Dr Jakob Zupan. V št. 15 opisal je ,,Die acht glagolitischen Kloster im Konigreiche lllyrien", kjer pravi v začetku na pr.: ,,Unter bie unbefannteften SDinge ber SBelt geprt fiir bie meiftett, fogar flatrifdjen Łefer be§ illt)rtfd)en 23Iatte§, felbft in 3Itt)rien, bie fleine, nad) Iateimfd)em 3?ttu§ fatljolifcfje ®ird)e ber @Iago= (iten in ben ^onigretdjen SH^rien, Groatien unb ®aftnatten; fie i[t eine ttiafjre terra incognita, irenn man bie allernddjften Stadjbaren unb einige aufšerft biinn gefdete Bohoriče, %mhax'i%l Valvazore, 2)ofiroto3ft)'§, Smljarte, Vodnike, unb fflaron (Sigmunb 3ot§e auSnimmt". — Nato razlaguje, da se oni zovejo tako od glagoliti t. j. govoriti, ker v svojein domačem govoru smejo obhajati službo božjo. Vendar so ti glagoljaši za zapadnimi Evropejci tako zaostali v omiki, da po laških in madjarskih akademijah polatinčeni se sramujejo biti glagolitje, in da duhovske molitve in liturgijo sim ter tje obhajajo sicer po slovenski (slavisch), vendar ne več v težki glagolici, arapak po knjigah v latinico prepisanih. Ko seni jcseni 1. 1819 na tretjem svojem glagoliškem popotvanji, pripoveduje Zupan dalje, prišel v Vinodol k nekemu velečestitemu župniku ter sem ga zanimivo popraševal po glagolici, jel jo je grajati tako, da se mi je užulilo in nisem hotel ostati pri njem. Zapazivši mojo nevoljo in premislivši stvar sam pri sebi poprosi me odhajočega, naj mu ne zanjerirn, češ, da se hoče naučiti glagolice. Na Lošinjih, velikem in malem, potožilo mi je 1. 1817 prosto Ijudstvo, da je nekaj let prej umerli biskup Osorski R . . . . odpravil jim slovensko liturgijo ter ukazal latinsko. V biskupijah Modruški in Senjski dotlej še ni prišlo. Kar se ima v liturgiji peti in glasno čitati, to se slovenskemu narodu po slovensko poje in čita, druge molitve pop lahko bere po slovensko ali po latinsko; toliko prostost vživajo glagolitje! Do solz sem bil ginjen jeseni 1. 1817 v nedeljo pri službi božji v Togunju, nekaj ur od Ogulina, ko je župnik Radočaj, o kterem mi je več sosedov 9* njegovib pravilo, da je nAugustinus Croatiae", svojim duhovnijanom zapel lepi pozdrav: Gospodin z vami! in so mu vsi po cerkvi, ne le strežnik, odpeli: i z duhom tvojim! Največo hvalo zaslužijo v tem, da obhajajo Ilirom to narodno, iz Rima pospeševano liturgijo, redovniki sv. Frančiška ali Franjevci. Po primorskem poglavarstvu nahaja se še osem glagoliških samostanov (mostir), kterib nektere sem že po večkrat obiskal, in ktere naj tu opišem v abecednem redu.. . Knjižnic v njih nisem našel nobenib. Služebnik Missale, časlovec Brevier, trebnik Ritual, ispravnik za ispovidnici Directur fiir Beichtviiter, molitve Juraničeve so njihova navadna glagoliška književnost. 1) Dubašnica Eichau, dub — dob Eiche; na otoku Kerku, Vegla, prav pri morju nasproti Reki, ktera se lepo vidi. 2) Glavotok, glava otoka, santa Maria da Capo, Cao, pri srednjih vratih, porta mezzana, med Kerkom in Poresino. 3) Kerk, veliki grad in stolnica biskupova, ima dva samostana, glagoliški moški pa neki ženski, pravil se ne spominjam več. Nunam pravijo kaludre, kaludrice, po gerški kalogeri, gute Alte, po ruski in starokranjski (staroslovenski) menihine, monahine, toraj Mekine namesti Menihine, Miinchendorf, pri Kamniku; na Ruskem tudi černice; odtod pregovor: Bjesi ne plačut, kogda černice skačut t. j. Besi ne plačejo, k' nune poskačejo: Die Damonen weinen nicht, wenn die Nonnen tanzen. 4) Kosje lono, Amselbusen, talijansko Valle di Cassione, na majhnem hraščevem otoku, med mestom Kerkom pa Kanajtom, pristavo škofovo. Lono, čisto slovansko, v sv. pismu lono Avraamlje sinus Abrahae Schooss Abrahams. 5) Martinšica, Valle di S. Martino, Martinsthal, na Cresu (čresu), med Ljubenico in Osorom, s prijazno, jako svetlo cerkvico. 6)Naresina, Narečina, na rečini t. j. mali reki, edin samostan na Lošinju, morebiti po prekopu ločen od Osora, ali od loš elend. 7) Porezina, Faresina, kakor narezin, na gornjem Cresu pri velikih vratih, porta grande, proti Istriji. Primeri na Kranjskem hrib Porezin, einzeln da stehend, med Bohinjem in Tolminom. 8) Vir, malo korakov to stran Osora, Osero. V št. 16 je spisal ,,Erinnerungen aus lllyrien", kjer terdi, da razun Italije je v našem cesarstvu glede na starine, stare poslopja, razval>e, spominke — ni nobene dežele tolikanj znamenite, kakor je Ilirija na pr. Aemona, mirje, gradiše ; Pulj; Oglej; Poreč, v cerkvi stara kerstilnica, pokorilnica za čvetere razrede nekdanjih očitnib spokornikov, jedilnica ali triclinium za agape itd. itd. — Da jezik kranjski ali slovenski ni ubožen, marveč premožen, pokazal je nekterim poptujčenim davkarjem v 1. 35, kjer je sostavil ,,Hundert Ausdriicke, dieVerzehrungssteuerbetreffend, aufVerlangen mehrerer dabei Angestellter, in's Krainische iibersetzt von **p* * t. j. Supan, na pr.: Stbftnbung pogodba, pobot; Stuffidjt paz, ozor; 9tuf= ttmnb trošik, potrata; 2lu§funft uk, svet; SBitltg prav za prav; 23iirget grajan, mesčan, deželan; 5Bufd)enfd)cinf taberna o shodeh; ®omaine lastina dežele; (štnfellenntg uklada v pivnico; 6rlo§ uteržik; ©{jttmctre jestvina; geilfdjaft prodaja; gtnanjoertoattung vardev denarfje; ©egett* ftanb predmet, reč, stvar; ©emcinfdjaftlid) opčinsko, skup; ©nmbjafc pravilo; ©ut§^err gosposka, lastnik; §anbf)a6ung vardev; Maffificiren zverstiti, v red postaviti; SlontroHe nasproten ozor: ^rebitgeben zaupati, na brado dati; Srebititt spričilo; SRcmtfj mota, mito; SKtettje najem; 2Kifjf)cmbeIn gerdo ravnati; 3Jiittctbar sredinsko, po komu drujmu; $erio= btfd) od časa do časa; SRealifiren dognati, spolniti; 9tedjt§frdftig velavno po postavah; 3?egolten kraljeve pravice; ŠRecurS prošnja, tožba do viši gosposke; (Selbftftdnbtg sam za-se, svoboden; ©trafe kazen, kara, pokora; Umfang ohvat, okolje, okrožje; Una&fjdngtg sam za-se, nepodružen; Un= ternefjmen lotiti se, prevzeti; SSerpItni^ okoljšina, inemo; S5erfd)Iei^ rasprodaja; SSerjefjrung užitik; — fteuer užitija; — — arttfet užitilo; SBieber^oIen ponoviti, povzeti, povtoriti; SBtffentlid) kar vem, vedoma; ^ufalt priključilo itd. itd. — V št. 37 je kot učenik sv. pisma ali pravi pismar povedal v ,,Notiz", da se izraz cholera dvakrat nahaja v njem, in sicer dvakrat s pravili in opomini k zmernemu in treznemu življenju, kar je res najboljši pripomoček proti tej kugi, t. j. v Sirahovih Bukvah (Ecclesiasticus XXXVII, 32—34; XXXI, 22. 23). V nemških meni znanih prestavab bere se BGrimmen im Leibe, Baucbgrimraen", kar je tej bolezni lastno znamenje itd. Iz spoštovanja vsled grozne učenosti zap^l je v 1. 35 BDem Doctor und Professor Jakob Supan" sloveči BFranz von Hermannsthal" in v 1. 42, 43, 46 oglasil so mu je dr. Jaka Zupan, kjer je iz unega nernških pesni ,,XII Gazel Prijatlu" prevel Z. (t. j. Zupan). Ker kaj tacega dotlej v slovenskem slovstvu ni bilo, in je še sedaj premalo znano, naj se ponatisnejo najprej gazele izvirno nemške potlej pa za primero slovenske. XII &§afeten an einen gteunb bon grctnj ^mnantt Nn ^ermannžt^al. 1. Tm fi^itiorft, ba^ bit jur Dital ber Dccibent ift, llnb beinež SebenS Qkl bcr Dttent ift. aOJeltburgec, fpridj, tuie fonrmfš, ba^ 3'^ "~eš Sebenž 3Mr tion ber SCelt etn toinjtgeš ©egmmt i[t? SSift bu etn Sifd), ber in ber 2uft babtnftitbt, Unb bem uur SBaffer Sebenželcment tft? ®e^[t bu auf'§ SBirfen ou§, fo mu^t bu ttjiffen, S)a& bott, toie §iev, bein SBitJm nur Svogment ift. aOBaS un§ beglMt, liegt einjtg nur im iSenfcn, Sož ja bom §ier unb 3)ort ntdjt bepenbent ift. 9Jicfyt baburdj ftrirb 3lrabien btdEf befrieb'gen, Sctfi — feine Sonne ettoaž se^ement ift. XII Gazel Prijatlu prevel Dr. Jakob Zupan. Ti bogmaš, de večer za te neslan je, De tebi proti jutru kraj odbran je. KosmopolitM kako, govori drugu, Sveta drobtina majbina tvoj stan je! Si riba morde, v zraku koj mertvena? Potoka žlebik ribi svet volan je. Ak misel tvoja delati široko, Viš, rama tvoja letu, tamkej dlan je. Kar te osreči, je edina misel, Enako tu, no tam, steber mofian je Arabija ne bo te osrečila, Tam sonca žarik za-te presilan je. 2. 3ie^t'š bidj fo tnai^ttg ju 3Kof(^ecn b,in, Unb nac^ ber 5)?erfer Kanapeen ^in; glie^ft bu »otn bidjtbelaubtm ©ict^eniBatb ^n gtutBerfengte ^potmolteen B,in; 3ie^t'g jur Dafe bit^ in toiiftem ®anb Son SBiefe, ŽSerg unb S^al unb Seen Ijin So gtbft bu fur baš SOBaffor auč) ben 3Bein, gttr ftarre SBirtR^feit Sbeen ^in; ©o gibft bu fur bež Semontž falten ^Brunf Sie ©d^onJ^eit griecljifdjer Gameen ^in, Unb cinež ©ottertempelši §err[i^!eit gur feine lemn ^ropijlam ^in. Te vleče tak močno k mošejam tje, In k Perzov kanapejam tje; Proč od zelenolistjenih dobrav Bežat' k sežganih palm alejam tje; Od jezerov, planine, travnikov, K oaz pešenim vleče žejam tje; Si gotov dati vino za vodo, Za šego ubežat' idejam tje; Za blisk nefiemcrnih demantov ti Helenov kos uit' kamejam tje, Iz tempelna prelepiga pibtet K njegovim praznim propilejam tje. 3. ®j)ri$, finbeft bu bmn nur ©Jjafeten fd)bn? tlnb reitet ftcf|'§ nuv auf ^anteetm f^on? Stfieint bir ber Sffieften arm an Łon unb Sieb, ttnb ift nur sperften im (Srja^len f^Sn? 3ft unfre Sitte phmtp, unb lebt man nur 3n bež ^atifen reic&.en ©alen fdjon? Sdjmabjt bie freien g-rau'n, unb fdjeinm bir 9Jur bic gcfong'nm jutn @rh)db,Ien fdjon? ©ibft bu fiir SŠBuftenfanb ben beutfdjen Łain, 2)er bid) begriifjt auž taufenb Łeb.Ien fdjbn? SBie ^errltdj glufy'n bie Sieben nic|t am @tod! S^eint bir ein 2onb, l»o Srauben fe^en, fc^on? Govori, mar le pcv gazele lep? Mar jezdic verh same kamele lep? Zahod sladkosti glasov mar ne zna? Le kremelj mar Perzjank dežele lep? Mar šega naša gump? mar snaži le Obnos kalifove kardele lep? Huliti proste spruge! mar pogled Same zaperane Rahelc lep? Za vreli pesik dati zelenjad? Ni log mar trope žvergolele lep? Berhko na kolku loza dozori! Mar kraj, braneči moskatele, lep? 4. SBogel trcibt auS ii^rem 9left bie Se^nfu^t, D, ic^ lenne, bte bidj ^refet, bie Se^nfu^t! SBotft im fetnen Dften bu geboren, ©ictjer trieb bic^ nad) bem SCBeft bie ©e^nfui^t. ©ojlaf tKtfcpngt beg SDknfdjen i^atbeS Scben, tlnb beS Sebenž anbern 9left bie Seb,nfuc6,t. ©^atten ^iafi^t, unb an Jluinen jubelt, Unb in Srautnen 6,at ib,r geft bie Sefmfudjt. Sie^ft bu t»o cin Sluge b,eitcr ftratjten ? Sebe§ 3luge ttiibt unb nafit faie Se^nfui^t. 9!ur bte gtittflid^ felber ficb, gefunben, SJut bie Seligen berlofst bie Scbnfu^t. Tičice spodila 'z gnezdov želja, 0, znan mi tiran človekov želja! Bil bi ti rodil se proti jutru, Gnala bi te v stran Algarbov želja; Spanje nam požre dni polovino, Drugo polovino žre dnov želja. Senc lovica, razvalin vesela, Sanjanih vesela tronov želja. Kjer oko ljudera se kolj jasnilo, Vsim solzenih bo vir virov želja Blagor srečnim, sebi zadovoljuim! Popusti serce le ranjkov žclja. 5. ©ič§ f^eint ju berbretjen bc§ Dricntž SRctj, ®enn id) mu^ berf^ma^en bcž Drientž Meij. S3ott bltii^t !eine SHebc, bort f^Sutnt fein Sffiein, 3ft bron ju etje|m bež Dtient« 3ieij? ®ie $rau'n ftnb tn 33cmben, bte Steb' ift'8 mit, 3ft brauš ju erfpaben beš Drientš Seij? ®er §errfc^er tft Sitvt, ber 9JJann ift Snecijt, GSibt biež ju berfteben beš Drientž Sietj? 3)ies? ISfe mir, greimb, unb bann lotit audj midj, aJiid^ brin gu erge^en, bež Drientg Metj. Zmotila te, vidim, vostoka prelest, Gnusoba je meni vostoka prclest. Tam loza ne cvcte, tam vin prepovd; Mar 's tega sc vidi vostoka prelest? Sopruga v okovih, ljubav ž-njo vrcd; Al' 's tega se kaže vostoka prelcst? Silač tam gospod, korenjak hlapčon; Spričuje to morde vostoka prelest? T$ roši, prijatel! mi, potlej grem Uživat jez tudi vostoka prelest. 6. S8cn Dft no^ 2Beften siefit ber 3v»eif(er, 58om ©ilb jum 3!orben flieb,t bcr 3*»eifrer. Sergebenž fuc^t fo B,ter aK> britbcn Sie Siu^' fut fein ©enmtlj ber 3*eiftcr. ©g toeint, ioo ernft ber SBinter ftarret, llnb too bie Siofe btufrt, ber 3tr»eifter. 68 ftctjnt in bunlter 9ta^te ©djouern, llnb tt>o bie Sonne glit^t, bet 3h>«fler. ©§ trauert in bem Sieidj ber ©raber, tlnb Vdo baž Sebert frrii^t, bet 3tocifler. Skrgebenš irtt bon SBeft nad) Dften, Umfonft nad) 3Jorb unb Siib ber 3toeifter. Do večera gre 'z jutra sumec, Do severja gre 'z juga sumec. Zastonj tam iše, iše tukej Notrejniga pokoja sumec. Bo jokal, kjer skamnela zima, Kjer cvetnik cvete, joka sumec. Izdihal bode v temni noči, 0 sonca zoru zdiha sumec: Zdihuje sred gomil grobiša, Zdihuje sred gostenja sumec. Zastonj do večera gre 'z jutra, Zastonj do burje, juga sumec.