiti ter si pridobiti čvrsto postavo, se morate z njo zdržema ukvarjati vsaj štirikrat tedensko po 45 do 60 minut. Pri tem vam svetujemo, da:
-	postopoma povečujete hitrost hoje, pri čemer vam ni treba povečevati dolžine običajnih korakov. Postopno povečevanje hitrosti hoje pripomore k 50-odstotnemu porastu energetskih potreb - potrošnji kalorij.
-	V intervalih menjavate in spreminjate naklon telesa. Nekaj čas hodite povsem zravnano, nato se rahlo us-ločite, se čez čas spet zravnajte, se še bolj usločite in se na koncu maksimalno zravnajte v hrbtenici. Podobno počnite tudi z rokami - kot naklona v komol-
cu spreminjajte v intervalih.
- Spreminjate tehnike hoje v intervalih, kar pomaga k boljšemu obvladovanju tempa in naklona hoje, obenem pa se mimogrede poveča tudi intenziteta, kar spet pomeni dodatno izgubo energije brez posebnega napora.
Kaj pa treningi hoje?
Primerni so najrazličnejši programi in tehnike, od hoje po ravnem in navkreber (vzponov) do kardio in kros-trenin-ga. Največ svobode in domišljije dopušča »manualni« način hoje (ritmično gibanje
nog, rok in trupa), ki je povezan tudi z znatno potrošnjo kalorij, saj omogoča nenehno menjavanje nagiba telesa in rok. Pomembno je, da hitrost in intenziteto treninga prilagajate svojim sposobnostim in kondiciji - frekvenca pulza in dihanja, utrujenost mišic, krči, znojenje ipd.
In ne pozabite: ni zdrave hoje brez primerne obutve in dovolj ohlapnega, zračnega oblačila iz naravnih materialov. Da se je pred intenzivnejšo hojo potrebno ogreti, pa gotovo že veste.
NM
Kislo zelje in zelnica -vir zdravja in narave
Danes se vse bolj zavedamo, da je zdravo prehranjevanje eden najpomembnejših dejavnikov za zdravo, dolgo in kakovostno življenje ljudi. Ko govorimo o zdravi prehrani, poudarjamo predvsem sadje in zelenjavo, kar je nedvomno dokazano in v praksi preverjeno. Težave pa nastanejo pozimi, ko se ta izbor precej zoži in podraži in to ravno v času pojavov gripe ter dolgih virusnih obolenj in epidemij.
Zato je to čas kislega zelja in zel-nice, ki ju poznamo kot biološko na-Tavno zdravilo, ki krepita imunski sistem, delujeta na presnovo maščob in proteinov, tvorita rdeče krvničke.
Sta učinkovito sredstvo proti raku, holesterolu in artritisu, ker sta bogata z vitamini, od katerih sta še posebno pomembna vitamina C in B6, pomagata pa tudi proti poapnenju žil, prebavi, zaprtju in še kaj. Če kislo zelje cenimo in poznamo kot preprosto živilo in zdravilo hkrati, pa vse premalo cenimo in poznamo zelno vodo ali zelnico, kot ji preprosto pravimo. V zelnici je prav toliko hranljivih snovi ter sestavin kot v zelju. Kljub temu pa ima zelnica kar nekaj prednosti v primerjavi z uživanjem kislega zelja. Je precej blažja za prebavila, ne napihuje, zato je primernejša za ljudi z občutljivejši-
mi prebavili, nepogrešljiva pri očiščevalni dieti, pri kateri naj bi se telo očistilo strupov. Zunanje pa deluje, če na okuženo.kožo (ognojek) položimo obkladek, ki smo ga prepojili z zelnico. Raziskave so pokazale, da redno pitje zelnice znižuje holesterol v krvi in krvni tlak, ugodno deluje na srce in krvni obtok, zmanjšuje tveganje proti raku.
Zdravljenje: zjutraj in vedno po obrokih popijemo 1/8 1 zelnice, razredčene z vodo v razmerju 1 : 1. Za večjo učinkovitost in boljši okus lahko dodamo še malo jabolčnega kisa in med.
Dr. FRANC PAJENK
ALBO PLUS d.o.o.
3311 Šempeter v Savinjski dolini
Tel.: 103) 705 50 90, |03| 710 45 91 fax; 103] 705 50 91,1031710 45 91 GSM: 041 611 444
Kisarna
Predelava kislega zelja in zeljne vode
Prodaja zeljne vode v prodajalnah
Moj zdravnik 2006
Revija Viva je letos že desetič pripravila akcijo Moj zdravnik, ki bo trajala do sredine marca. V njej lahko sodelujejo tudi bralci Novega tednika, ki se z glasovnicami potegujejo tudi za lepe nagrade.
Vsak torek bomo objavili kupon, na katerem lahko glasujete za svojega najljubšega družinskega zdravnika ali zdravnico, ginekologinjo ali ginekologa ter pediatrinjo ali pediatra. Bralci lahko glasujete za enega, dva ali vse tri zdravnike, upošteva pa se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti, ki bo zbral absolutno največje številko glasov, dobi naziv Moj zdravnik 2006.
Med prispelimi kuponi naših bralcev bodo vsak teden izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob koncu akcije pa bodo med vsemi glasovalci izžrebali tri glavne (kuhinjski aparat Magic Bullet) in več kot 50 praktičnih nagrad (med njimi 20 odej Dormeo).
Tedensko nagrado (polletno naročnino na revijo Viva) prejme Kristina Lipar, Zg. Tinsko 31, 3223 Loka pri Žu-smu. Glasovala je za družinskega zdravnika Roberta Baju-ka iz ZD Šmarje, ginekologa Filipa Simonitija iz ZD Šentjur in pediatrinjo Margareto Selič-Amon iz ZD Štore.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
KUPON
Glasujem 2a:
Mejo <feužesK3 «iravroco at jdravnka'. Moje gwataSogèMC aS ginekologa: Meja	aï aattetra:----------
tednik
AdriaticSlovenica
Zelena zvišuje krvni tlak.
Nad nizek krvni tlak
Prejšnjič smo obdelali zeliščne pripravke, ki znižujejo previsok krvni tlak, danes pa se posvetimo pripravkom, ki pripomorejo k zvišanju prenizkega krvnega tlaka.
Zelo nizek krvni tlak je.si-la neprijetna stvar, ki lahko muči povsem zdrave ljudi ali pa bolnike z opešanim srcem, hudimi nalezljivimi boleznimi in drugim. Pogosta utrujenost, mlahavost mišic, migrene in razbijanje srca so tegobe, ki navadno spremljajo ljudi s prenizkim krvnim tlakom. S katerimi zeliščnimi pripravki si lahko pomagajo ali pripomorejo k večji učinkovitosti zdravniškega zdravljenja?
Naj najprej spregovori stiški pater Simon Ašič. Potrebujemo meliso (Melissa officinalis), orehove liste (Juglans re-
storis) in srčno moč (Poten-tilla tormentilla). S pol litra kropa poparimo dve žlici mešanice teh zelišč. Pijemo po eno skodelico po glavnih obrokih. Podoben učinek ima tudi poparek iz melise, pleš-ca, rmana (Achillea millefolium), šipka (Rosa canina), timijana (Thymus vulgaris) in žajblja (Salllvia officinalis). S pol litra kropa poparimo le eno žličko mešanice teh zelišč. Za eno uro odstavimo, precedimo in pijemo trikrat na dan pol ure pred obroki. Priporoča tudi, naj ljudje z omenjenimi tegobami jedo marmelado iz gozdnih jagod (Fragaria vesca), črno grozdje (pol ure pred obroki), kokošjo juho, koprive (Urtica dioica ali Lamium album) v obliki špinače, paradižnik v solati, ki mu dodajo žlico zre-zanega peteršilja (Petroseli-num hoortense) in janeža (Pimpinella anisum), zeleno (Apium graveolens) v obliki
Piše: PAVLA KLINER
solate, zmleto s sadjem ali pa kot dodatek juham in omakam. Odličen je tudi sirup: v kozarec nalagamo izmenoma plast zelene in plast sladkorja, Privoščite pa si lahko tudi čaj iz zelene. Pet vejic skuhate v litru vode in pijete čez dan. TUdi čaj iz rožmarina (Rosmarinus officinalis) dviga nizek krvni tlak. Nič manj pa se ne obneseta rožmarino-vo vino ali pa rožmarinov cvet, če zaužijete do dva kozarca vina ali do dve šilci cveta na dan. Kura naj traja mesec do dva. Koristi tudi vino iz robid (Rubus fruticosus). Pijete trikrat dnevno po eno šilce po glavnih obrokih.
Dandanes je po svetu sila priznan tudi naslednji recept, ki pa so ga že davno tega »izumile« bosonoge karmeličan-ke, zato se imenuje karmeli-čanski »melisin cvet«. Za na-mok (macerat) potrebujete po 15 gramov vsake od sledečih zeli: žajblja, bazilike (Ocimum basilicum), melise, pelina (Artemisia absinthium), angelike (Angelica archangelica), mete (Mentha piperita) in ožepka (Hysso-pus officinalis). Mešanico teh zeli prelijete z litrom in pol 45% alkohola in jo namakate 15 dni.
Nato tekočino precedite in jo shranite v dobro zaprti steklenici. Pijete v zelo skromnih odmerkih po potrebi (ena žlička ali nekaj kapljic z malo medu).
www.radiocelje.com
20
«OVI T! DM
OBČINA PREBOLD
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03-popravek) sklicujem
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE PREBOLD, ki bo v sejni sobi Občine Prebold v torek, 7. 3. 2006, z začetkom ob 10. uri.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Prebold.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine predloga občinskega prostorskega akta.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Vljudno vabljeni!
ŽUPAN
Vinko DEBELAK, univ. dipl. inž. gradb.
iščemo topel dom
Prijatelji, ki čakajo na vas
Objavljamo prosto delovno mesto
SOCIALNI DELAVEC
v domu za institucionalno varstvo starejših
Za razpisano delovno mesto od kandidata pričakujemo:
-	izpolnjevanje splošnih pogojev, kot jih zahteva Zakon o socialnem varstvu: ustrezna smer in stopnja izobrazbe ter opravljen strokovni izpit po programu socialnega varstva
-	v dosedanjem delu dokazane strokovne in delovne sposobnosti ter osebnostne vrline;
-	življenjepis in delovne reference.
Obravnavane bodo samo popolne pisne prijave kandidatov, ki bodo s priloženimi dokumenti dokazali izpolnjevanje splošnih pogojev za razpisana dela in bodo prispele na naš naslov do 10. februarja 2006.
Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor in osebno predstavitev.
Prijave pošljite na naslov: CONTRACO-ŠPESOV DOM VOJNIK, Cesta v Tomaž 6a, 3212 VOJNIK.
Zgodba pod slikami pove vse - mi bomo tudi tokrat pripisali le njihov naslov in telefon, da boste srečen konec zgodbe hitreje »našli«. Njihovi telefonski številki sta 749-0-600 ah 749-0-602. Do Jarmovca, kjer je zavetišče Zonzani, pa boste najlažje prišli, če boste z avtoceste Celje-Maribor pri odseku za Dramlje zavili proti Šentjurju, nato pa sledili tablam zavetišča.
Iz oči mi sveti, kako zlata sem po duši. Mirna, materinska in vdana.
Sem živahen, nadvse premeten kuža in si neizmerno želim bližine ljudi. Že tretjič vas iz Novega tednika gledam s prošnjo v očkah: Pridite pome, ne bo vam žal!!!
Ko posvojim novB ljudi se bom najprej najedla, potem se bom crkljala, nato se bom cel dan igrala z otroki... Ne, ne - najprej se bom igrala, nato pa cel večer pustila božati po trebuščku... Pa naslednji dan še sprehod v park ...
Nerodno mi je priznati, saj sem velik kuža, ampak res si želim, da me kdo pride posvojit. Drugače se pa ničesar ne bojim!
Kuža Pazi, z repkom miga, vstane, leže, tačko da. Hišo čuva, jezno laja, ko nikogar ni doma ...
Sem prav slišal? Nekdo išče prijaznega, a čuječega kužka. Pome naj pride!
www.novitednik.com
NOVI IftiF
si-informacije
21
tednik
Obvestiio oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
POSLOVNI prostor, približno 85 m!, ugodno lokacijo, Celje, Mariborska testo, s parkiriščem, oddam v nojem. Telefon 041 262-063.	898
TELIČKO simentalko, težko 140 kg in bikca, storego 20 dni, prodam. Telefon 041 941-881.	845
KRAVO za zakol, težko 600 kg, prodam.
Telefon 041835-720.	865
KRAVO simentalko, brejo ali ne, prodam. Telefon (03) 5738-136, 041 900-148.
L 233
KRAVO simentalko, dobro molznico, po telitvi, prodam. Telefon 041910466. L239 KOBILO, storo 7 let, brejo 9 mesecev, ujahono, prodam. Telefon 051 210-886. L237 ŽREBIC0, staro 10 mesecev, prodam za 120.000 SIT ali menjam za govedo ali drva. Telefon 051 210-886. L238 ŽREBIČKO, staro 8 mesecev, lepo, mimo, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 659-335.	862
PRODAM
BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema, avtomatic-menjolnik, gps, pot. rač., tempomat, klima, 8 airbagov..., prodam za 3 mio SIT.Telefon 031 622-
262.	n
OPEL cona city 1,0, letnik 1999,40.000 km, prvi lastnik, prodom. Telefon (03) 7492-284.	762
MOPED Apn 4, dobro ohranjen, prodam.
Telefon (03) 5461-036. 867 ŠKODO favorit, 1994, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031249-985. 894 RENAULT 19, letnik 1993,zopremo, reg. do 11/2006, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 286-057.	884
TROSILEC umetnega gnoja Uni 300, malo rabljen, prodam. Telefon 031538-811.
MOLZNI stroj Virovitica kupim. Telefon 041 598-999.	864
PRODAM
ZLATEČE, Nova Cerkev. Na hribu prodom delno padkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in voda. Skupno posestvo z zemljiščem meri 2,5 ha. Ceno 13.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon (03)5772-408.	868
PARCELO, 360 m', Polžanska Gorca, Sladka Gora, urejen dovoz, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 600-630 ali (03) 5451-881.	870
LESENO uto, primerno za vrtičkarje in gradbeno parcelo, prodam. Telefon 041783-074.	883
PARCELO na lepi lokaciji, v Šentjurju, Pesnica, velikost približno 850 vsi priključki: vodo, elektro na parceli,!
KUPIM
MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n
CEUE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 ml Telefon 031 623-242.
848
PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-
MANJŠ0 hišo v okolici Celja oddamo. Telefon 031 35M23.	878
SUHO garažo v Celju najamem s 1. 4. 2006. Telefon 5418-095, 041 516-
mi\U!\\m
IŠČEM prijateljico, staro do 58 let, iz Celjo, za resno vezo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro IVO. 86o
Si želite- družbo!
£ l/KINA
t^enajti za sklepanji pczumsiw Pokličite.
1941 525 061
mak. Mm, 21 ur ha,iUiv
ENOINPOL ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933.	n
STANOVANJE vcentru Celja, približno 60 m!, po možnosti staro, kupim. Telefon 041 233-106,041433-583. 844 GARSONIÉRO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.	890
DVOSOBNO oli večsobno stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec Telefon 041 352-267.	890
ODDAM
SOBO s kopalnico in souporabo kuhinje, Cesto na Ostrožno 2 v Celju, oddamo. Telefon 041461-035, med 7. in 15. uro. n ENOINPOLSOBNO stanovanje, 47 m!, na Lavi, Goriška 6, delno opremljeno, oddam v najem. Telefon 041 386-362 ali 041435-743.	648
V RIMSKIH Toplicah oddamo dvoinpolsobno stanovanje. Telefon (03) 5735-135, 031 884-368.	903
MENJAM
DVOSOBNO socialno stanovanje, 57 m!, menjam za enosobno. Telefon 041 675-391.	794
DVOSOBNO stanovanje, 48,50 m', zamenjam za enosobno ali garsonjero v Celju. Menjava samo s stanovanjem Nepremičnin Celje. Informacije 031 476-195, pO 17. Uri.	879
NAJAMEM
TRISOBNO komfortno stanovanje najamem v Celju. Telefon 051 200-688. 893 GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno najamem za dlje časa. Telefon 051 604-972.	ž 102
GRADBENI MATERIAL
DRVA, mešana, 10 m3, z dostavo, prodam.
Telelon 041 941-881.	845
BUKOVA drva prodamo. Telefon 041 318-144.	š 169
SUHA bukova drva prodom za 11.000 SIT/ m!. Telefon 031745-824. 863
OKROGLE bale, suhe ali silažne, prodom ali menjam zo drva.Telefon 031 205-439.
296
KROMPIR, primeren za sajenje, sorto mi-neiva, calingford, romano, disire, prodam. Telefon 041742-334. 740 BALE, kocke sena, prodamo. Telefon 041 763-930.	871
SENO v kockah, 280 SIT/kos in seno v rifuzi, prodam. Možna menjava za ovce. Telefon 041747-847.	869 SENO ali otavo prodam. Telefon 5773-818.
BELO in rdeče vino, slivovko in hlevski gnoj prodam. Telefon 5741-873, 051 255-469.	Š172
SENO, sladko, prodam. Telefon 5771-665.
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v dnevnem baru. Nudimo redno zaposlitev ali prek študentskega servisa. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. Frigotrons-port, Peter Pišek s. p., Lopato 17,3000 Celje.	r
ZAPOSLIMO terenskega komerdalista: prodajo in razvoz po terenu. Informarije po telefonu 041 723-706, Marko Novak. Inrome, Marko Novak s. p., Rimska cesta 2 a, Laško, zastopstvo za Drogokolinsko d. d.
POTREBUJEMO 7 sodelavcev. Priložnost za tiste, ki so pripravljeni delati in rasti s podjetjem. Telefon (03) 428-2086. Lindigo d. 0.0., Kidričevo 13, Celje.
NUDIM delo pri roznosu dnevnega časopi-so. Telefon 041 382-967. Jožef Zorko s. p., Vrhe 21, Teharje.	885
ZIDARJA ali pleskarja zaposlimo za nedoločen čas, lahko tudi delavca z izkušnjami za izvajanje izolacijskih fasad. Telefon 041 621-010. Kabis d.o.o., Stanetova 24, Celje.	889
NATAKAR! Kavarna Leonardo zaposli natakarja oziroma natakarico za strežbo v kavarni. Možna zaposlitev za nedoločen čas. Pogoji: vsaj eno leto delovnih izkušenj, končana srednja gostinska šola, komunikativnost, prijaznost, urejenost, natančnost. Prošnjo z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: Leonardo d. 0.0., Gosposka 28, Celje.
PRODAM
PASJO hišico, večjo, iz brun, izolirano, prodam. Telefon 041636-247. 851 GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodorno že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. 0. o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01) 5404-677, 040234-969.	n
KOZOLEC prodam. Telefon (03) 5419-028.
L 232
KOBILO haflinger, mlado, brejo 9 mesecev ter kostanjeve kole zo vinograd, 2,20, prodam. Telefon 031 617-048, 5770-315.	Š170
TRI kvote za krave dojilje, bikca šarole, 95 kg in bikca, čb, 155 kg, skupaj prodam. Telefon po 16. uri, 031 553-567. š 176
KUPIM
BIKCA limuzin, starega 14 dniin rotacijsko IŠČEM zidarskotesarcko skupino zo obnovo kosoza motokultivator, kupim.Telefon stanovanjske hiše. Telefon 5778-759.
PRODAM
ŽREBICO, storo 2 leti, shp b rodovnik, prodam za 300.000 SIT. Telefon (03) 5827-570.	852
KRAVO simentolko, s svežim mlekom, dobro mlekarico, staro 4 leta, prodam. Telefon 041293-606.	aso
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
Kako je prazen dom. dvorišče, oko zaman povsod te išče. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Kako boli...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
FRANCA BRGLEZA
iz Jerajeve 6 v Celju (12.12.1926-20.2.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo se zahvaljujemo gospodu župniku Srečku Hrenu.
Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Franc, Vladimir in Stane z družinami
		
		V SPOMIN
	WW	
	w	zapustila draga žena in mamica
ROMANA KOZAR		
		iz Dramelj
Hvala vsem, ki se je spominjate.		
Mož Ljubo in sin Dejan		
		Š160
V SPOMIN
V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal. Čeprav pokojno spiš, z nami vedno še živiš.
ALOJZ TEPEŠ
(18.6.1936-28.2.1986)
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, iskrena hvala. Žena Marta in sinovi z družinami
Neke februarske noči, ko vseje mirno spalo, je tvoje srce, dragi Jože, nenadoma zastalo.
V SPOMIN
29. februarja bo minilo 10 let, kar si nas za vedno zapustil,dragi
JOŽE PEKOSAK
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
BORZA DELA	NCV1
22
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Gradbeni delavec
pomoč zidarjem pri gradbenih delih; do 3. 3. 2006; Jurič-ki Željko s.p. Zidarstvo in fasa-derstvo. Muzejski trg 3, 3000 Celje.
_ gradbena dela; do 3. 3. 2006; Cepin Branko s.p., Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88, 3211 Škofja vas; Delavec brez poklica posluževanje strojev za sukanje in termofiksiranje umetnih vlaken; do 7. 3. 2006; Aquaset d.d.
Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore;
monter gradbenih elementov, de lo na terenu; do 9. 3.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik.
Snažilka
čiščenje poslovnih prostorov; do 2. 3. 2006; Hudournik d.o.o. Štore, Laška vas pri Štorah 20, 3220 Štore.
skladiščnik blaga, bela tehnika akustika, v prodajnem centru Drolc Celje; do 25.3.2006; Tripex d.o.o„ Bežigrajska cesta 7,3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
voznik tovornjaka; do 18. 3. 2006; Cradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
čiščenje poslovnih prostorov, stavb po gradnji, talnih oblog, oken - moški; do 5. 3. 2006; Vengust Rudi s.p., Čiščenje talnih oblog, Na gmajni 2,3202 Ljubečna.
Mizar
delovni inštruktor; do 14. 3. 2006; Javni zavod Psihiatrična bol-
nišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik.
Ključavničar
obdelovalec kovin - moški; do 28.2.2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6,3000 Celje.
Frezalec
rezkanje po tehnoloških predpisih; do 3. 3. 2006; Center ISI invalidsko podjetje d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Strojnik
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 3. 3. 2006; Dovečar Alojz s.p. Storitve gradbenih strojev, Škofja vas 30,3211 Škofja vas.
Avtomehanik
avtomehanik; do 10. 3. 2006; Škorjanec Alojz s.p.. Avto Škorja-nec Podružnica Celje, Gaji 42, 3000 Celje.
Slikopleskar
slikopleskarska dela; do 25. 3. 2006; Bornšek Anton s.p. Celje, Sobno slikarstvo in pleskarstvo, Nova-čanova ulica 2,3202 Ljubečna.
Tesar
izdelava in montaža strešnih konstrukcij, opažanje, razopaža-
nje; do28.2.2006; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1,3000 Celje;
tesar;' do 28.2.2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Zidar
zidar; do 3.3.2006; Čepin Branko s.p., Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88,3211 Škof-
zidar; do 28.2.2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje;
zidarska dela; do 28. 2. 2006; Sarič Milovan s.p. Štore, CestaXIV. divizije 11, 3220 Štore. Strojnik gradbene mehaniza-
'strojnik TGM; do 18. 3.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik, komisionar za Celje; do 28.2.2006; Asinus d.o.o., Smar-tinska cesta 152,1000 Ljubljana;
voznik tovornjaka po Sloveniji; do 8. 3. 2006; Cratours d.o.o. Škofja vas, Škofja vas 30, 3211 Škofja vas. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 7.3.2006; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Skladiščnik
komisioniranje blaga po nalogu na euro palete, čiščenje skladišča; do 3. 3.2006; Štefančič Simon s.p. Tasi, Ulica bratov Mrav-Ijakov la, 3000 Celje, Prodajalec
prodajalec, blagajnik; do 2.3. 2006; Brance Borut s.p.. Agencija Brance, Zadobrova 23, 3211 Škofja vas;
prodajalec v prodajalni z barvami in laki na lokaciji: Celje, Kidričeva ulica 6; do 7.3.2006; Mavrica d.d., Slamnikarska cesta 1, 1230 Domžale;
zastopnik, trženje programa MK založbe, del. mesto v Celju; do 3. 3.2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana;
samostojni terenski prodajalec avtoservisne opreme in potrošne-ga materiala, del. mesto v Celju; do 29.3.2006; Tetra-mark d.o.o., Cesta v Gorice 10a, 1000 Ljublja-
prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do 4. 3. 2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje;
prodajalec pohištva; do 15.3.. 2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7,3000 Celje;
prodajalec, delo v Celju; do 28. 2.2006; Veletekstil d.d. Ljubljana, Leskoškova cesta 10, 1000 Ljubljana. Kuhar natakar strežba pijač, priprava hrane; do 7.3.2006; Integros d.o.o., Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46, 3230 Šentjur. Natakar
strežba pijač; do 4. 3. 2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Bobiičar-negovalec bolničar-negovalec; do 3. 3. 2006; Contraco, Spesov dom Vojnik d.o.o.. Cesta v Tomaž 6,3212 Voj-
Srednja poklicna izobrazba varovanje ljudi in premoženja; do 7. 3. 2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19.3000 Celje. Farmacevtski tehnik svetovanje in prodaja v zeliščni lekarni; do 7. 3.2006; Biotopic d.o.o. Celje, Cvetlična ulica 9,3000 Celje. Komercialni tehnik poslovodja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov v prodajnem centru v Celju; do 25. 3. 2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Ekonomski tehnik administrativna in komercialna dela; do 7. 3. 2006; Avto center Celeia d.o.o. Celje, Mariborska cesta 107, 3000 Celje;
materialni knjigovodja; do4.3. 2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Ekonomsko komerdalni tehnik poslovodja; do 4. 3. 2006; Limoni d.o.o., Parfumerije v Sloveniji, Partizanska cesta 79,6210 Se-
zavarovalni zastopnik, delo na območju Celja v. okolico; do 3.3. 2006; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana;
komercialist, pospeševalec na terenu za gostinstvo. Štajerska; do
28.2.2006; Univerzál commerce d.o.o. Ljubljana, Novo polje. Cesta IV 1,1260 Ljubljana - Polje. Zdravstveni tehnik medicinska sestra; do 3. 3. 2006; Contraco, Špesov dom Vojnik d.o.o., Cesta vTomaž 6,3212 Voj-
Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Višja strokovno izobrazba strokovni sodelavec pri upravljanju trgovskih centrov, del. mesto v Celju; do 3. 3. 2006; Hypo PCd.o.o„ Dunajska 117,1001 Ljub-
Dipl. ekonomist (vs) posrednik v prometu nepremičnin; do 5. 3. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Magister ekonomije vodja financ, organiziranje in nadzor dela financ; do 28.2.2006; Aero d.d. Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Doktor medicine zdravnik po končanem sekun-dariju; do 14. 3. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Voj-
Doktor medicine specialist psihiatrije
zdravnik specialist psihiater (tdpp); do 14. 3. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Voj-
Univerzitetna izobrazba projektant požarne varnosti; do 9.3.2006; Kova d.o.o. Družba za izvajanje komplet, varstva pri delu, Teharska cesta 4,3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Delavec brez poklica strojnik gradbene mehanizacije; do 10. 3.2006; Hercog Ferdinand s.p. Storitve z gradbeno mehanizacijo, Tevče 8,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 8. 3. 2006; Hliš Mihael s.p. Rimske Toplice, Prevoz stvari in oseb, Pane-če 36, 3272 Rimske Toplice. Prodajalec
zastopnik, trženje programa MK založbe, del. mesto v Laškem; do 3. 3.2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 29. 3. 2006; i - Rose d.o.o. Liško, Jagoče 3,3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 4.3.2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško.
Univ. dipl. ekonomist direktor družbe; do 28.2.2006; Radeče papir d.d.. Njivice 7,1433 Radeče. Doktor dentalne medicine zobozdravnik; do 7. 3. 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče.
Doktor mediane specialist splošne medicine
zdravnik specialist splošne medicine; do 3.3.2006; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Prodajalec
prodajalec mesar; do 3.3.2006; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje za kadrovsko službo.; Engrotuš d.o.o. Celje Supermarket Tuš Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje;
zastopnik - trženje programa MK založbe - del. mesto v Mozirju; do 3. 3. 2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana. Srednja poklicna izobrazba varovanje ljudi in premoženja; do 7. 3.2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19,3000 Celje.
Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik - delo v Mozirju z okolico; do 3. 3. 2006; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206,1000 Ljubljana.
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likeiji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolarjev (+ poštnina).
Podpisani-a
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno po ceni 2.700 sit
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje	- , ..--
NOVI TONIK
DELA
23
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec pomoč pri pleskarskih in fasa-derskih delih; do 15.3.2006; Pod-grajšek in drugi d.n.o., Vešenik 8, 3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 3.3. 2006; Kohne Albin s.p., Zaključna obilna dela v gradbeništvu, Ulica Pohorskega bataljona 9, 3214 Zreče;
pomožna dela vproizvodnji, sestava PVC oken in vrat; do 28.2. 2006; Special Ribič PVC, d.o.o.. Tovarniška cesta 5,3210 Slovenske Konjice.
razrez lesa, lepljenje polizdelkov, izdelava pohištva; do 13.3. 2006; Tajnikar Danijel s.p., Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1, 3210 Slovenske Konjice;
izdelava pohištva po meri; do 13.3.2006; Tajnikar Danijel s.p.. Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1, 3210 Slovenske Konji-
Stragar
strugarska dela na stružnici; do 3. 3. 2006; Garant shop d.o.o.. Sveti Jernej 40,3215 Loče. Zidar
zidar; do 18. 3. 2006; Kohne Albin s.p., Zaključna obrtna dela v gradbeništvu. Ulica Pohorskega bataljona 9,3214 Zreče. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3.5.2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stranice. Prodajalec
zastopnik, trženjeprograma MK založbe, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 3.3.2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29, lOOOLjublja-
Srednjapokliaui izobrazba orodjar; do 11.3.2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice;
ekstrudiranje PVC profilov -moški; do 15. 3. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29.3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 10.3.2006; Belej Zlatko s.p., Ke-ramičarstvo, Proseniško 8,3230 Šentjur;
prebiranje sadja; do 7.3.2006; Slom d.o.o. Ponikva, Uniše 11. 3232 Ponikva. Vrtnar cvetličar vrtnar, cvetličar; do 3.3.2006; Vainer Stanislav s.p.. Prevozništvo, vrtnarstvo, Vodruž la, 3230 Šentjur. Orodjar
rezkanje na strojih in bohrver-ku; do 28.2.2006; Urlep Danijel s.p.. Montaža in servis obdel. in grad. strojev, Dobovec pri Ponikvi 4, 3232 Ponikva. Slikopleskar
slikopleskarska dela; do 28.2. 2006; Jurjec Bojan s.p., Slikople-skarstvo, elektroinštalacije, prevozi. Dobrina 36, 3223 Loka pri Žu-
Avtoličar
delo v lakirnici in pomoč samostojnemu mizarju; do 3.3.2006; Kupec d.o.o.. Proizvodnja, trgovina in storitve, Gorica pri Slivnici 30a, 3263 Gorica pri Slivnici.
Strojnik gradbene mehanizacije za vzdrž. in obn. cest
upravljalec stroja, valjarist; do 7. 3. 2006; Asfalt Kovač, d.o.o.,
Planina pri Sevnici 47,3225 Planina pri Sevnici. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 7. 3. 2006; Asfalt Kovač, d.o.o.. Planina pri Sevnici 47, 3225 Planina pri Sevnici. Prodajalec
zastopnik, trženjejirograma MK založbe, del. mesto Šentjur pri Celju; do 3.3.2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana;
prodajalec elektrotehničnega materiala in gradbenega materiala; do 7. 3. 2006; Selič Anton s.p., Elektroinštalacije in trgovina, Ulica II. bataljona 16, 3230 Šentjur. Natakar
strežba hrane in pijač; do 15. 3.2006; Jug Jožica s.p.. Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba polagalec asfalta; do 7.3.2006; Asfalt Kovač, d.o.o.. Planina pri Sevnici 47,3225 Planina pri Sev-
delo v proizvodnji obnove av-toplaščev gamix; do 10. 3.2006; Gaberšek Milan s.p.. Protect servis, Cesta Leona Dobroti nška 27, 3230 Šentjur;
upravljanje gradbenega sUoja za podvrtanje, rovokopača in bagra; do 6. 3. 2006; Polak Andrej, Zemeljska gradbena dela, Zlateče pri Šentjurju 12,3230 Šentjur. Strojni tehnik
prodaja tehničnega blaga; do 7. 3. 2006; Selič Anton s.p., Elektroinštalacije in trgovina. Ulica II. bataljona 16,3230 Šentjur. Elektrotehnik
prodaja elektromateriala; do 7. 3. 2006; Selič Anton s.p., Elektroinštalacije in trgovina. Ulica II. bataljona 16,3230 Šentjur. Gradbeni tehnik gradbena dela, vrtalec; do 2.3. 2006; Polak Gabrije[s.p„ Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 29. 3.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Inž. kmetijstva za rastlinske
delovodja poljedelstva; do 3.3. 2006; Meja Šentjur, d.d.. Cesta I-eona Dobrotinška 3,3230 Šentjur.
Univ. dipl inž. živilske tehnologije
živilski tehnolog; do 3.3.2006; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec
pakiranje izdelkov, zlaganje vreč na paleto - moški; do 7.3.2006; Destra d.o.o., Trgovina, proizvodnja, storitve. Zgornje Negonje 11, 3250 Rogaška Slatina;
pomoč pri polaganju kablov, izkopi jarkov; do 3.3. 2006; Valek Ivan s.p., Gradbena mehanizacija, Škofija 26, 3253 Pristava pri Mestinju. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela pri polaganju tlakov in stopnic; do 8.3.2006; Dro-teka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11, 3250 Rogaška Slatina;
delo v pekarni; do 3. 3. 2006; Gratis pekarna, trgovina inj*rad-beništvo d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3,3240 Šmarje pri Jelšah. Kmetovalec
voznik traktorja; do 3.3.2006; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur. Živilski delavec v pekarstvu peka kruha in peciva; do 15.3. 2006; Sotla d.o.o. Podčetrtek, Ime-no 75,3254 Podčetrtek. Zidar za zidanje in ometava-
gradbinec, zidar; do 19.3.2006; Colnarič Janez s.p., Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78,3250 Rogaška Slatina;
pomoč pri zidarskih delih; do 19. 3.2006; Colnarič Janez s.p.. Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78,3250 Rogaška Slatina;
gradbena dela; do 19.3.2006; Colnarič Janez s.p.. Gradbeništvo J.C., Kidričeva ulica 78,3250 Rogaška Slatina. Polagalec keramičnih oblog polaganje naravnega in umetnega kamna ter keramike; do 8. 3.2006; Droteka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11,3250 Rogaška Slatina. Avtoklepar
avtoklepar; do 2.3.2006; Žgaj-ner - ŽIS d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Mehanik obdelovalnih strojev mehanik kmetijske mehanizacije; do 2. 3. 2006; Žgajner - ŽIS d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik
avtomehanik; do 2. 3. 2006; Žgajner - ŽIS d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina;
avtomehanik, pripravnik; do 2. 3.2006; Žgajner - ZIS d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36, 3250 Rogaška Šlatina. Avtoelektrikar avtoelektrikar; do 2. 3. 2006; Žgajner - ŽIS d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Steklopihač
pihanje stekla; do 28.2.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Reševalec iz vode reševalec iz vode; do 7,3.2006; Terme Spa Rogaška d .d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 3. 3. 2006; A-transport I.D.A. Talan d.o.o„ Linhartova ulica 12,3250 Rogaška Slatina;
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3.3.2006; Kam-puš Bogdan s.p., Avtoprevoz, Stranje 6,3240 Šmarje pri Jelšah;
voznik gradbene mehanizacije; do 3. 3.2006; Lavrin Mirko s.p.. Storitve M&M, Šlandrova ulica 18a, 3250 Rogaška Slatina. Srednja poklicna izobrazba portir, sprejem gostov, nošenje prtljage, del. mesto v Podčetrtku; do 3.3.2006; Upravljalec d.o.o., Fram 52,2313 Fram. Farmacevtski tehnik tehnik v razvoju; do 10.3.2006; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina. Komercialni tehnik komercialna in računovodska dela; do 3. 3.2006; Gratis pekarna, trgovina in gradbeništvo_d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3,3240 Šmarje pri Jelšah;
komercialna dela, meritve na terenu, izdelava ponudb, delo s strankami; do 5.3.2006; Rajmax d.o.o. Kozje, Kozje 63,3260 Kozje. Gostinski tehnik strežba hrane in pijač; do 3 .3. 2006; Jazbec Primož, s.p. Okrepčevalnica Kraner, Bistrica ob Sot-ti 13, 3256 Bistrica ob Sotli.
UPRAVNA ENOTA
VELENJE
Gradbeni delavec transportni delavec, deloseizvaja na področju Velenja in Šoštanja; do 25.3.2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Ma-
gradbeni delavec - pomožna gradbena dela; do 25. 3. 2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica
9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica manj zahtevna samostojna dela; do 28. 2. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Vele-
vbrizgovalec plastike II - opravlja enostavna dela na stroju za brizganje plastike, polni rezervoar s plastično maso in nastavlja parametre za stroj, obrezuje izdelke iz plastične mase; do 5.3.2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Vele-
voznik tovornega vozila; do 1. 3. 2006; Švikart Rudi s.p., Loko-vica 23, 3325 Šoštanj. Osnovnošolska izobrazba izvajalec zaključnih del, izvajanje premazov, tlakov, kitanje, delo z epoksidnimi materiali; do 10. 3.2006; Tekavec d.o.o., Podjetje za inženiring in consulting. Cesta 15,3320 Velenje; Blagovni manipulant skladiščnik - prevzema dobavljeno blago v skladu z naročili in dobavnimi dokumenti in ga uskladišči na določen in ustrezen prostor, opravlja prevoze oseb, blaga in materiala ter vestno in sproti izpolnjuje in arhivira prevozne listine; do 2. 3. 2006; Poštajner d.o.o., Ravne 21,3325 Šoštanj. Strojnik
prodaja in nabava rezervnih delov, sprejem strank v servis; do 25. 3. 2006; Avto Muršič servis in trgovina, d.o.o.. Žarova cesta 7,3320 Velenje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 3. 3.2006; Pup d.d.. Koroška cesta 37,3320 Velenje. Prodajalec
prodajalka; do 7.3.2006; Gro-belnik Vozelj Anica s.p.. Trgovina Košarica Trgovina Košarica poslovalnica Gaberke, Gaberke 101, 3325 Šoštanj;
zastopnik - trženje programa MK založbe - del. mesto v Velenju; do 3.3.2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana;
prodajalec - posreduje informacije o značilnostih prodajnega blaga in prodajnih pogojih, posreduje informacije o prodajnih artiklih in zahtevah kupcev, svetuje strankam najustreznejši nakup oziraje se na njihove zahteve in potrebe; do 2. 3. 2006; Poštajner d.o.o.. Ravne 21, 3325 Šoštanj;
prodajalec avtodelov in opreme; do 10.3.2006; Škoijanec Alojz s.p., Avto Škorjanec podružnica Velenje, Partizanska cesta 10,3320 Velenje. Natakar
natakar v baru bencinskega servisa; do 28. 2. 2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p. BS Velenje Gorenje, Partizanska 15 a, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba varovanje ljudi in premoženja; do 7.3.2006; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19,3000 Celje.
Računalniški tehnik
programer; do 5.3.2006; Norma soft d.o.o. računalniški inženiring, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik komercialist - organizira delovni proces v trgovini, zbira in ureja povpraševanja, sestavlja ponudbe in nudi izdelke družbe, kontaktira z dobavitelji, vzdržuje optimalno zalogo, opravlja komercialna dela, trženjeprograma družbe, skrbi za prilive sredstev; do 2. 3.2006; Poštajner d.o.o., Ravne 21,3325 Šoštanj. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik - delo v Velenju z okolico; do 3. 3. 2006; Slovenica življenje d.d., Celovška cesta 206,1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Radiološki inženir inženir radiolog; do 3.3.2006; Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1,3320 Velenje.
Diplomiraminžemrračunalniš-tva (vs)
sistemski inženir; do 28. 2. 2006; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6,3320 Velenje.
Univerzitetni diplomirani eko-
vodja računovodstva; do 5.3. 2006; Norma soft d.o.o. računalniški inženiring, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Diplomirani ekonomist (vs) samostojni komercialist - usklajuje, posreduje in promovira informacije in tehnične značilnosti za izdelke iz programa družbe, zbira in ureja povpraševanja, sestavlja ponudbe in nudi izdelke družbe, opravlja komercialna dela, trženje programa družbe; do 2.3.2006; Poštajner d.o.o.. Ravne 21,3325 Šoštanj.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
pomožna dela v gradbeništvu; do 9. 3.2006; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26.3320 Vele-
tesar strešnih konstrukcij, krovec; do 9. 3. 2006; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26,3320 Velenje. Pomožni delavec upravljanje strojev težke gradbene mehanizacije na gradbišču; do 7.3.2006; Krajne Igor s.p. Visoke, nizke gradnje in transport Žalec, Cesta Žalskega tabora 21, 3310 Žalec.
Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Čistilec objektov čiščenje poslovnih in obratnih prostorov; do 15. 3. 2006; Ava d.o.o. Celje, Vrunčeva ulica 37, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
skladiščna dela; do 7.3.2006; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17,3310 Žalec. Tesar
mizarska dela - obdeluje obde-lovance, rezka prirezuje, brusi, vrta, lepi, skrbi za grobi in fini razrez, razklada in zlaga material, sestavlja, lakira in montira pohištvo; do 3. 3. 2006; Kugler Dominik s.p., Mizarstvo in nepremičnine, Pon-dor 24, 3304 Tabor. Ključavničar
ključavničar - (vzdrževalec); do 3.3.2006; Kili d.o.o. Liboje, Ka-saze 34,3301 Petrovče. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Slikopleskar
slikopleskarska dela; do 10.3. 2006; Herman Albin s.p.. Soseska 12, 3312 Prebold. Frizer lasničar
frizer; do 3. 3. 2006; Sedmi-nek Albina s.p. Frizerski salon, sanacija dimnikov, storitve, Ulica savinjske čete 1,3310 Žalec. Tesar
tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar
zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije -delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Voznik avtomehanik
voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
prevoz kontejnerjev v mednarodnem prometu; do 13.3.2006; Vignjevič Ljubomirs.p., ^Vvtopre-vozništvo, Bevkova ulica 10,3310 Žalec. Prodajalec
cvetličar - prodajalec; do 7. 3. 2006; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17, 3310 Žalec;
prodaja pohištva; do 15. 3. 2006; Lesnina d.d. Prodajni center Leveč, Leveč 18,3301 Petrovče:
zastopnik-trženjeprograma MK založbe - del. mesto v Žalcu; do 3. 3.2006; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana;
blagajničarka v trgovini z živili in mešanim blagom; do 10. 3. 2006; Natalija Peternel s.p., Prebold, Hmeljarska cesta 12,3312 Prebold;
prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do 4. 3. 2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 9. 3.2006; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje;
telefonist-ka v komerciali; do 3. 3. 2006; Srnovršnik Barbara, s.p. Demon, Parižlje 145,3314 Braslovče. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Ekonomski tehnik referent računovodstva; do 3. 3. 2006; Saps d.o.o., Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik - delo na področju Žalca z okolico; do 3.3. 2006; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206,1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 29. 3. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inženir strojništva vodja vzdrževanja; do 3. 3. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 3. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
komercialist na terenu zastopnik za področje gradbeništva, kritin, hal; do 25. 3. 2006; vloge na naslov: Lindap d.o.o., Trnava 5a, 3303 Gomilsko; Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12,3314 Braslovče.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.3.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
komercialist za zunanji trg II; do 3. 3. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34,3301 Petrovče.
	0801063	
BREZPLAČNI PROMETNI		
!M
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolaijev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednikfotografije:GregorKatič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880,
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radioceIje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmaří Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Solinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si.
24	zanimivosti
Maturanti 3.C2 Srednje strokovne in poklicne šole Celje, smer frizerji
Prva vrsta zgoraj (z leve): Erika Sešel, Aleksander Orač, Natalija Korez, Matic Šlogar, Aleksandra Vrbovšek; druga vrsta: Metka Smole, Katja Ružički, Terezija Vodeb, Jerica Pompe, Martina Ternovšek, Marinela Turščak, Alma Javor, razrednik Valentin Punčoh, Nataša Šloser, Jasmina Ulaga, Patricija Hofman, Barbara Rokovnik, Kaja Javornik, Simona Penca; tretja vrsta: Sabina Arzenšek, Polona Kresnik, Natalija Kraljić, Nika Starič, Mateja Vaš, Grega Hribar. Manjkajo: Mateja Deželak, Klavdija Vidmajer, Tanja Stražar, Nika Bečan - Stamenov.
Častni krajan Levca
Pred dnevi so v dvorani gasilskega doma v Levcu proslavili 80. rojstni dan zaslužnega krajana Konrada Lipovška.
Dolga leta je bil aktiven v gledališki sekciji, pevskem zboru, aktivno je sodeloval pri izgradnji vrtca, gasilskega doma, gasilske garaže in orodjarne. Skoraj ni krajana, ki mu levški Rado, kot mu po domače pravijo, ne bi pomagal pri izgradnji hiše, kozolca, hleva ...
V zahvalnem govoru je v imenu krajanov spregovoril Anton Javornik, predsednik sveta KS Leveč Marjan Knez pa mu je za vsa humana dela podelil priznanje častnega krajana.
AB
Zlatoporočenko pred oltar spremila mama
Anica in Štefan Zagrušovcem sta na vabila za zlato poroko napisala: »Kito najinega skupnega življenja sva začela spletati pred 50 leti 11. februarja. V njo sva vpletla veliko ljubezni, nekaj trnja in pet cvetov, to so najini otroci«.
Priprave za zlato poroko so stekle in tako sta v cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi obnovila svojo zaobljubo. Zlatoporočen-ca je poročil gospod Alojz Vicman, ki je na oltar prinesel 50 let staro poročno knjigo kjer je zapisana zaobljuba Štefana in Anice izpred pol stoletja. Na ta dan pred 50 leti je bilo v Novi Cerkvi pet porok, zdaj pa je na poroki zlatoporočenca spremljalo njunih pet otrok z družinami in devet vnukov ter ostali svatje. Poročni priči sta bila vnuka Maja in David. Posebnost pa je bila, da je zlatoporočenko Anico popeljala pred oltar njena mama Štefka Smreč-nik, ki kljub svojim letom ni skrivala sreče in zadovoljstva ob tem dogodku.
Štefan Zagrušovcem se je rodil v Zavrhu nad Dobrno in se izučil za krojaškega mojstra. Začel je zahajati k Anici, rojeni Stepišnik, v sosednjo vas Čreškova. Anica je želela postati učiteljica, vendar so bili časi hudi in ji to ni bilo omogočeno. Izbrala pa je najlepši življenjski poklic, poklic žene in matere. Kot je pri maši dejal gospod Vicman, jima ni vedno sijalo sonce. Tudi
nad njun zakon so se kdaj zgrnili temni oblaki, vendar sta z ljubeznijo, vero in dobro voljo vse premagala.
Kljub petim otrokom, delu na manjši kmetiji in v domači krojaški delavnici, sta našla čas in bila aktivna v organizacijah in društvih. Anica je še mlada rada nastopila na odru, ko je v Socki še bila dejavna dramska skupina. Bila je ves čas aktivna v organizaciji RK in redna krvodajalka saj je kri darovala že 53-krat. Bila je ena največjih pobudnic za obstoj štiriletne OŠ v Socki, saj so jo pred leti hoteli ukiniti, sedaj pa so Soča ni ponosni na lepo novo šolo. Štefan je bil vsa leta aktivni član PGD Socka, danes pa je gasilski veteran. Bil je tudi največji pobudnik in organizator izvedbe vodovodne napeljave, tako da v kraju Čreškova in delu Socke že več kot 30 let teče iz vodovodnih pip dobra pitna voda.
Sedaj sta oba vključena v upokojensko društvo in rada hodita na izlete in prireditve, ki jih prireja društvo. Največja sreča za njiju je, da sta zdrava in da so zdravi tudi njuni otroci z družinami, ki se radi pogosto vračajo domov. In njihova skupna želja je, da bi bilo še dolgo tako.
AB
NASI MATURANTI
Moja poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.