VSE ZA ZGODOVINO 93 IN mEmORIAm ZGODOVINA ZA VSE Mario Strecha 1956–2019 sredi lanskega decembra je na svojem domu v Zagrebu zaradi pljučne embolije nenadno in mnogo prezgodaj umrl hrvaški zgodovinar Mario strecha, profesor na filozofski fakulteti univerze v Zagrebu. Mario strecha se je rodil v Zagrebu leta 1956 in tam obiskoval tako osnovno šolo in gimnazijo kot tudi diplomski študij zgodovine, ki ga je uspešno končal leta 1988. nekaj let kasneje se je na zagrebški filozofski fakulteti tudi zaposlil, in sicer sprva kot raziskovalec, leta 1997 pa je postal asistent pri nikši stančiću, izvrstnem zgodovinarju, ki se je ukvarjal predvsem z zgodovino hrvaškega nacionalizma. nadaljeval je s podiplomskim študijem, leta 1996 zaključil magistrski in leta 2002 doktorski študij zgodovine, oboje pod mentorstvom Mirjane gross, izjemne hrvaške zgodovinarke. leto po končanem doktorskem študiju je postal docent, leta 2008 iz- redni profesor in naposled leta 2013 redni profesor. na pobudo Mirjane gross se je v magistrskem delu in v disertaciji lotil raziskovanja političnega katolicizma na hrvaškem in ta je vseskozi ostal v središču njegovega zanimanja. o dotlej malo raziskani temi je napisal dve monografski knji- žni študiji, Katoličko hrvatstvo: Počeci političkog katolicizma u banskoj Hrvatskoj (1897. -1904.)1 in Katoličko pravaštvo: Politički katolicizam u banskoj Hrvatskoj u predvečerje Prvoga svjetskog rata (1904. – 1910.), ter nekaj razprav v revijah in zbornikih, med drugim eno v slovenščini (»›Za krst častni i hrvatstvo slavno‹: politični katolicizem v banski hrvaški v začetku 20. stoletja,« Zgodovinski časo- pis 62 (2008): 63–90). objavil je tudi vire prvega hrvaškega katoliškega kongresa („Mi smo Hrvati i katolici....“ Prvi hrvatski katolički kongres u Zagrebu 1900.). s svojimi študijami je poznavanje tematike, ki je relevantna tudi za slovensko historiografijo pozne habsburške dobe, bistveno izboljšal, med drugim zato, ker se je raziskovanja lotil s pozna- 1 V drugi številki Zgodovine za vse iz leta 1999 je recenzijo te knjige objavil Andrej Rahten. vanjem širšega, tako habsburškega kot evropskega konteksta. Tudi sicer se je kot zgodovinar posvečal pred- vsem raziskovanju poznega 19. in zgodnjega 20. sto- letja. pisal je o habsburžanih, kulturni zgodovini, emancipaciji judov, navsezadnje pa tudi – kar za učenca Mirjane gross ni posebno presenetljivo – o historiografiji. krajšo razpravo o začetkih moder- nega hrvaškega zgodovinopisja je leta 2006 objavil v Zgodovini za vse (»›To knjigo sem pisal z ljubeznijo, kakor velevajo zakoni historične umetnosti za na- rodno zgodovino‹: o nastanku in razvoju moderne hrvaške historiografije v 19. stoletju,« Zgodovina za vse 13, št. 1 (2006): 92–102). objave so bile le en del njegovega tesnega so- delovanja s slovenskimi zgodovinarkami in zgo- dovinarji. poleg tega je v hrvaščino prevedel nekaj tekstov, ki so izšli v hrvaških znanstvenih časopisih, sodeloval v različnih komisijah in na simpozijih. na ljubljanski filozofski fakulteti je kot gostujoči predavatelj dvakrat predaval hrvaško zgodovino 19. stoletja. Več let je bil član uredništva Prispev- kov za novejšo zgodovino, od leta 2008 do smrti pa tudi uredništva Zgodovine za vse. Z vsem tem je pomagal ohranjati tradicionalno tesne stike med ljubljanskim in zagrebškim oddelkom za zgodovi- no in med slovenskimi in hrvaškimi zgodovinar- kami in zgodovinarji. stike, ki so še danes izjemno pomembni za obe historiografiji, čeprav v času po- spešene in dobrodošle internacionalizacije našega poklica verjetno nimajo več pomena, kot so ga imeli pred desetletji. na nek način je bil Mario strecha »naš človek v Zagrebu«. spoznal sem ga, ko sem se pred skoraj dvajseti- mi leti udeležil tradicionalne ekskurzije v Zagreb in smo po kosilu nekje v bližini kaptola z janezom cvirnom in Mariem sedeli ob pivu – onadva sta se- veda kadila cigareto za cigareto – in se pogovarjali. Če se prav spomnim, predvsem o zgodovini nacio- nalizmov v habsburški monarhiji, kar je bila tema, ki nas je vse zanimala. od tedaj se nisva srečevala 94 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 zelo pogosto, ampak vseeno dovolj redno, da sva vzpostavila dober, rekel bi prijateljski, odnos, ki je temeljil na skupnih zanimanjih in dovolj podob- nem pogledu na svet. sodelovanje z Mariom je bilo sicer povezano z nekaterimi izzivi. kot je sam rad priznal, je bil v nekaterih ozirih človek 19. stoletja in njegova ele- ktronska pošta je včasih iz Zagreba do ljubljane potovala tako dolgo kot bi jo poslal s poštno kočijo. Včasih še dlje… Verjetno so zato nekatere skupne iniciative zamrle ali pa so se odvijale v nadvse zlo- žnem tempu. Vseeno sem rad sodeloval z njim, saj sem se veselil srečevanja in živahnih pogovorov, za katere si je vedno vzel čas. dela, ki ostajajo za njim, sicer niso zelo števil- na, Maria so poleg zgodovine zanimale še mnoge druge stvari, a brez dvoma tehtna in vredna bra- nja. Tistim, ki smo ga nekoliko bolje poznali, bo v spominu ostal tudi po nagajivem nasmehu, is- kreni radovednosti in nekem posebnem pogledu na življenje, ki ga v današnjih s hitenjem in hiper- produktivnostjo zaznamovanih časih ne srečamo prav pogosto. Zapomnili si ga bomo po tem, da je bil … Mario. Rok Stergar