] I ■ ■ - I—M
THE OLDEST ANX> MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo j Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 25.
CHICAGO, ILL., TOREK, 7. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 7, 1928.
LETNIK XXXVII.
V ALBANIJI PRIČAKUJEJO NOVIH POLITIČNIH DO GODKOV, KI BODO ZA ITALIJO VSE PREJ KA KOR POVOLJNI. — ZOGU SE POSTAVLJA PO RO BU ITALIJANSKI VSILJIVOSTI.
Pariz, Francija. — Vsa Evropa z napetostjo sledi dogodkom na Balkanu, kjer se Ttalija stopnjema polašča postojanke za postojanko — v obliki paktov, pa tudi drugače, kakor n. pr. v Albaniji, ki po zunanjosti ni več Albanija ampak — Italija. Evropa je vznemirjena, kajti tukaj ri vprašanje le dveh narodov — Italije in Jugoslavije, če se vname vojna — temveč cele Evrope. V Albaniji vidiš italijanske vojake, italijanske inštruktorje, ki vežbajo Albance, skratka, vsa zunanjost v mestih Albanije kaže italijansko lice.
Vsaka stvar pa le nekaj časa traja. Francozi, ki poznajo ie razmere bolj od blizu, podajajo povsem drugačno sliko, ki pokazuje. da se bližajo novi politični dogodki v Albaniji, ki pa ne bodo ugodni za Italijo.
Albanski diktator — predsednik Ahmed Zogu, je, kakor znano, marioneta italijanskega ministrskega predsednika Mussolini j a. Na vrvci ga ima, zato pa je prišlo tako daleč. Po vesteh iz Francije, pa se ta marioneta nekako sumljivo vede, s česar sklepajo, da se upira Mussolinijevemu prodiranju in vsiljivosti. Zogu je udaril naj prvo s tem. da je, kakor določa zakon, prepovedal prodajo zemljišča tujcem. S tem so v prvi vrsti prizadeti Italijani. Italija vpliva na to, da bi se ta zakon razveljavil, čemur se pa Zogu upira Zogu se nagibi je na stran Mehmeda Konica, ki je voditelj narodne stranke, katera je za neodvisnost Albanije. Ako poročilo odgovarja resnici, bo Zogu imenoval Konico za ministrskega predsednika. Voditelj stranke, ki je proitalijanska, je Šezyet bej Verlacci iz Tirane, premožen lastnik zemljišč, ki se tudi poteguje proti zakonu, ki prepoveduje prodajo zemljišč tujcem, ker s tem je tudi on prizadet.
Bej Verlacci je na sumu. da nima čistih rok pri umoru Cena, svaka Zoguja, ki je bil u-morjen v Pragi. Kakor znano, Cena je bil naklonjen Jugoslaviji, torej ni težko uganiti, kdo so tisti, ki so skovali načrt za umor. Ahmed Zogujeva srčna želja je, da bi bil proglašen kraljem in si izbral družico eno izmed princes, katerih je v Evropi na izbero. A on je že šest let zaročen s hčerjo Ver-laccija — prelom zaroke bi pomenilo krvno sovraštvo, ki sicer že obstoji. Ker je Verlacci na sumu, da nima čistih rok pri umoru Zogujevega sorodnika, je po stari italijanski šegi, da se maščuje nad morilcem, dolžnost Zoguja, da to stori. Sicer se je že nameravalo storiti a padla je nedolfna žrtev — služabnik Verlaccijeve družine, drugi je pa bil ranjen.
Iz vsega tega je razvidno, da niso vesti, da stoji Albanija, pred novimi političnimi dogodki, brez podlage.
Širite "amer. slovenca*
ZA UNIČENJE P0DM0R-NIKOV.
Zedinjene države so takoj pripravljene podmornike vreči med staro šaro, če to store tudi drugi narodi.
-0-
Washington, D. C. — Poslanec Louis A. Prothingham. republikanec iz države Massa-chusettes, je predložil kongresu resolucijo, v kateri priporoča, da bi se podmorniki vrgli med staro šaro in bodoča vojna naj bi se bila brez njih. Državni tajnik Kellogg, tozadevno obvešča komitej za zunanje zadeve v zbornici, da so Zedinjene države vsaki čas pripravljene podpisati tozadevno pogodbo, pod pogojem, če jo podpišejo vsi drugi narodi na svetu. Državni tajnik je pismenim potom obvestil kongres, kaj misli o tem. Poleg drugega tudi pravi, kar je seveda umevno, da bi bilo bedasto, če bi le Zed- držv zavrgle podmornike,vse druge bi jih pa še dalje gradile. Tajnik priporoča, naj se sestavi tozadevna pogodba in jo predloži narodom vsega sveta v podpis, drugače nima .pomena.
Kakor znano, Anglijo ni na washingtonski konferenci nihče podpiral, ko je stavila sli-čen predlog proti podmorni-kom.
ft
COOLIDGEA POZDRAVLJA MNOŽICA V HAVANI
i 5
. I
f -iša^^asa
Velika množica ljudi je pozdravljala predsednika Coolidgea, ki je prišel v Havano na otvoritveni dan panameriškega kongresa. Slika, katero tuka$ vidimo, je bila poslana shington po žici. Coolidge sedi zadaj s predsednikom Maclfado iz Kube.
v Wa-
AMERIČANI VIDELI SANDINA.
HICKMAN JE PRI ZDRAVI PAMETI.
Mladenič, ki je umoril Mariano Parker, je pisal svojemu tovarišu, da je popolnoma pri zdravi pameti, tako je tudi izpovedal Dr. Reynolds. —o—-
Los Angeles, Cal. — Odvetniki Williama E. Hickmana, opirajo svoje zagovore, da bi rešili mladeniča vešal. na to, da trdijo, da ni bil Hickman, ko je umoril 12 letno Marian Parker, takrat pri zdravi pameti Državni prosekutor pa dokazuje nasprotno. Mladeniča je preiskal specijalist Dr. Cecil E. Reynolds, ki. je poprej f bival v Londonu na Angleškem. Le-ta izjavlja, da pri Hickmanu ne najde nobenih znakov slaboumnosti in je po njegovem mnenju pri zdravi pameti. -
Oblasti imajo tudi v rokah pismo, katerega je Hickman pisal nekemif tovarišu, ki je zaprt v okrajni ječi. Piše, da je popolnoma pri zdravi pameti, a mora se delati tako, kot bi bil malo zmešan. V pisimi tudi tovarišu obširno razlaga, kako se bo vedel pred sodiščem, da bodo verjeli, da ni pravi zdravi pameti. Konečno prosi v pismu tovariša, naj pismo strga, da ne bo prišlo oblastim v roke.
TRI LETA NOBENE POROKE
V občini Rigual v Franciji, ki Šteje 2623 prebivalcev, .»£e tri leta ni bilo nobene poroke.
Stric Samovi letalci so opazili voditelja upornikov, niso pa streljali, da bi ne zadeli civilistov-
Managua, Nicaragua. —
Dolgo časa niso vedeli ameriški vojaki, Ivi uganjajo nlka-raguanske upornike, kje se nahaja voditelj upornikov, general Augustino Sandino, katerega so imeli že za mrtvega. Zdaj poročajo ameriški letalci, da so Sandina videli v bližini San Rafaela, ki je jezdil na čelu sto petdesetih konjenikov proti Jonitega. Dasi so bili letalci oboroženi z bombami in strojnicami, vendar niso streljali na upornike, ker je bila nevarnost, da bi bili zadeti tudi civilisti. Sicer bi to ne bilo nič novega, ker so že v več slučajih metali bombe v vasi, ne glede na to, da so bili tudi tam civilisti in so na ta način pobili več žensk in otrok. Poslana je bila takoj patrulja konjenikov, da prepodi upornike, ki nameravajo napasti Jinotego ali bližnje vasi, ker nimajo živeža.
-o-
MNOŽICA HOTELA LINČA-TI BRUNA.
Chicago, 111. — Kakor je bilo poročano, je nočni čuval William Bruno, ustrelil George Pozaka, ki je ponoči pobiral premog ob progi na 96. cesti in Baltimore Ave., ker ni imel denarja, da bi kupil kurivo in družfua je prezejbela.' Ko je ljudstvo o tem zvedelo, je hotelo Bruna linčati. Šest policistov ga je stražilo. "Dajte morilca nam v roke", tako so nekateri vpili. Bruno je v preiskovalnem zaporu, zasliševanje se bo radi razburjenosti med ljudstvom vršilo šele čez dva tedna.
SEJA ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO.
Praga, Čehoslovakija. — Za pripravo materijala za zasedanje razorožitvene konference v Ženevi so imeli v Pragi dne 30. januarja pod predsedstvom dr. Beneša sejo referenti razorožitvene komisije Hol-tis iz Finske, Politis iz Grški, Ruegert iz Holandije in nekateri funkcijonarji Društva narodov.
KRIŽEM SVETA.
—	Washington. D. C. — Harrisov predlog, da se tudi za Mehiko določi naselniško kvoto, je odobril ored senat-skim naselniškim odsekom Edward -L Dowell iz San Diego, Cal-. predsednik delavske federacije v državi Kalifornija.
—	Springfield, lit. —- Guverner Small je izdal prokla-macijo, v kateri naznanja nagrado v znesku $1000 tistemu, ki pripomore, da bi prišel v roke pravici Connie Ritter, ki ie v zvezi z umorom policista Lorey Pricea in njegove ženo. Enako svoto se dobi za Erne-sta Bluma in Leslie Simpsona; $500 pa za Franka Shraderja.
—	Madrid, Španija. — Na Španskem se je 10,000 mlade-ničov priglasilo vladi, da bi radi obiskovali šolo za letalce. Za tako malo državo je to veliko število, ki pokazuie, da Španci radi visoko letaio.
—	Stockholm. Švedsko. — Socijalist Carl Lindhagen, ki je župan tukajšnjega mesta, ie dobil Noblovo mirovno nagrado. Lindhagen je daleč naokrog znan po svojem delu za razoroževanje in splošen mir. I
—	Detroit, Mich. — Harvev • Campbell, tajnik in podpreti- \ sednik od detroitske trgovske zbornice, ie rekel neko žaliivo besede sodniku Edwardu Jef-friesu, zakar bo moral petna ist dni sedeti v ječi. Odkupiti se ne more.
—	Urbana, 111. — Na iavni dražbi je bila prodana 200 a-krov obsegajoča Finkova farma, po SI70 za aker.
—	Milwaukee, Wis — Tekoči mesec bo v tukajšnjem mestu ena in dvaiset konvencij. To znači, da je mesto tujcem priljubljeno, kjer so se včasih nahajale najboljše pivovarne . v Zedinjenih državah.
—	Fall River, Mass. — Škoda po požaru, ki je v tukajšnjem mestu uničil 20 mestnih blo v v trgovskem in industrijskem delu mesta, je cenjena na $15,000,000.
—	Rockford* 111. — John Beyer, star 21 let. proh. špi-jon, ki je ustrelil Petroffa, je bil obsojen na eno do, 14 let ječe« Porotniki so se posvetovali šest ur, predno so prišli do spo-razuma. in Beyerja pronašli krivim umora.
KOMUNISTIČNI IZGREDI V NEMČIJI.
"Doli z militarizmom" so vpili izgredniki v Berlinu pred nekim kinomatografom, ki je kazal ameriške filme "The Big Parade".
Berlin, Nemčija. — V vzhodnem delu mesta je kihv gleda-lišče kazalo ameriški film ''The Big Parade". Komunisti so pa gledališče napadli, in nameravali filme zažgati. Slišati je bilo klice: "Doli z ameriškim militarizmom". Film s^ pa ni kazal tak, kakor se je v Ameriki, nemški cenzor )je s škarjami preskrbel, da je ostalo le to. kar je bilo protimili-tarističnega in proti vojni. Vse eno so komunisti preprečili, da bi se še dalje kazal. Nastopila je seveda policija, ki je iz-erednike razgnala ; precejšnje število je aretirala in nekateri so bili ranjeni.
-o-
VELIKA STAVKA V BARCELONI.
Hendave. Francija. — Iz Barcelone, Španija, je prišlo semkaj poročilo, da so delavci zastavkali v protestu proti dohodninskim davkom. Stavka se naglo širi, ni pa prišlo do ni-kakih nerednosti. Okrog 100,-000 delavcev je odložilo delo, to je okoli 70 odstotkov vseh delavcev, kar jih je v mestu.
-o-
PALAČA SE JE ZRUŠILA;
OSEM OSEB MRTVIH.
Mequiner, Morocco. — Palača Mulai Ihmaela, ki je bila zgrajena v šestnajstem stoletju, se je zrušila, iz ruševin so izvlekli osem trupel. Poslopje ie zob časa tako obdelal, da je razpadalo, vendar niso pričakovali, da se bo že zdaj zrušilo.
Iz Jugoslavije,
SODNI KANCLIST PONEVERIL OKROG 200,000 DIN. — SLEPAR JE POBEGNIL Z ŽENO, OTROKOM IN TAŠČO V AVSTRIJO. — D RUGE ZANIMIVE VESTI.
Velika poneverba.	, lu nikakih znakov nasilnosti.
Pri okrajnem sodišču v Gor-j Le nad levim očesom je imel nji Radgoni je bil v civilnosod-'večjo rano, ki je nastala očitno nem eksekucijskem oddelku u-| pri padcu, poleg tega pa je služben kot kanclist J. L., ki je imel zlomljeno nosno kost, naj-užival popolno zaupanje. Po- brže zaradi padca na betonski leg drugih funkcij mu je bilo podstavek.
poverjeno tudi inkasiranjel Po sestavi zapisnika in osla-vlog za ona posestva, ki bi pri- lih formalnosti so odredili
šla na dražbo. Kolikor se je moglo dognati, je kanclist posamezne večje denarne vloge poneverjal in predmetne akte. ker jih ni mogoče najti, ali uni-
rožniki prevoz Brunčkovega trupla v mrtvašnico farnega pokopališča na Savo; Brunček je namreč brez sorodnikov.
Brunček je bil trezen, dober
čil ali pa vzel s seboj, kar pa j delavec in tihega značaja, do-je manj verjetno.	j cela pa se je spremenil, kadar
Po ugotovitvah znaša pone- se je udal pijančevanju. V pi-verjena svota skupa j okoli i janosti je bil surov in prepir-200,000 Din. Zadnje mesece j ljiv ter se je posebno rad z<>-prošlega leta se je osumljenec | perstavljal orožnikom, ki so jezil na pravosodno ministr- j imeli zaradi njegove izredne stvo, češ, da mu nočejo priznati j telesne moči precej posla z vojnih let, vsled česar je 1. de-i njim.
cembra prošlega leta podal j Tudi usodnega dne. S. m. m., ostavko na državno službo ter j je Brunček ves dan popival ter z ženo, otrokom in taščo odšel bil zvečer že močno vinjen. Zi-
s pohištvom vred v Avstrijo. — Vse z napetostjo pričakuje izida seuzacijviiiahie afv.rc. -o-
bajočih se korakov se je podal kot običajno na senik k počit-
n. U. 11 «.->,.*•» j UU,:'	JC dC \~lUCi.
kako je šel po stopnicah; za-
Sam si je vzel življenje ' klical je za njim. naj stopa pre Dr. Detemetr Bleiweis-Trsteni- j vidno. Brunček je nato izginil ški v Ljubljani, priljubljen in j v senik. Verjetno je. da je pri-
VABILO PRAŠKEGA AERO-KLUBVV ,
Praga, Češkoslovakija. — Praški aeroklub je odposlal romunskemu, poljskemu in jugoslovanskemu aeroklubu vabilo na okrožni polet okoli držav male antante in Poljske. Polet se bo vršil meseca junija.
Ako se ti "Amerikanski Slovenec*' dopade, povej to svojim prijateljem in *n%nc*m m pgiporoči jim p^ da ti g« rode t
splošno spoštovani glavni zdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Dopoldne, 10. januarja je bil še v službi, opoldne se je vrnil domov na svoje stanovanje na Kongresnem trgu. Odšel je najprej* v svojo študijsko sobo, napisal več pisem, nato pa se zaklenil v kopalnico. Kmalu nato je počil strel iz revolverja. Prihiteli so domači in našli dr. Bleiweisa vsega v krvi z rano v desnem sencu. Nenadna smut dr. Bleiweisa je presenetila vse, ki so ga poznali, zlasti, ker se nihče ni nadejal, da se bo odločil k takemu dejanju.
Pokojni je bil rojen dne 3. aprila 1871 v Ljubljani iz odlične slovenske rodbine Blei-weisov. Njegov stari oče je bil Janez Bleiweis, "oče slovenskega naroda". Oče pokojnega dr. Demetra je bil nekdanji primarij ljubljanske bolniš-
kolovratil na rob senika, kjer mu je zmanjkalo tal pod nogami. zaradi česar j v izgubil ravnotežje ter pad*'I v 4 metre globoko shrambo na betonska ila in ostal na mestu mrtev.
Smrtna kosa.
V Kranju je umrl po dol^i in mučni bolezni pravni vladni pripravnik in rezervni poročnik g. Franc Stirn. — V Cat -žu ob Savi je umrla posestnic« Helena Zevnikova.
-o-
Samoumor.
Na policijsko stražnico v Vodmatu pri Ljubljani je pritekla delavka Ivanka Jamšek in sporočila, da se je njen oče Ivan Jamšek, doma na Selu, zastrupil. Policija je poklicala rešilno postajo, ki je prepeljala Jamska v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Jamšek je bil
zidar, star 50 let, ki je napra-nice dr. Karel Bleiweis-Ti-ste- vil obupno dejanje radi bede, niški.	ker je že dalj časa brez dela.
Vzrok njegove prostovoljne smrti ni znan. Pokojni dr. Bleiweis je bolehal na pljučih in j
za vnetjem rebrne mrene ter j ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. j^ imel radi tega trimesečni dopust.
DENARNA NAKAZILA
Smrt pri padcu s senika.
Dne 8. januarja popoldne je našel vajenec Janko Arh iz Le-skovca pri Krškem v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja gosp. Cerarja v Gradcu neznanca, ki je ležal nepremično na tleh. Mislil je, da tujec spi, zato ga je pričel klicati. Njegov trud pa je bil zaman, zaradi česar je opozoril na nepremičnega gosta Ce-rarjeve. Ti so najdenca dvignili in spoznali v njem pri njih uslužbehega dninarja 441etne-. ga Leopolda Brunčka.
O dogodku so Cerarjevi takoj obvestili orožnike, ki *o pri podrobni preiskavi ugotovili, da ni na Bwmdkovem trup-
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din .................$ 9.40
1,000 Din _______________ 18.50
2,500 Din________46.25
5,000 Din_____92.00
10.000 Din____________182.00
100 Lir	__________________________$ 6.10
200 Lir	________________________$11.90
500 Lir	__________________________$28.75
, 1000 Lir	........................$56.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.	* Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJ$EK & češark,
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y.
Stout 2
mmSm.torn
m

AMERIKAJtSKI SLOVENEC

Torek, 7. februarja 1928.
'AME81KANSKI SUOVENEC
.____ i	.....,. , , r- i -	-
Prvi i>i M^sUrejii *Ioven»ki list y AsncrikL
Uttascrrljta tete 1M1,
Izhaja vaak dan r&xun aedelj, po-MtUkOr is dtsvor po pnauikih.
Izdaja in tiika:
iPINOST PUBLISHING CO.
Nvlov uredništva in uprave:
J849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: CANAL 0098
NIroiain*;
Za celo leto —--$5.00
Za pol let* ------2.50
Za Chicago, jtanado in Errppo:
Za celo leto —____$6.00
Za pol leta -------3.00
The Firat and the Oldeat Slovenian Newapaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, HI.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year--———
For half a year----
__$5.00
__2,50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -- ____.$6.00
For half a year_______3.00
POZOR:—Številka poleg vašega naslova na liatu znači, [do kedaj imate liat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker fc tem veliko p&nagate liatu.
DOPISI v^Sbega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-piStvo V«ij dšfl & pbl prsd dnevoto, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.-—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ttfc vraSa.	_
EiiteWtf » second cl^ss matter November 10, 1925. at the post office at Chicasr6. IHitf6i§, under the Act of March 3. 1879. 1
nevoljo. On noče prevelike ognjevitosti in ne preozkih pogodb. Njemu najbolj prija udoben flirt. Ta olajšuje seda-lije skrbi iri pušča bodočnost odprto.\
V podkrepitev svoje trditve, da Anglija n§ bo gnala sodelovanja z Italijo preko mere, navaja Bardoux dejstvo da je vse angleško časopisje sprejelo z enodušnim zadovoljstvom .vesti o popuščanju napetosti med Francijo in Italijo. Pri tem pa seveda ni pozabilo povdarjati, da mora ob eventualnem franco-sko-Iaškem sorazumu ostati rezervirano toplo mesto za Veliko Britanijo,' ki je sredozemska sila in hoče taka ostati.
KAJ JE NOVEGA NA VRHU COLORADSKIH GORA?
Leadville, Colo.
Huda smrt je nepričakovano zadela 461etnega Louisa Ora-žem. Jeseni lansko leto ga je povozil avtomobil, da je še vedno trpel na posledicah. Dne ] • a i®*	i • ¥« 1 ®• O 24. prosfnea je bil na obisku
Zakaj Anglija podpira Italijo: ipri janežu v jaCktownu. p0
___zajtrku se je vlegel. Med tem
Da je danes fašistična Italija glavni element nemim v Ev- ije nastal v kuhinji pri nakopi-lopi, da bas iz nje izhajajo vedno novi poskusi za porušenje čenih drvah Ogenj,Uri se je ta-obstoječega reda, kakršnega je ustvarila svetovna vojna, da ko naglo razširil, da nesrečne-Eim aktivno podpira imperialistične in osvete žejne struje v |ga Louisa ni bilo mogoče rešiti. Podunavju in na Balkanu in da se sam mrzlično pripravlja za ,Ognjegasci so potegnili iz po-zavojevalne načrte v raznih predelih sredozemskih voda, zato gorišča le grozno ožgano trup-imamo vsak dan toliko dokazov, da se o resničnosti tega ne}'az- lo. Ne vemo ne dneva ne ure. veseljivega pojava pač ne sme dvomiti. Zato se s pravico pogosto postavlja vprašanje, kako more fašizem uživati podporo in zaščito angleškega Foreign Officea, ki pri vsaki priliki naglasa, da je mir in ravnotežje v Evropi temeljno načelo angleške politike in življenski interes Velike Britanije- Zlasti Jugoslovani smo se večkrat vpraševali, kakšni motivi diktirajo Angliji njeno italofilsko zadržanje v raznih primerih, ki so vendar nadvse eklatantno izkazali italijansko nevarnost za mir.
O tem zanimivem predmetu razpravlja francoski publicist Jacques Ancel v svojem sestavku "Italija in Balkan" Ancel trdi, da narekuje angleškemu zunanjemu uradu politiko sodelovanja z Italijo in vse številne koncesije, ki jih je po premirju napravila Anglija Italiji, na Dodekanezu in v Libiji, v Jemenu in na Somaliju, v Albaniji in Tangerju, skrb za angleško pozicijo na Sredozemskem morju in varnost tega glavnega pota na Iztok.
Britanski monopol na sredozemskih tržiščih je bil celo stoletje nepobiten. Danes je ta zlata doba končana. Nastopil je resen tekmec. V Italiji se ustvarja "velika izvozna industrija. Italijanski uvoz iz Anglije nazaduje v prid Zedinjenih držav. V turških pristaniščih izriva mlada laška mornarica angleško, ki je zastala že za polovico tonaže. "Kateri od.jcmal-ci bodo še ostali Midlandu," še vprašuje Jacques Ancel, "če mu uide Sredozemje? Ali pa se sploh da ustaviti italijanski razvoj, ekspanzivnost nove Italije?" Angleži sklepajo, da ne zato pravijo: ''Italijo je treba odvrniti od angleških tržišč in jo obrniti drugamj" S tega stališča niso angleške koncesije Italiji v Afriki in Arabiji, potrpežljivost glede tiranskega pakta' in dobrohotnost napram laškim maloazijskim sanjam nič drugega kot izraz ene in iste jasne in precizne misli: odvrniti k novim, nezoranim ledinam silo, ki bi sicer mogla v doglednem (•asu zapreti angleški industriji sredozemska tržišča. Albanija in Mala Azija, .to sta dva varnostna ventila, ki naj znižata nivo italijanske napetosti.
Taki oceni angleških ljubeznivosti napram Italiji se upira v "Tempsu" sotrudnik za zunanjepolitična vprašanja Jacques Bardoux, češ, da je premakiavelistična in prestrogo logična za angleški značaj. Po njegovem mnenju nima Austen Chamberlain pri svojem sodelovanju z Italijo pred očmi samo nevarnosti še precej oddaljene industrijske tekme, marveč predvsem druge, neposredne interese. Polom Grčije v Mali Aziji in pozneje francoske težave v Siriji so ogrožale varnost sredozemskih potov. Zato je Veliki Britaniji potrebna nadomestna armada, ki bi držala napredujočo pomlajeno Turčijo in boljševiško Rusijo od Sredozemja in od velikega pota v Indijo. To nalogo naj bi vršila Italija,
Anglija je z nemirom gledala na francosko-španski sporazum v Maroku, ki se je pripravljal 1 1924, ker bi se iz njega mogel poroditi blok sredozemskih držav. Zato je Anglija iskala razdružujoč element. Našla ga je v Italiji. Prijateljstvo z Italijo ji omogoča, da ustvarja po lastnem prevdarku skupine v Sredozemju ali pa izolira, kogar hoče. Toda angleško prijateljstvo napram Italiji ni ekskluzivno in slepo. Kadarkoli izgube v Rimu pravo mero, kaj dopušča in kaj prepoveduje zveza z Anglijo, kadar se predaleč zaženo v Albaniji ali pretirajo napetost s Francijo, zažuga London s prstom in pokaže svojo
Pogreb je bil dne 29. prosinca iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Križa. Naj v miru počiva!
Ti delom tu ni najbolje. Menda je pa povsod enako. Pravijo, da bo na vigred bolje, ker pozimi vse nekako —- zamrzne. Upajmo, da vigred prinese novo življenje tudi za delavce.
V sneg ravno nismo zakopani. a dosti ga imamo. Včasih malo brije, so pa tudi lepi dnevi vmes, da bom d našo znano dolgo zimo že — preklesali.
-o-
ALI NI V NAS NOBENE VEČ ENERGIJE?
Milwaukee, Wis.
Pred časom sem se. oglasil v tem listu z dopisom, d£ bi vzbudil smisel za pokrepitev slovenske dramatike, kolikor jo imamo Slovenci v Ameriki. Cul sem večkrat pritožbe naših dramatikarjev tu v Milwaukee, da je težko, ker ni nobenih ve-
Lahko pa si organiziramo vsaj štiri pokrajinska dramatična središča.. Vzhod naj bi enega, osrednji zapad enega, Minnesota enega in na zapadu v Co-loradi enega. To bi se dalo izpeljati, če bo le dovolj resne volje zato. Rev. Urankar bo po mojem najuplivnejša osebnost na tem polju. Kot svečenik in inteligent bo imel največ smisla za to. Zato naj poprime in ne odjenja. Naj bi on zamislil celotni program in nato naj skliče sestanke vsaj za osrednji zapad.
Čakal sem več kot tri mesece in pazil, kdo vse se bo zganil v tem oziru. Ali razven gori domenjenih je vse tiho. V Pro-sveti sem opazil, da so se začeli nekaj gibati zatem, ko so čitali pobudo v tem listu od ifeše strani. Nisem jim nasproten, kar bodo storili v narodnem oziru dobrega, želim jim vsak blagoslov. Ali bojim se, saj veste, kaj je nasprotna stran. Njihova "Hrbtenica" — kaj je? Skrpucan zmazek — pravi šund, ki ni vreden, da bi se ga pač imenovalo med poštenimi slovenskimi dramati-karji. Kako smeši katoliško jednoto in verske nazore ta igra. In na to sem mislil, ko sem zapisal, da naj bi se tudi apeliralo na naše slovenske pisatelje v Ameriki, da bi s primernim delom paralizirali to nesramno invazijo naših nasprotnikov na polju naše dramatike. Pa je vse tiho. Ali ni v, nas več žjvljenske sile? Ali smo res že tako blizu groba? Ta nesramna brezbrižnost i usiljuje to- žalostno misel. Pa
zi, ker pač vsaka naselbina v tem oziru gre svojo pot. In res molčimo! Le zakrivajmfo svoje je to, tudi meni se je to zdelo, oči, ko hudič šviga iz enega gr-
zato sem se. oglasil. Naš Jože Motoh, kateremu gre velika zasluga, da se med nami goji dramatika kakor se, se je oglasil in povedal svojo misel, ki ni bila napačna. Kar se moje o-sebe tiče, je postranska stvar. Tu ne smemo gledati, kdo prinese idejo na plan, ampak glejmo le na idejo, če je dobra, potem jo skušajmo izpeljati in uresničiti. Ne čas, ne stan mi ne dovoljujeta, da bi jaz stopal v ospredje. To je odvisno od vas mladih navdušenih moči. Oglasila se je Chicaga. G. Vidmar ima izvrstno misel. Oglasil se je Sheboygan in Wauke-gan, oba pozdravljata to misel. Waukegan ima že izvoljene zastopnike za prvi sestanek, ki naj bi se vršil. Oglasil se je Rev. Aleksander Urankar in povedal svoje misli, ki so se mi zdele zelo praktične. Res je, na celo Ameriko ni za misliti.
ma v drugega ... Le vtikajmo svoje glave v pesek in čakajmo po nojevo na prihajajočo smrt.
Vi dramatikarji pa naprej! Storite kar morete, samo ne od-jenjajte. Da ste mi zdravi!
KAJ JE NOVEGA V JO-LIETU?
Joliet, 111.
Nekoliko statistike. Lansko leto se je rodilo v našem mestu 609, umrlo 351. Izmed teh je 337 fantkov, ostalo deklice. Izmed 351 umrlih je bilo več ko 200 nad 35 let starih. G0 jih je umrlo med 20. in 33L letom. 59 je bilo izmed umrlih otrok. 32 pa jih je umrlo med 1. in 20. letom starosti. Uradno poročilo zdravstvenega mestnega departmenta pokazuje, da je nad 70 oseb umrlo lansko leto radi srčne napake, 25 radi raka, 12 radi krvne bolezni, 22
radi slabega £oka krvi, 16 radi ledvenih bolezni, 6 radi možganskega vnetja, 26 radi želodčnih bolezni, 26 radi pone-srečb, 9 se jih je samoumorilo, ostali radi drugih različnih vzrokov, ^elo značilno, da od leta do leta naraščajo slučaji srčnih napak, da umirajo ljudje nagle smrti radi kapi itd. Vešči zdravniki pravijo, da iz-mec? onih, ki nagli smrti podle-žejo, so po največ trgovci, odgovorni uradniki itd. Srčna napaka pride radi prenapetega živčnega stanja in prenapete odgovornosti. Pri ljudeh, ki nimajo odgovornih, služb in žive bolj brezskrbno, so taki slučaji mnogo bolj redki. Zato prevelika skrb in briga ni dobra.
Velike avtomobilske razstave so na dnevnem redu, odkar je prišel na dan Ford s svojim novim avtomobilom. Razvidno je, da hoče primerno njegovi ceni vsaka družba nastaviti cene svojim avtomobilom. To bi vse bilo, ko bi ljudje, — mislim na delavce, —- imeli več denarja. Naj bi nam dali več dela in zaslužka. Tako, kakor so nas delavce držali zadnje čase in nas še drže, pač ne moremo mnogi misliti na avtomobile. Še Bog, da bi imeli svoje strehe. Sicer pravijo, da bomo letos boljše delali. M-orda nekaj časa, ker so ravno volitve. Potem se bo prosperiteto pa samo obljubovalo od leta do leta.
Poročevalec.
in zetom prišlo do -večkratnih prepirov. V torek, 27. dec., je šel zet nič hudega sluteč prat korenje za prešiče pred klet. Skozi okno pa je pogledal tast in dal dva strela na svojega zeta iz samokresa in ga smrtno ranil. Zeta so spravili v bolnico, tasta pa so orožniki spravili na varno.
-o-
TO IN ONO.
IROM JUGOSLAVIJE
Su
Nesreče v Hrvatskem Po-dravju.
Zadnje dni se je pripetila v Hrvatskem Podravju v okolici Vir j a, cela vrsta nesreč. Pri prevozu lesa čez Dravo je čoln brodnika Mate Saboliča iz Vir-Konaka zašel v vrtinec, se napolnil in pogreznil na dno. — Mate Sabolič je utonil, njegov tovariš pa se je srečno oprijel deske in se na njej rešil. — V istem Vir-Konaku se je na Štefanovo po nesrečnem slučaju polila s petrolejem žena Ana Urkanec. Ker je bila blizu štedilnika, je bila takoj na to vsa v plamenu in je liki živa baklja gorela po vsem telesu. Prisotni ljudje ji niso mogli pomagati. Nesrečna žena je živela le še šest ur in je nato v silnih mukah umrla. — Na cesti v Vir je se je te dni vračal iz vinograda kmet Lovro Mesarov. Ker je možakar gluh, ni slišal signala avtomobila, ki ga je podrl na tla. Mesarov je rprtev obležal. -o-
Grozen zločin v Osijeku.
V Osijeku je policija aretirala 181etnega izvoščka Gjuro Josipa, ki je bil osumljen, da je umoril 181etno delavko Ano Bohm. Policijo sta na to sled dovedli dve mlekarici iz okolice, nad katerimi je skušal isti Josip pred dobrim letom izvršiti enak ogaben zločin. Obe sta molčali o tem, ker sta se sramovali prijaviti to oblastem. Josip je zločin po dolgem zasliševanju priznal. Izročen je bil sodišču.
Družinska žaloigra.
Na Rodnah pri Rogaški Slatini je v neki hiši med tastom
NEZVESTA M ATI, IN ZVE STA HČI.
Leta 1899 se je iz Španije izselila v Brazilijo Vincenta Vazquez, zapeljano in ogoljufano kmetsko dekle. Dobila je delo in čez nekaj mesecev je povila hčerko, ki so ji pri krstu dali ime Georgina. Dete je postalo prava tolažba nezakonske matere. Čez nekaj let je pa iz domovine dospelo pismo, da je Vincentin oče obolel na smrt in želi hčer še enkrat videti. Vincenta je za čas svoje odsotnosti izročila hčerko v varstvo bogati, osameli vdovi in odpotovala v Evropo.
Meseci so nato minevali, a otrokove matere ni bilo od nikoder in tudi nobenega naznanila. Bogata vdova tudi ni vedela za njen naslov. Georgina pa se je v tem svoji bogati varuhinji tako prikupila, da niti želela ni več, da bi se mati vrnila in bi jej morala otroka vrniti. Deklica je rastla kakor pri svoji pravi materi in ni nič vedela o svojem rojstvu.
Pred nekaj meseci je dobra Brazilijanka umrla in v oporoki zapustila vse svoje veliko premoženje Georgini. Šele sedaj je zvedela deklica o svoji pravi materi. Po prvem velikem žalovanju za svojo dobrot-nico se je Georgina odpravila na Špansko, da poišče svojo revno pravo mater. Iskanje pa ji je otežkočeno, ker ne ve o materi drugega, nego da je bila doma iz pokrajine Orense. Naprosila je cerkvene oblasti, da ji pomagajo iskati mater. Sedaj je izšel tostvarni oklic v nekem cerkvenem listu. In zelo se je bati, da se bo bogati hčeri oglasilo toliko revnih mater. da ji bo izbiranje težko.
-o-
POTEGNJENI DIPLOMATI.
1. januarja so dobili vsi inozemski zastopniki v Varšavi telefonsko povabilo na svečan sprejem pri ministrskem predsedniku. Prišli so z vsemi odlikovanji in v uniformah, pa "niso nikogar našli razen vratarja. Razžaljeni diplomati so vložili skupen protest na zunanjem ministrstvu. Zvedeli so, da ni bilo novoletnega sprejema. Vse poslanike in konzule je potegnil po telefonu nek neznan šaljivec, ki ga zdaj išče policija.
--o-
ZELENA ZVEZDA.
Italijanski observatorij v Napolju objavlja: Dne 5. januarja ob 9.10 zjutraj je astronom Guerrin opazil na zapad-ni strani neba zelo čist zelen trak na vedrem nebu. Fenomen je trajal nekolik minut. Najbrž gre za kakšno blodečo zvezdo.
i -0-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!

Uganka št. 24. — Janez ima na prodaj 10 krav: in jih proda po sledečih cenah: Prvo za 25 dolarjev, vsako naslednjo pa po 5 dolarjev več. Po čem pridejo krave ena k drugi skupaj? — Kdor bo srečen izmed onih, ki bodo to uganko pravilno rešili, bo dobil od Gorenjke iz Chicage če moški, škatljico cigar, če žena ali dekle, pa škatljico dobrega cukerčka. — Rešitev bo objavljena okrog 20. februarja.
I Uganko št. 23 so rešili: Jla-ry Gustin, Kansas City; Pauline Ažman, Joliet; Frances Baskovec, Chicago; Rosie Stub-ler, So. Chicago; Theresa Du-šak, Oglesby; Anna Cvelbar, Cleveland; Josephine Imperl, West Allis; Alojzija Župec, Barberton; Margaret Simčič, Chicago; Amalia Koropec, Milwaukee; Jeannette Koren, Cicero; Louise Sladish, Joliet; Jennie Zupančič. Chicago; A-nica Kramžar, Morgan; Marie Janezich, West Allis; Pauline Marinčič, No. Chicago; Albert Safran, Braddock; Joe Margo-Ia. Sheboygan; Antonia Stani-sha, So. Chicago; Josephine Lucas, Willard; Mary Globo-kar, Cleveland; Anica Bajuk, Kansas City; Justina Lamov-šek, West Allis; John J. Hro-vat, Rockdale; Mrs. Ambrožič, Chisholm; Agnes Werbanec, N. S. Pittsburgh; Mary Zem-lock. Spangler; Angela Schnel-ler, Virginia; Emma Jerina, Owen; Mary " Kozjek, Faribault; Hedvika Okoren, Denver; Jack Zalar, Rockvale; Mary Rakovec, Greenwood; Mrs. J. Bajuk, Willard; Josephine Blatnik, Duluth; Vitus Rovanšek, Conemaugh; Joseph Smuk, Ely; Mary Terlep, Joliet; John Bartol, San Francisco; Sophie Gosar, Greenwood; Josephine Berglez, La Salle; Marija Toleni, Willard. — Na to_ uganko je došlo 61 odgovorov. Velika večina jo je pravilno rešila. Sreča je zadela to pot Anico Kramžar, Box 411, Morgan, Pa., kateri naj "Ledig fant" iz West Allisa pošlje nagrado. — Pravilna rešitev je: "Maček".
Gosposka gospodinja. — Dekla je potožila gospej, da se krava noče pasti. Gosposka gospodinja, ki je rada čitala modne časopise, je dejala: "Menda tudi krava hoče biti danes moderna in hoče biti šlank (vitka in suha), pa ne je!"
Neka bolniška strežnica-za-četnica je nekega večera merila bolniku vročino. Ko je predpisani čas potekel, je pogledala na toplomer, kateri je kazal 110 stopinj, vsaj tako se je njej dozdevalo. Stopila je hitro k zdravniku ter mu povedala, da ima tainta 110 stopinj vročine.
Zdravnik pa ji je odgovoril; "Tu ne morem jaz ničesar pomagati, pošljite po polarno brambo."
.......................................................................................................
Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Ne! So, recimo, samo bolj človeški. Tičejo se res ne toliko duha, in tudi glave ne. Še manj človeškega srca. Ampak gredo nekoliko nižje — do našega želodca. Želodec naš pa tudi ni tako od muh! Saj ga imamo sredi telesa. Toraj mora biti že precej važna stvar, da ga je Stvarnik položil tja. Dandanes res tožijo razni preroki, da smo postali preveč želodčevi, da ga skušamo dvigniti celo na naše oltarje in ga narediti za svojega boga. Kes, marsikje se tq godi. No, nam pa, ki smo še pošteni kristja-
ni, nam pa tega vendar nihče ne bo mogel očitati in tudi mene ne bo mogel nihče sla«-bo soditi, ako se danes dotaknem stvari, ki je v zvezi s tem modernim "bogom", ali bogom modernega sveta.
Tiče se namreč sedanje dobe, v kateri pravkar tukaj doma živimo, dobe, ki se
skoraj vsako jutro zadnje dni. In ako grem mimo take hiše, kako žalosten prizor se mi odpre. Ubogi domači "filozof", katerega je gospodinja celo letp negovala s toliko skrbjo, mu dajala kolikor mogoče vseh pujskovih dobrot in sladkot, da bt imel večji "good time" in se bolj poredil, leži
ponavlja tukaj v Sloveniji vsa'ko leto, leto - na mesarskem operacijskem stolu. Dva ali
za letom tako nekako pred božičem. Mislim namreč dobo, ki je tako polna žalostnega vika in krika, ki odmeva po celi deželi proti zimskim oblakom izpred naših slovenskih hlevov.
Da, doživeli smo toraj pravkar to dobo težkih in žalostnih dni za vse nesrečne domače ''filozofe-" po hlevih, težke in nesrečne dni za prešičjo družino. Vsa Jugoslavija odmeva od nesrečnega in obupnega vika. Danes se oglasi v tej hiši, jutri že v drugi. Enkrat vsaj pa go^va v vsaki. Pri bogatejših še po večkrat. "Viiiik! Viiiiilri" slišim
trije moški ga drže, da se revež zastonj zvija in zvija, da bi $e rešil strašne in o-,krutne smrti. In ker se ne more izviti iz teh neusmiljenih rok, pa revež tako obupno kriči ijj vpije in prosi usmiljenja te brezsrčne ljudi. "Viyik, viiiiik", prosi.
Pa saj veste, kako je ta svet neusmiljen in brezsrčen. Vse prošnje so zastonj. Oče mesar mu porinejo oster mee noter do ubogega, rahločutnega filozofskega srca, da se vlije žlahtna m plemenita kri iz zevajoče rane kakor voda iz studenca. Dekla s škafčkom jo streže in hiti mešati, da bi
se ne strdila, da bodo bolje krvavice in godlja. Ubogi narodni mučenec pa kriči in vika in vika. Pa zamanj! Vsako minuto manj kriči, potem pa utihne, utihne na vekomaj. Ubogi revež! In oče mesar ga slovesno razglase — mrtvim. Da? vidite, takole se godi te dni doma po Sloveniji. ' Tudi pred hišo, kjer ste vi doma, se je že, ali se pa še bo kaj takega zgodilo te dni. Vendar, kaj se hoče? Pomagati se ne da! Je pač tako usojeno na svetu.
Da, vidite, tako žalostne, prav žalostne čase imajo prebivalci slovenskih hlevov te dni. Je pač za nje njih naj žalostne jša in najtežja doba, za kar so pa ocl Boga u-stvarjenr in od gospodinj rej eni.
Kakor pa ni nobena nesreča brez sreče, tako ima tudi ta žalostna doba svojo veselo plat. Takoj po tem žalostnem prizoru namreč pred hišo, se pa začenja v hiši druga doba, vesela doba — krvavic, klo-
bas. In vidite, na to dobo sem mislil in to imam v mislih, ko sem se danes vsedel k pisalnemu stroju, da napišem zopet nekoliko utisov. In sedaj, mislim, da me razumete, zakaj sem se tako težko pripravljal k pisanju teh utisov, kakor bi se jih bal. Da, bal sem se jih, ker bi kdo, kak hudo-mušnež moje odkrito in dobro mišljene besede lahko napačno razlagal in me napačno sodil in obsodil. Svet je hudoben. Jaz imam že grenke skušnje ž njim. Vendar, ker stfm ravno dan^s dobil od g. urednika pismo, ki me poziva, naj "Spomine" hitim nadaljevati, ker jih že zmanjkuje, vi jih pa baje prav radi berete, sem pa mislil, da moram pač pisati tudi o tistih spominih in utisih, ki so^pač najbližji spomini. In tako vidite, sem prišel do kolin in do klobas in vam jih vsaj v duhu tudi vam vsem pošiljam.
Torek, 71 februarja 1928.
sae
■ I	:———........ -' Tvoj nedefekt tovariš.	
..... - - 1		
STRAŠNA TRAGEDIJA SLOVENSKE RUDARSKE DRUŽINE.
TEDENSKI KOLEDAR.
12	Nedelja — Sedem sv. Služab. Mar.
13	Ponedeljek — Sv. Katarina.
14	Torek — Sv. Valentina.
15	Sreda — Sv. Favstin in Jevita.
16	Četrtek — Sv. Julijana.
17	Petek — Sv. Fintan.
18	Sobota — Sv. Simeon.
-o-
Rev. K. Z.:
DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA.
3. predpepelnična: Jezus ozdravi slepca. (Lk. 18, 31-43.)
Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla Kirintskim kristjanom. V Zgodbah je na strani &02. Začenja se s tretjim odstavkom z besedami "Prenašate. . ." in s končuje na isti strani v desnem
predalu zdolaj v predzadnji vrstici z besedami "Kristusova
moč".
Trojni je .nauk, katerega lahko posnemamo iz današnjega berila in evangelija.
1.	Veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Teh "malo" poslednjih, ki začno Bogu služiti ob 11. uri, pa je le prepogosto prvih pri velikem delu za Boga. Sv. Pavel je tak zgled Poslednji je bil poklican, pa je prvi med apostoli, ki je največ storil za Eoga. Tako vidimo jasen zgled, zakaj Bog "izvoli", nekatere I", jim da posebno milost. Zato, ker potem toliko več store in žrtvujejo zanj.
2.	3og kliče vse ljudi v svoj vinograd, v svojo službo, da si bodo zaslužili po smrti večno plačilo. Kliče jih pa pred' vsem "o svojih oznanjevalcih evangelija, ki prihajajo k raz-rim rarodom, da jih privedo v vinograd na delo. K nam vsakemu pošilja svoje pridigarje. Duhovnik ima dolžnost in službo klicarja božjega, da kliče v imenu božjem ljudi k službi Bogu za svoje plačilo zveličanja.
Na zgledu sv. Pavla pa hoče pokazati sv. cerkev, koliko morajo ti oznanjevalci le prepogosto pretrpeti pri tem svojem delu. Tu sv, Pavel sam našteva, koliko je on moral pretrpeti. Da si ti danes v vinogradu božjem poklican na delo, kar pomisli, koliko svetih mučencev je moralo dati svojo kri, da so ti ohranili sv. vero, ta klic božji. Koliko so pretrpeli razni ozna-njevalci vsa ta stoletja do danes. Koliko je prestal sv. Meto-dij in koliko sv. Ciril! Koliko hvaležnost smo toraj dolžni tistim. ki so nam prvi prinesli sv. vero in koliko smo dolžni onim, ki nam sedaj opravljajo to službo. Kajti tudi sedaj duhovnik biti ni ravno tako prijetna služba. Lahka je v marsičem že. Toda koliko žrtev zahteva od mladeniča, ki se mu pripoji. Koliko stvari si mora duhovnik odreči, kolikim se za zmiraj odpovedati. Vsak duhovnik ima boje, kakor jih je imel Pavel, ko je imel "satana, ki ga je bil". Ti boji so velika, velika žrtev.
:>. Savel je postal Pavel, ker je poslušal klic božji. "Sa-vel, Savel, zakaj me preganjaš?" je slišal iz neba. Pa je takoj vprašal: "Kdo si ti, ki ga preganjam". In ko je izvedel, kaj želi Bog od njega, se ni pomišljal niti en trenutek
Lep nauk za nas, da ne zamašimo ušes klicu božjemu, ko nas kliče k pokori in svoji službi.
Sv. evangelij je vzet iz evangelija sv. Lukeža 8. poglavje 4. do 15. vrste. .V Zgodbah stran 241, "prilika o sejavcu".
Današnja prilika, ne potrebuje razlage, ker jo je že Gospod sam razložil, ko so ga apostoli prosili.
"Vera je iz poslušanja," pravi sv. pismo. Vsako nedeljo smo dolžni poslušati besedo božjo, ker je to kruh duše. Da, beseda božja je seme, iz katerega izrastejo potem dobra dela in krščansko življenje. Kakor kmet ne more pričakovati, da bi na njivi zrastla pšenica, ako je ni posejal, tako ne more človek, ki zanemarja besedo božjo, živeti pravega krščanskega življenja.
Toda ni dovolj besedo božjo samo poslušati. Pridigar ima dolžnost, da predloži pred ljudi besedo božjo tako, da jo razumejo, da jih vname za njo. Poslušalci imajo pa dolžnost, da to božjo besedo pravilno poslušajo. Še lepša pridiga ne bo nič pomagala, ako poslušalec ne stori svoje dolžnosti. In ta nauk hoče povdariti danes sv. cerkev s sv. evangelijem. 'Kaže različne vrste poslušalcev božje besede.
Prečitaj skrbno te vrste poslušalcev in primerjaj sebe, v katero vrsto spadaš ti. Ali je tvoje srce posvetno, javno, kakor javna cesta? Potem seveda ti vse seme božje besede pobere hudič. Je tvoje srce trda skala? Si trmast, da misliš, da ti ni potreba naukov? Ali se imaš za modrejšega in učenej-1 šega, kakor je pridigar? Si med revolucijonarji župnije, ki smatraš duhovnika za svojega hlapca, ne za učitelja? Potem seveda beseda bcžja ne bo rodila sadu.
Si srce s trnjem strasti poraščeno? Tudi tukaj ne bo rast-lo to seme.
Vselej ceni božjo besedo. Potrebna ti je kot vsakdanji kruh. Zato vsako nedeljo skrbi, da boš slišal to besedo božjo.
Vselej pa skušaj imeti srce, ki bo sprejelo besedo božjo ponižno in jo ohranilo, mislilo r>a njo tudi med tednom in skušalo uravnati svoje življenje po nji.
. "Kdor ima ušesa da sliši^ naj posluša", je zavpil Gospod. Tako vpije še danes. Zakaj imaš ti svoja ušesa? Ne samo za poslušanje godbe, opravljanja, ali samo za posvetne stvari, temveč za to, da čuješ tudi ti klicanje božje na delo v vinograd. Večer morda se ti že bliža. Nisi več mlad. Morda je letošnji post zadnji klic za te.
Poslušaj ga!
, * * * .
Nauk za med tednom: "Kakor je kruh potreben telesu, tako je beseda božja potrebna tvojemu duhu." "Kakor bi brez jedi opešalo telo, tako bo, opešala duša brez krufca božj,e besede."
Na poti/za delom in kruhom je
družina rudarja Antona
Brečka prezebla sredi plani-
V •	0 t • ••
ne Kucajne v Srbiji.
—0—
Strašno tragedijo v zimi in mrazu je doživela družina rudarja Antona Brečka iz Raj-henburgu v Sloveniji, ki se je aprila 1923. s svojo ženo in tremi sinovi odpravil na delo v Resavski rudnik Bare pri Zaječaru. Tam je bil Anton Brečko zaposlen z obema starejšima sinovoma, 24 letnim Antonom in 16 letnim Francem, do 1. novembra minulega leta. Tega dne, ravno sredi najhujše zime, jim je lastnik rudnika Nikola Jocic brezobzirno odpovedal delo. Do 30-decembra so bili brez vsakega zaslužka in je vsa družina neusmiljeno gladovala.
Obupna pot preko planine.
V tem obupnem položaju se je Anton Brečko končno odlo-čil^da poišče delo kje drugod. Tovariši rudarji so mu pripovedovali, da morda dobi defo onstran planine Kučajne v bo-govinskem rudniku. Ker se mu je zdelo to blizu, se je Anton Brečko odločil, da krene s svojo družino na pot peš, v najhujšem mrazu. Sredi velikega snega pa je vsa družina zgrešila pot. Prenočiti so morali v snegu pod" neko bukvijo. Tu so naložil ogenj in se grelf vso noč. Naslednje jutro so oče Anton, njegova žena Elizabeta in najmlajši sin lSletni Jo-žek premraženi in onemogli ostali pod bukvijo, a starejša dva sinova Anton in France, ki sta se držala nekoliko hra-breje, sta nadaljevala pot, da najdeta rešitev zase. za svoje starše in za najmlajšega brata. Bredla sta, bredla po snegu in okrog 10. dopoldne dospela v planinsko zavetišče Stojana Gramiča iz Zlota. Sto-' jan. ki se je ravno nahajal tu po nekem opravku, je oba pre-mražena fanta gostoljubno sprejel, ju posadil kraj ognjišča in okrepčal s toplo rakijo. Fanta sta bila tako prezebla, da sta šele čez dobro uro lahko izpregovorila. Ko sta tako prišla k sebi, sta izpovedala Stojanu, odkod prihajata in v kakem mrazu se nahajajo njuni starši in najmlajši brat, v snegu pod bukvijo sredi samotne planine. . .
Usmiljeni Samaritan.
Gostoljubnega Stojana je njuna bridka izpoved globoko presunila. Takoj se je dvignil in se je odpravil po njuni sledi v planino, da poišče in resi njune starše in najmlajšega brata. Dve uri je ta"val navkreber po snegu in končno res našel pod bukvijo vse tri ne-
«H,T ■ j' ; ' "i1" ? t «t
srečnike skoro že napol mrtve. Ko je najprej privzdignil starega Antona in njegovega sina, je opazil, da še kažeta znake življenja, dočim je An^ tonova žena Elizabetha bila vsa trda in premrla <)d strašnega mrazu. Stojan je natovo-ril Elizabeto na hrbet, a Ap-ton in Jožek sta s težko muko stopala za njim. Hodili so dolge, dolge ure in. končno, proti večeru vendarle srečno dota-vali do Stojanovega zavetišča.
Tu, na toplem, v gostoljubnem zavetju se je Stojan izkazal za pravega Samaritana. Popolnoma razumno je vse tri premražene najprej zmasiral in jih tako obudil k popolni zavesti, nato pa jih ogrel t£r nahranil in uredil prenočišče. Naslednjo jutro je Stojan vso družino opravil z vso svojo razpoložljivo obleko in jih s sankami prepeljal do svoje hiše, kjer jih je dobro nahranil in zopet pridržal na prenoči šču. Siromaki se niso mogli kretati, ker so jim roke in noge popolnoma ozeble.
JIU- J.
Stran 3
Raznoterosti.
Mučeništvo bedne družine.
Naslednje jutro je Stojan Gramič obvestil o tej strašni tragediti bedne rudarske družine varnostne organe, ki so takoj odhiteli na pomoč in je bila vsa družina prepeljana v sresko bolnico v Boljevcu. Ko so jim tu zdravniki izkazali prvo pomoč, je bila družina prepeljana v oblastno bolnico v Zaječaru, kjer se sedaj nahajajo v pravem mučeniškem stanju. Z rok in nog jim odpadajo koščki mesa- Njihovo trpljenje je strašno, vendar je u-pati, da bodo ponesrečenci o-stali pri življenju. Denarna pomoč jim je nujno potrebna.
—o-
MISTERIJOZN,E EKSPLOZIJE.
V Wechester okraju, New York, se skozi dve leti že, na vsakih šest mesecev sliši silna razstrelba in ljudje daleč naokrog čutijo silen sunek; poslopja se stresejo, kakor ob potresu in čuje se votlo bobnenje. Ker pa ni nikjer opaziti plamena, kakor navadno pri eksploziji, navdaja ljudstvo z grozo in bi ne ve tolmačiti, od kod to pride. Geologisti ne vedo nič pravega, kaj bi to moglo biti.
Širite "Amer. Slovenca"]
DR. SV. MARIJE MAGDALENE
štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, U05 E.
63rd St.
Podpredsednica: Josephine Menart Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. 74th St.
Blagajničarkg: Alojzij*	1176
E. 71sf St.	•
Zapisnikarca: Julija Bresovsr. Vratarica: Frances Kafunič. Nadzornicc: I. Genevieve Supan, II. Mary Skulj, III. Cecilija Znidar-Šič.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. P. (Wan, Dr. James Seližkar in Dr. L. J. Perm*.
Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida.
. 1 2V5&TA OBLJUBI.
Nekega poletnega večera leta 1861, sta se ~~ postavljala, Fanny Read iz Hancock, N. Y. in poročnik George Bellows, član 101 polka, newyorskih pešcev, ki je odhajal, da se pridruži McClellanovi armadi v Virginiji. "Zanesi se, da pridem po tebe", tako je govoril vojak. "In verjemi mi, da te bom zvesto čakala," je odgovorila Fanny.
Omenjeni večer je bil poslovilen večer vojakov, ki so od hajali iz domačega kraja. Leti so imeli pri Reedu, kjer je bila gostilna, poslovilni večer s plesom. Pri tej hiši se je reklo "American House", kjer se je zbirala mladina iz okolice, pa tudi starejši so imeli tukaj svoj krožek. Med vsemi najbolj popularna pa je bila Fan-' \ny. Ko sta Fanny in njen vojak plesala zadnji ples pred slovesom, sta si svečano obljubila zvestobo in da se vzameta po vojni.
Drugi dan je polk že bil odkorakal na fronto v Virginiji in je prišel v najhujši krvavi mc-tež, ki je bil usodepoln za severno armado v prvih doeh vojne. Poročnik Bellows se ni vrnil k Fanny, tudi nihče ni vedel kje je in kaj je z njim.
Ko je oče od Fanny zvedel, da se je na skrivnem zaročila z vojakom, se je penil od jeze. Za njega je bila deklica le še otrok in premlada za možitev. Za kazen ni pustil deklico nikamor — tri tedne je bila v sobi zaprta, kakor jetnik.
Ko je oče odpustil, je Fanny zopet stregla gostom, le ne s tako živahnostjo kakor poprej. To so gostje takoj opazili. Dekleta je bolelo, a vendar je čakala — saj ji je obljubil, da pride gotovo po njo. Čaka že 67 let, ker ni hotela prelomiti obljube. Ves ta čas živi, še sedaj kot sivolasa starka, v istem poslopju, ki pa že razpada, v katerem je obljubila, da bo čakala na njega — a le smrt ju bo združila, drugega upanja več ni. Starki streže neka ženica, sama pa že več
Nogens, pri kateri je Jakubov-ski služil kot hlapec. Otroka so našli 13 dni po umoru v neki jami, sum pa je padel na o-četa, katerega so zaprli in so-djili. .'Jakubovski je precej o-mejen človek, ki vrhutega zelo slabo govori in razume nemščino. Kljub temu mu niso dali tolmača, kar je za dotično nepiško sodišče vse kaj drugega nego častno. Ni čuda, če je marsikatero vprašanje sodnikov sploh napačno razumel. Trdil pa je odločno, da je nedolžen. Pravega dokaza proti njemu ni bilo nobenega, tudi ne kakšnih sledov ali očivid-stva. Edini razlog, radi katerega so ga obsodili zaradi umora, je bil ta, ker je Jakubovski bil skop in ni hotel plačevati mesečnih alimentov 7-50 mark. Obsodili so ga na smrt, odklonili predlog za pomilostitev in obesifi. Sedaj se je izkazalo, da je bil usmrčen po nedolžnem, ker je stara mati otroka na smrtni postelji priznala, da ga je ona umorila, in je za to doprinesla tudi dokaze!
-o-
FRANCOSKA ŽENA.
V pariškem listu pripoveduje francoski rezervni častnik naslednjo zgodbo:
Nekega dne sem bil z drugim tovarišem na fronti. Zima je strahovito pritiskala, a nikjer drv, da bi se ogrela. Trepetajoč od mraza sva se približala nekemu osamljenemu dvorcu, v katerem je prebivala' spoštljiva, stara gospa. — Zmrznjena do kosti jo poprosiva, da bi se smela ogreti. To* da v najino in svojo žalost nama odgovori, da goriva sploh nima in da je tudi sama že cel .mesec brez njega. Hotela sva že oditi, ona pa je malo pomislila in nama velela, naj počakava. Odšla je, kmalu nato se
Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Amerikanski Slovenec!"
DRUŠTVO SV. VIDA iter. 25, K S. K. J. CLEVELAND. O. Leto 1928.
Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71st St.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St.
Zapisnikar, John Znidorsic. *
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: John Widervol, Jos. Ponikvar, John Skrabec.
Zastavonoša, Anton Frankovic.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parraeil^. Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob X. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-Ietno zavarovalnino ali pa za do smrtno za rarovalnino in sicer za $250. $509 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se »prejemajo tudi otroci od L do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se' naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravBa -po pravilih.*
Asesment se pobit* n* seji s^mo oč 10. dopoldne do 4. ure popoldna
let ni prestopila praga svoje razpadajoče hiše in z nikomur ne občuje.
-o—
JUSTIČNI UMOR.
V vasi Palingen v Nemčiji je novembra leta 1921. izginil 4 letni nezakonski sin bivšega ruskega vojnega vjetnika Jožefa Jakubovskega in neke
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke.
Mrs.Winslows Strup
IZŠEL JE
novi slovenski molitvenik z velikim tiskom
IMENUJE SE: ~
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojs?terski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
Phone: CANAL 5903
PATUS
PRVI JUQOSkQYANS&I ?QO*»»t|K V CHICAGO
1814 Song* Throep Street	Chicago. lUfaioU
Se priporoča Slovesen* efe šasa ppgreVr -t Mrtvašnica as razpolago. — AutomobiH fza vse «tt&4^kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
Ccsia $l«SO
NAROČA SE
1 Knjigama Amer. Slovenec
1§4* WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
je vrinila, ogenj je zagorel v peči. In medtem, ko smo se greli, je nama^stara gospa pripovedovala o svojem sinu, ki je bil v tem času na fronti, in kako presedi ona po cele večere ob klavirju ter premišljuje o njem, medtem ko igra na klavir. Muzika je edino, kar jo še more utešiti v težkih trenutkih duševne sklonjenosti.
"Toda sedaj," pravi hipoma, "me ne bo, več tešila. In ni mi žal . .
"Kako to, gospa?" jo vprašava.
"Evo poglejta," odgovori in se tožno nasmehne, kažoč na vrata peči.
V peči so prasketali kosi — razbitega klavirja.
-o-
Čast in denar. — Sloveči pisatelj je imel z nekim malo-vrednim pesnikom polemiko in je slednji dejal: "Med nama je že zato velika razlika, ker jaz pišem za čast, Vi pa le za denar!"
Na te besede je menil prvi: "Vsakdo dela za tisto, česar mu manjka!"
Ko sem se jaz prehladil
4'Ko sem se iaz prehtadil," nam piše ,\!r. Aut. Vozecli \/. Denver. Colo., "tedaj iaz vein. <ta me Triner-K vit grenko vino zopet pravilno popravi." Resnično, ni gotovciše poli. Mri preženete prehlad. Trinerjcvo ureko vino vam očisti oreva. iih pripravi k redm-mn delovanju, oiača vam \ es život ni sistem in poveča živlien-sko orlpomoč. V v-eh K kariiali. Pišite na lo>. Triner Co., 13.^3 S. AsliJaii'1 \ ve., Chicago. III., po UK KZl'LAC*-XI VZORKC. priložite U>c za p"ši-ljat\eiie troške.
Kupon za brezplačni vzorec
line ...........................................................
Naslov ......................................................
Mesta ......................
John Dobrauc
DRY GOODS-GROCERIES SHOES
Phone 916-2--Bell Phone 916
(2 long and 2 short rings.)
FRANKLIN, KANSAS.
Skozi našo tvrako dobite gasolin na debelo pod imenom White Eagle, Pittsburgh Oil Comp.
WIL-AR-GO OILS, MOBIOIL and KVIKER STAT.
Imam v zalogi dobro ajdovo moko ,isto razpošiljam po vsej Ameriki. Imam tudi šefran in vsakovrstno drugo grocerijsko blago. *ot lorberjevo dišavo in veliko »tvari. katerg ne dobite v drugih :rgovinah.
Imamo tudi veliko zalogo raznega oblačila in čevljev, ter spodnje obleko za moške in ženske.
Priporočam, se rojakom v naklo-ijenost.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicagi
^hone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav-lyun na dom.
Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga' fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 17M W. 21 st Street In Wood, Chicago, 111* Cene smerne. Izvrstni sladoled, mize z^ goste
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbi, pooblastila," izjave, afidavite za dobiti va$e domače iz starega kraja in vse /druge bo-tarske posle izvrduje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, IB.
Stran 4
XMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 7. februarja 1928.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ
/
Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
Vidim prihodnost, ker sem že blizu groba, zato ti povem, da švedske moči ne le mi, četudi bi se poboljšali, a tudi vsa Evropa ne zlomi. .
"Kako je to mogoče? Odkod ste to povzeli?!" je zakričal Kmitic. "Kdaj je postala Švedska taka silna? Mar ni poljskega naroda več na svetu, mar ne moremo imeti večje vojske? Mar je ta vojska v junaštvu kdaj zaostajala za Švedi?"
"Našega naroda je desetkrat več; blagostanje nam je Bog tako pomnožil, da se v mojem šohačevskem starostvu rodi več pšenice nego v vsej Švedslci, a kar se tiče junaštva, saj sem bil pod Kirholmom, kjer nas je tri tisoč huzarjev strlo v prah osemnajst tisoč najboljših švedskih voj^Jcov."
"Ba, če je tako," je rekel Kmitic, ki so mu zaiskrile oči ob spominu na Kirholm, "kakšen je torej vzrok, radi katerih bi ne mogli sedaj zmagati?"
"Najprvo to," je govoril starec s počasnim glasom, "da smo postali majhni, oni pa so zrasli, da so nas oni z našimi lastnimi rokami premagali, kakor so prej Nemce z Nemci samimi. Taka je božja volja in ni je sile, ponavljam, ki bi se jim mogla danes upreti."
"A če se šlahta spametuje in se zbere okoli svojega gospoda, če vsi zgrabijo za orožje, kaj svetuje vaša milost v tem primeru in kaj storiš sam?"
"Takrat pojdem z drugimi, padem in bon:: vsakemu svetoval, da pade, zakaj pridejo taki časi, da je bolje, da jih ne vidimo. . ."
"Hujši ne morejo priti, kakor sem živ!. . . To je nemogoče!. . ." je zaklical Kmitic.
"Vidiš, gospod," je rekel gospod starosta, "pred koncem sveta in pred zadnjo sodbo pride antikrist in zapisano je, da hudobni dobe oblast nad pravičnimi, satani bodo hodili po svetu, oznanjevali krivo vero in navajali ljudi k njej. Z božjim dovoljenjem bo, zloba zmagovala do onega trenuka, ko bodo angelski trobentači zatrobili konec sveta. . ."
Tu se je sklonil gospod starosta nazaj v naslanjač, na katerem je sedel, zamižal in nadaljeval s tihim, tajinstvenim glasom:
"Zapisano je, da bodo znamenja. . . Znamenja na solncu so že bila v obliki roke in meča. . . Bog, bodi milostiv nam grešnikom !.. Hudobni imajo oblast nad pravičnimi, zakaj Šved in njegovi pristaši zmagujejo . . . Prava vera propada, zakaj luteranci se dvigajo. . . Ljudje božji, mar ne vidite, da se bližn dies irae, dies ilia . . . Jaz imam sedemdeset let, ob bregu Stiksa stojim, že vidim brodnika in ladjo. . . Jaz vidim!. . ."
Tu je gospod starosta umolknil, Kmitic pa je začel zreti nanj v strahu, zakaj vzroki so se mu zdeli pravilni, dokazi pravi, zato se je ustrašil sodbe in se močno zamislil.
Toda gospod starosta ni gledal nanj, marveč predse in rekel naposled;
"In kako bi bilo tudi mogoče premagati Švede, ko je to dopuščenje in izrazita volja božja, v prerokovanjih rešena in napovedana. Oj, v Čenstohovo, ljudje, v Čenstohovo!"
In gospod starosta je zopet umolknil.
Solnce je baš zahajalo in le poševno pogledovalo v sobo ter se lomilo v mavrico na steklenih šipah, obrobljenih s svincem, in na-rejalo sedmerobarvne proge po podu. Ostala soba je bila v mraku. Kmiticu je postajalo vedno bolj grozno in trenutkoma se mu je zdelo, da, čim' izgine ona svetloba, se oglase
angelski trobentači za zadnjo sodbo.
"O kakšnih prerokovanjih govoriš, gospod ?" je vprašal naposled starosto, zakaj molk se mu je zdel še 6trašnejši.
Mesto odgovora se je starec obrnil k du-rim sosednje sobe in zaklical:
"Olenka! Olenka!"
"Za Boga!" je zakričal gospod Kmitic, "koga kličeš, gospod ?. . ."
V tem trenutku je verjel vse, verjel, da se njegova Olenka, čudovito prenesena iz Kej-danov, prikaže pred njegovimi očmi.
In pozabil je na vse, uprl pogled v vrata in čakal brez sape v prsih.
"Olenka ! Olenka !'" ponovi starec.
Vrata so se odprla; stopila sicer ni Bilevi-čevna, marveč gospodična, lepa, suha, visoka, nekoliko Olpnki podobna po resnobi v obrazu in po miru, razlitem po obličaju. Bila je bleda, morda bolna, a morda tudi prestrašena vsled najnovejšega napada, šla je s po-vešenimi očmi, tako lahko.in tiho, kakor bi jo gnal kak vetrič.
"To je moja hčerka," je rekel starosta. "Sinov ni doma. So pri gospodu krakovskem in z njim pri našem nesrečnem kralju."
Potem se je obrnil k hčerki:
"Gospodična, zahvali najprej tega junaškega viteza za rešitev, potem pa nam preči-taj prerokovanje svete P>rigite."
Dekle se je poklonilo pred gospodom Andrejem in odšlo. Crez hip pa se je vrnila s tiskanimi listi v rokah, se postavila v oni mavrični svetlobi ter začela čitati z zvenečim in sladkim glasom : .
"Prerokovanje svete Brigite: Pokažem ti najprej pet kraljev in njihova kraljestva: Gustav, sin Erika, je len osel, ker je zanemarjal pravo \\ero in prešel na krivo. Zavrgel je apostolsko vero, vpeljal v kraljestvo avgsburško veroizpoved ter onečastil svojo slavo. Poglej eklezijasta, ko govori o Salomonu, da je onečastil svojo slavo z malikova-njern. . ."
"Slišiš, gospod ?" je vprašal starosta ter pokaže palec leve roke, druge prste pa drži stisnjene za nadaljnje štetje.
"Slišim."
"Erik, sin Gustava, je volk radi svoje nenasitne lakomnosti," je čitala gospodična, "s čimer si je nakopal sovraštvo vseh ljudi in brata Jana. Naprej je Jana (sumnivši ga radi zveze z Danci in Poljsko) uničil z vojno, ga ujel z ženo vred in držal štiri leta v podzemeljski ječi. Kolo sreče se je premenilo, Jan se je naposled rešil iz ječe, premagal E-rika, mu vrgel krono in ga pahnil v dosmrtno ječo. Torej nepričakovan dogodek."
"Pazi!" je rekel starosta. "To je že drugi!"
Gospodična je čitala dalje:
"Jan, Erikov brat, vzvišen orel, je trikratni zmagovalec nad Erikom, Dancem in sep-temtrionom. Njegov sin Zigmund je bil postavljen na poljski tron, po njem se pretak*i poštena kri. Slava njegovim mladikam!"
"Razumeš?" je vprašal starosta.
"Naj Bog pomnoži leta Janu Kazimirju!" je odgovoril Kmitic.
"Karol, kpez Sudermanije, je oven, zakaj ovni vodijo čredo, tako je on privedel Šved4? h krivici. Ta se je metal proti pravici."
"To je že četrti!" je dejal starosta.
"Peti, Gustav Adolf," je čitala gospodična, "je ubito jagnje, toda ne brez krivde; njegova kri je bila vzrok trpljenja in nezgod."
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC

DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje * vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
HI? HI? 4* ft? H|? 4? HI? H|? H|? HI? HI? HI? *|? HI? HI? HI? HI? HI?
ooooooooooooooooooooeooooooooooooooooo
PISANO POLJE
<KKHXKKHXHX>oooooo<><><KX>O<K><><>O<KX>
ANGLEŠKA ŠPIJONAŽA.
(Dalje.)
DOBILI SMO
Nove slovenske plošče
KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO.
68923	Ženitovanje, 1. del.
Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25
•	s
68924	Romanje k Materi Božji, 1. del.
Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25.
80332	Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cen ?75c
80333	V krčmi, 1. del.
V krčmi, 2. del, cena 75c.
Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase.
Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedai še nismo imeli. Ce povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnšek, OFM.. bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil.
Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja.
Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči.
Toda zaman. Kajti drugega dne, ko se je zopet naselil v svoji skromni rojstni hiši, je„iz-vedel, da je na željo angleške vlade pod posebnim političnim nadzorstvom državnega varnostnega urada. Tedaj se je pa častni mož. ne zavedajoč se nobene krivde, - razburil, uprl. Rotil je ne le ljudi, ampak tudi nebesa, da bi se rehabilitiral, ker se ni mogel maščevati.
Ginjeni zaradi tragedije tega učenjaka, o katerem so iz i Rusije^ prihajale najboljše reference. so posredovale pri angleški vladi postopno pismeno, ' z memorandi in osebno razne " osebnosti javnega in znanstvenega življenja cele Francije. Rili so to ministri: Herriot, Au-bigny, Cailloux; senatorja Cor-detel in Lebert, poslanci Ajam,
diti novo preiskavo."
Tako je slavna Intelligence milostno pristala, da na ta način rehabilitira spomin prof. Chevreauja. Odpustila je mu-čencu zločine, ki jih je na njem zagrešila. V zameno za to uslugo pa je morala vdova pokazati trdno voljo, da hoče umreti od gladu; kajti Intelligence Service si ni svesta nobene krivde: šlo je le za odstranitev nekega človeka in vrh tega je
bil le Francoz!
* * *
Usodni dokument. — Gospoda V&inen in Safarov.
Bilo bi sicer močno in diskretno vprašanje, če bi kdo vpra-al vodilne ljudi v Intelligence Service-u za Hvthejev dokument, toda konfuzija ob tem vprašanju bi spravila samega poveljnika Intelligence v največjo zadrego, kajti v arhivih Intelligence Service-a na lon-
Galpin in Rouge, ministrski	_
predsednik Briand, francoski lanskem Dowmng St. št. 10 je inštitut, posamezni člani Aka-1 en fa»cikel prazen. In to je baš dem ije. Vse zaman. Iz Londo-1 fascikel Hvthejev.h dokumen-
na ie prihajalo le suho odkla-	tov> ki Je dosle-> l,ostal doku"
n j an je vseh teh intervencij,	Iznašajoč nesrečo, do-
brez'vsakega pojasnila ali ute-	Kument, o katerem se v pisar-
meljitve tega čudnega ponaša-	r,ah Intelligence ni smelo govo-
nja.
Za kratek čas je naše ob strani svoje dobre, njemu popolnoma udane in plemenite žene. Toda ne dolgo. Z zlom-! Prece-> •'J'sno	zaka-i doku"
lienim zdravjem, duševno uni-|ment Jli le	«">pak tudi
čen zaradi nerazumljivega po- zakaj ne sme nihče govoriti o stopanja Angliie, okraden. pri-j njem. Bil., je začetkom maja pravi jen na vse. kar je drago-j'-	k" J> kapitan Elwin,
cenega in njemu dragega za- eksponent balkanske sekcije pustil v F zli. je umrl 3. maja 1 Intelligence Service-a. zadržal 1025 v svfnem skromnem sta-i v SV(,-»! uradni P^rni v Solunu no vanju v Asnieresu, km groz- zanimivo brzojavko, poslano
i riti.
;yečo! Kljub temu pa je njegova j zgodovina zelo zanimiva, dasi | na videz suhoparna: iz nje se
80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka 80334 Gozdni zvok — France polka...................
.75 .75
na žrtev brezvestno se maščujoče Intelligence. Polnih sedem I let je iskal profesor Chevreau
šifrirano gotovi veliki banki v Rim. Kapitan Elwin je še isto noč lahko s pomočjo izdanega
Kdor naroči vseh 6 plošč skupaj dobi zabojček tongs-tone
igel brezplačno.
vi	Z vsakim naročilom pošljite potrebno svoto.
™ QLllUt m Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je' pa naročilo manj, kakor 15 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
in potem njegova vdova pri an-j kl-luča ^šifriral brzojavko, ki gleški vladi ne samo odškodni-|se ^ ^rlaslla tako-le: ne, ampak tudi primerno reha- v ^as .le dospela vest iz New
bilitacijo. Zaman.
T be Neu Orthopbonic
"yictrola

Hranite vrednostne
papirje
!
Zelo nespametno je, kdor nima lepo v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd.
Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem.
NAROČITE JO SE DANES!
EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa.
Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me postpaid one bond box.
Name _____________________________________________________________________________

Address
City or town
23. julija 1025. po nesrečne-ževi f>mrti, je prejela njegova vdova od zelo korektnega in pri celi zadevi neudeleženega moža, generala Clive-a, tedanjega vojaškega angleškega
Yorka, podpisana Haas, katere obseg sporočam: Vaš brzo-jav, podajajoč podrobni obraz situacije, je bil izročen pravim rokam. Delamo skupno s pomočjo Kopenhagna in pričakujemo angleškega privoljenja,
atašeja v Parizu dopis sledeče da pričnemo z akcijo v orijen-
tu. Brandeis je glasom potrdil včeraj javil Rots. . . Zagotovite naše zaveznike, da jim damo najširšo podporo. Podpisan:
vsebine:
"Zvedel sem, (la v arhivih ministrstva vojne ne eksistira noben akt niti nobena sled, ki bi govorila o aretaciji vašega moža, niti pojasnjevala od Vas navedeni slučaj."
Šele po daljši intervenciji zunanjega ministrstva, kakor tudi po direktnem nastopu francoskega veleposlanika v Londonu je dobila vdova po
Wiesemann."
Kapitan Elwin. ki mu je bila cela stvar znana, je sedel, da takoj napiše k tej brzojavki uradni komentar, ki se je do-slovno glasil tako:
"Skupno delo s posredovanjem Kopenhagna. — Imamo vse dokaze, da smo lahko pre-
profesorju Chevreau ju januarja meseca 1. 1926 sledeči pripis j Pneani: d;ije treba P°d tem zunanjega ministrstva:
"Čast mi je, naznaniti Vam. da je na naš pritisk uvedel londonski Foreign office novo pre
imenom razumeti društvo ruskih revolucijonarjev in mednarodnih agentov, ki se baš sedaj nahajajo v Kopenhagnu.
iskavo v zadevi Vašega sopro- He,P • • • uradno zagotovil voditelja ekstremnega gibanja,
da bodo v tTajkrajšem času
ga in sporočil Vašemu veleposlaniku to-le:
Foreign office želi končati to stvar, ker sega cel slučaj, odnašajoč se na aretacijo go- na' da osebno spremljata Uli spoda Chevreauja sedem let Janova. Potrebno je takoj iz-
lahko zopet dobili Rusijo. Vai-nen in Safarov sta bila določe-
nazaj v preteklost, in zaradi tega zanj ni več mogoče odre-
EICHHOLZER & CO. Inc.
FOJKEST CITY, PA.
DRUŽINSKA PRATIKA
je tako popularna med na-, šim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele; dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 25c za komad.
Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, III.
slediti, če nimata ta dva stikov z našimi agenti na severu in posebno če navedeni Rots . . . ni istoveten s kapitanom istega imena, ki je v naši službi v pisarnah na Downing St. Podpisan : Elwin."
(Konec prih.)
PREVOZ
Rojakom se priporočamo «t naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Plača, Chicago, I1L l i