leto xxxiii., št. 38 Ptuj, 25. Septembra 1980 cena 5 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Zakaj še vedno neznosen smrad? (stran 2) Prednostna lista za stanovanja (stran 4) Praznik KS Ptujska gora in Zavrč (strani 3 in 7) Nenavadna zgodovina Kidričevega (stran 9) Letos prek 15.000 ton sladkorja ormož Včeraj so pričeli z odkupom letošnjega pridelka sladkorne pose. k i J C bi 1 a ža 1 posei an a le n a 49 odstotkih planiranih površin. Proi/vodnja sladkorja se bo predvidoma pričela 10. oktobra, na podlagi sedaj znanih podatkov bodo v tej kampanji proizvedli 15.600 ton sladkorja. Zmogljivost tovarne je daleč večja, saj je samo skladišče sladkorja sposobno sprejeti 35.000 ton, ta količina pa bi zadoščala za polno izkorišče- nost pakirnice. Vse to postavlja pred vso našo skupnost nalogo, da v čimkrajšem času zagotovi po- vršine za setev sladkorne pese in doseže primerno ceno sladkorne pese in poskrbi za potrebna umetna gnojila in zaščitna sred- stva. JB Letošnja proizvodnja sladkorja ne bo zapolnila niti polovico prostora V; skladišču, ki lahko sprejme kar 35.000 ton tega vse bolj iskanega pre-J hrambenega proizvoda. Ocena usposa- bljanja člani ptujskega občinskega komiteja zveze komunistov so na seji v sredo, 17. septembra naj- prej obravnavali oceno doseda- njega idejnopolitičnega usposab- ljanja članov zveze komunistov in menili, daje potrebno le-to še izboljšati. Tako so se dogovorili, da bi v prihodnje poleg ustalje- nih oblik usposabljanja poskušali okiepiti vezi predvsem s člani sekretariatov osnovnih organiza- cij ZK. ki so zadolženi za idejno- politično izobraževanje in uspo- sabljanje. Še bolj pa si je treba prizadevati za individualno usposabljanje članov, ki še zme- raj vse premalo posegajo po glasilu Komunist. V nadaljevanju seje so obrav- navali predlog za evidentiranega možnega kandidata za predsed- nika OK SZDL. Strinjali so se s predlogom, da bi za to funkcijo predlagali Marico Fajt, sedaj sekretarko o.bčinske skupščine, ki bi prevzela te naloge v novem mandatu. Franc Zadravec, ki sedaj opravlja to funkcijo, se bo po izteku mandata vrnil v delo- vno organizacijo MIP. O eviden- tirani možni kandidatki bodo razpravljale tudi ostale družbe- nopolitične organizacije ter kra- jevne konference SZDL. Praznik v krajevni skupnosti Ormož v nedeljo so se v Ormožu iztekle prireditve ob prazniku krajevne skupnosti. Osrednja slovesnost je bila v Domu kulture, kjer so se zbrali delegati organi- zacij in društev krajevne skupnosti Ormož na slavno- stni seji. Delegate in goste je pozdravil Feliks Strop- nik, predsednik sveta krajevne skupnosti, čestitke in najboljše želje za uspešno delo so delegatom izrekli tudi pionirji in mladinci osnovne šole iz Ormoža. O delu in uspehih krajevne skupnosti ter o prizade- vanjih naše družbe je govoril Franci Polič, pred- sednik krajevne konference SZDL, ki je v slavnos- tnem govoru povdaril prizadevanja za realizacijo refcrenduinskcga programa v krajevni skupnosti in povdaril naloge, ki jih imamo v pripravah na ob- činski referendum za vlaganje v osnovnošolski pros- tor. Za prizadevno delo in dosežene rezultate so prejeli posamezniki in organizacije bronasto odličje osvobo- dilne fronte. Odlikovanje so prejeli vaški sveti Fran- kovci, Flum in Loperšice, pihalni orkester iz Ormoža ter Milivoj Žemljic in Ivan Pavlinič. V kulturnem programu na slavnostni seji so se predstavili poleg prihalnega orkestra še člani novinarskega krožka osnovne šole Ormož in moški pevski zbor iz Ormoža. V počastitev praznika KS Ormož so potekale še številne druge prireditve, o tem pa več v naslednji številki Tednika! FiM Končani obiski v 133 TOZD in KS ptujske občine v ponedeljek, lorek in še delno včeraj, so skupine družbenopolitičnih delavcev ptujske občine obiskale vseh 133 temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter se z vodstvi samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in delegacij pogovarjali o izvajanju stabilizacijskih programov in izdelavi planskih dokumentov za naslednje srednje- ročno obdobje. Poleg teh dveh osrednjih vprašanj so se dotakiiili še družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter nagrajevanje po delu, ocenili so stanje na področju SLO in družbene sa- mozaščite ter samoupravno in politično delo. V obravnavi problemov in učinkov stabilizacijskih ukrepov so mnenja enotna v tem, da so uspehi za- beleženi, dostikrat pa gredo tudi na račun delavca. Pti tem so izpostavili zlasti kilometrine v tistih TOZD kjer zaradi narave dela ni moč zmanjšati števila prevoženih kilometrov, cena zanje pa ne ustreza de- janskim stroškom. V letošnjem letuje opaziti, da raste število bolniških odsotnosti z dela do 30 dni, to je za čas. ki ga plača TOZD. nekoliko pa pada ta odsotnost na breme zdravstvenega zavarovanja, čeprav se tak delavec čez kakšen dan ah dva ponovno vrne v bol- niški stalež. Tudi produktivnost in zmanjševanje stroškov — dve pravzaprav najbolj pomembni po- stavki celotne stabilizacije gospodarstva, sta bili v vseh razprav stalno pri.sotni. Rezultati sicer so. vendar še ne taki. da bi lahko bili zadovoljni. Le dosledno nagrajevanje obstoječih razmer. S pripravo planskih dokumentov sicer nekoliko kasnimo, vendar je čutiti vsepovsod pripravljenost, da bo naloga pravočasno izpeljana. Kritično pa so spregovorili tudi o stanju na področju SLO in druž- bene, samozaščite, ki je v glavnem dobro, samo- upravno in družbenopolitično delo pa moramo še naprej poglabljati in utrjevati. mš DOGOVOR ZA ŠIRŠE SODELOVANJE Delegacija ptujske občine, sestavljali sojo Franc Zadravec, predsednik OK SZDL. Jožica Carman. članica izvršnega sveta in Franc Tetičkovič. družbeni pravobranilec samoupravljanja, seje v nedeljo vrnila iz pobratene občine Arandjelovac, kjer je sodelovala na zaključnil. prireditvah ob letošnjem občinskem prazniku. 19. septembru. Kot običajno, so Arandjelovčani pripravili vsem gostom pnsrčen sprejem in jih povabili na slavnostno zasedanje skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine. Tam je v imenu vseh delegacij i/, pobratenih in bratskih občin govoril Franc Zadravec ter občanom čestital ob prazniku. Delegaciie so položile k spommskim obeležjem iz NOB vence in se poklonile spominu na padle borce in žrtve nacističnega nasilja. Poleg številnih kulturnih manifestacij, ki so potekale v okviru znane prireditve »Mermer i zvuci«, so Arandjelovčani obeležili praznik z delovnimi dosežki. V eni od krajevnih skupnosti so (xiprli novo šolsko poslopje, v središču občine pa nove gospodarske objekte tiskarne in tovarne dežnikov. Naša delegacija se je s predstavniki občine pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju, ki bi ga i/ gospodarskega razširil tudi na področje družbenih dejavnosti Domačini želijo predvsem izmenjali i/kušnie na področju otroškega varstva. k|er smo zabeležili \ ptujski občini dobre rezultate, tesneje pa želijo sodelovati tudi upravni organi obeh občin, predvsem na področju organiziranosti in planiranja. Med obiskom v Aranujelovcu so naši predstavniki prikazali razvojne u.sme- rilve ptujske občine s posebnim (»vdarkom na kmetijstvu, za kar so gostitelji pokazali precejšnje razumevanje. Tudi pred- stavniki Arandjelovca so opisali razvojna prizadevanja občine, saj si tudi tam zastavljajo kot prioritetno razvojno nalogo kmetijsko pridelavo in proizvodnjo hrane. Prav na tem pod- ročju se. poleg že ustaljenih oblik, kažejo nadaljnje možnosti sixiekn anja. za kar si bosta prizadevali obe občini, kolje bilo rečeno v pogovorih. N. D. iiedališki aboimavsezoni1980/" Kulturna skupnost občine Ptuj je tudi v sezoni 1980/81 pripravi- la gledališki abonma. Prva pred- stava v okviru abonmaja bo že nocoj ob 20 uri ko se bo predsta- vil an.sambel Celjskega gledališča s komedijo W. Shakespeara LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Do meseca marca v prihodnjem letu se bo tako zvrstilo sedem predstav. Videli bomo predstavo Slovenskega narodnega gledali- šča Drama iz Ljubljane KAKO LEPO SE DAN ZAČNE, pred- stavili se nam bodo kranjski gledali^čniki z MATIČKOM, amatersko gledališče Ptuj nam bo predstavilo Sarlrevo dramo ZAPRTI V ALTONL videli bomo Primorsko dramsko gleda- li.ščc iz Nove gorice s predstavo ČICiAVO JE MOJE ŽIVLJE- NJE. Mestno gledališče Ijubojan- sko nam bo predstavilo Girado- jevo igro ZA LUKRECIJO, zadnja predstava v okviru abon- maja pa bo ZA KOCiA NAJ MOLIM Toneta Partljiča v iz- vedbi Narodnega gledališča iz Maribora. Program .abonmaja nam nudi tako najrazličnejše zvrsti dram- skega ustvarjanja in nam pred- stavlja skoraj vse poklicne gleda- liške ansambele iz Slovenije. Da je zanimanje za gledali.ški abonma v ptujskem gledališču veliko, je pokazala že minula sezona, še bolj pa vpis abonentov v letošnjem letu, saj se je za gledališči abonma odločilo preko sto obiskovalcev, ljubiteljev Tali- jineg i hrama. prizor iz komedije W. Shakespeara ULBEZNI TRUD ZAMAN, ki si Jo boste lahko ogledali nocoj v ptujskem gledališču. Na Ptujski gori so praznovali Na Ptujski gori so lett)s slavili že četrti krajevni praznik. Prvega so praznovali 1977 leta pri Šu- parjevi (Eberlovi) domačiji v Stogovcah in je potekal v zname- nju ustanovitve, delovanja in pomembnosti ciklostilne tiskar- ne, saj je ta ob koncu druge svetovne vojne zapolnjevala po- membno vrzel na področju tiska- ne besede. S praznovanjem so začeli že v petek, ko je bil kros pionirjev in pionirk osnovne .šole Ptujska gora. V soboto je bilo lovsko strelsko tekmovanje in otvoritev razstave slikarke .Antonije Keb- ler. Slavnostna seja skupščine K S in DPO s kulturnim programom je bila v nedeljo dopoldan, popoldan pa so praznovanje zaključili še z veselim delom in raznimi družabnimi igrami ter krosom mladincev.- N. Kotar Dogovorili so se za sodelovanje I na gospodarskem področju PretekH torek so bili v ptujski občini na prijateljskem obisku pred- stavniki občine Pregrada. Sprejel jih je predsednik skupščine občine Ptuj, Cveto Doplihar. Občina Pregrada je mlada občina, saj je bila ustanovljena leta 1978. Ima 20.000 prebivalcev, od tega 3000 zaposlenih. Najpomembnejša delovna organizacija je steklarna Straža, ki proizvaja embalažno steklo, ki je pomembno tudi za temeljni organizaciji kmetijskega kombinata Petovia 'in Slovenske gorice. Z vsemi občinami iz sosednje Hrvatske Ptujčani sodelujemo zlasti na kulturnem in športnem področju. Ugotavljamo, da v ostalih občinah, razen Pregrade, gospodarsko sodelovanje ni takšno kot bi si oboji želeli. Na obisku v ptujski občini sta tokrat sodelovala predsednik skupščine občine Pregrada, Dragutin Pracaič in predsednik izvršnega sveta SO Pre- grada, Ivan Gorup, od Ptujčanov pa Dimče Stojčevski, Danilo Masten, Franc Zadravec in Cveto Doplihar. Predsednik skupščine občine Ptuj, Četo Doplihar je gostom najprej predstavil občino, nato je stekel pogovor 6 sodelovanju. V TOZD Petovia Gostje iz Pregrade v pogovoru z družbenopolitičnimi delavci ptujske občine Foto: J. Bračič so si ogledali proizvodni proces in ugotovili dejanske potrebe delovne organizacije po embalažnem steklu. Steklarna Straža je v letošnjem letu redno oskrbovala to delovno organizacijo s steklom in tako ni prišlo do ^stojev v proizvodnem procesu. Gostje so pokazali tudi interes za s nosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981—85, je izvršni svet skupščine občine Ptuj obravnaval na več sejah. Pri tem je ugotovil, da programi v predloženih osnutkih presegajo dogovorjene materialne okvire, ki so bili spre- jeti v smernicah za pripravo družbenega plana občine Ptuj. V smernicah je namreč določeno, da lahko skupna poraba raste za 10 odstotkov počasneje kot raste družbeni proizvod. Pri sestavljalcih osnutkov programov prav gotovo ni šlo za namerno nespoštovanje smer- nic, temveč so skušali velike potrebe na teh Ix)dročjih prikazati v planih. Poleg tega pa izvr- šni svet tudi ugotavlja, da so nekatere večje prekoračitve posledica prenosov med občin- skimi skupnostmi. To je še zlasti značilno pri skupnosti otroškega varstva. Prav zato je treba pri obravnavi in sprejemanju programov treba to upoštevati in ne obravnavati pavšalno vseh enako. Doseči moramo, da bodo upoštevane prednostne naloge in uresničeni zajamčeni pro- grami, vendar v okvirih globalnih materialnih virov za skupno porabo. Stališča, da investicij ni moč izvajati iz sred- stev iz prispevne stopnje so v osnutkih planov v glavnem upoštevana. Kljub temu pa skupnosti zdravstva, socialnega skrbstva in kulture predvidevajo v svojih osnutkih programov sred- stva za investicije tudi iz prispevne stopnje. Skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo pa načrtujeta izvedbo potrebnih investicij iz sredstev novega občinskega samoprispevka in z nadaljnjim združevanjem sredstev organizacij združenega dela za gradnjo objektov v šolstvu in otroškem varstvu. Izvršni svet SO Ptuj pod- pira predlagane vire financiranja investicij obeh skupnosti, saj je nujno center srednjega usmer- jenega izobraževanja Ptuj v celoti dograditi (manjka še telovadnica, kuhinja in zaklonišča), prav tako so nujne širitve vrtcev zlasti jasličnih oddelkov. V pripravah programov in osnutkov samou- pravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti je občinski izvršni svet vztrajal na dogovorjenih globalih sredstev iz smernic, z^to so SIS predložile tudi zmanjšane programe v inačici, ki zagotavlja dogovorjeno rast. Pri tem pa SIS opozarjajo, da bo okrnjena dejavnost, predvsem pa onemogočene naložbe kot. npr. knjižnica. Izvršni svet ugotavlja, da ni realnih možnosti povečanja globalnih material- nih okvirov, zato znova opozarja na nujnost selektivnega sprejemanja posameznih progra- mov. To je nujno tudi zaradi predlaganih spre- memb v solidarnostnih sredstvih, ki so pred- videna iz skupnih programov le za tiste občine, ki so v celoti manj razvite. Skupni programi, ki jih predlagajo republi- ške samoupravne interesne skupnosti so v rasti pretežno usklajeni z občinskimi. Neskladja so predvsem pri skupnih programih kulturne in telesnokulturne skupnosti Slovenije, kjer sred- stva za dejavnost, predvsem pa za naložbe ras- tejo hitreje, kot so možnosti rasti v ptujski občini. Prav tako pa naš delež za skupne pro- grame vpliva na delež, ki bo ostal za izvedbo občinskega programa. Ugotovitve za SIS materialne proizvodnje Izvršni svet ocenjuje, da je to področje v sedanjem srednjeročnem obdobju doseglo razmeroma velik napredek. To velja zlasti za stanovanjsko gradnjo, cestno infrastrukturo, požarno varstvo in razvoj, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, za kar so bila vložena tudi velika sredstva organizacij združenega dela in občanov. Izvršni svet ocenjuje, da v novem srednjeročnem obdobju obseg sredstev za ta področja ne sme naraščati hitreje od rasti skupne in splošne porabe, t. j. za 10 odstotkov počasneje od rasti družbenega proizvoda, razen, če bi se odločili občani sami, da s samoprispevki še v večji meri prispevajo osebna sredstva za te namene. Izhajajoč iz tega, je izvršni svet dal k programom posameznih SIS naslednja mnenja in predloge: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj naj ne načrtuje iz dohodka oz. čistega dohodka OZD višje stopnje kot 5,28 odstotka na osebne dohodke, ker bodo 0,72 "^o, po drugem predlogu celo 1 odstotek na isto osnovo združevale OZD za opremljanje stavbnih zemljišč. V stopnji 5,28 % naj samoupravna stanovanjska skupnost upošteva tudi sredstva za gradnjo študentskih in dijaških domov ter usmeritev, da za solidarnostno financiranje gradnje stanovanj, namenjamo manjši delež kot v sedanjem srednjeročnem obdobju v korist deleža sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki ostaja organizacijam združenega dela. Zaradi še vedno zelo perečih problemov pri oskrbi s pitno vodo v novem srednjeročnem obdobju, naj samoupravna komunalna skup- nosti da prednost v razvoju vodovodnega omrežja na manj razvitih območjih, s poudar- kom na sekundarni mreži, t. j. priključki gospodinjstvom. Zato bi v te namene obdržali sedanjo prispevno stopnjo 0,29 "^o od dohodka. Za razvoj, vzdrževanje in obnavljanje ko- munalnih objektov in naprav skupne rabe pa izvršni svet ocenjuje, da so predloženi programi nekoliko prevrednoteni in bi za njihovo uresniči* tev zadoščala prispevna stopnja 0,65 "/o namesto] sedanje 0,80 "^o od osnove osebnih dohodkov, Na področju razvoja, vzdrževanja in obnavlja- nja komunalnih objektov in naprav pa| ugotavljajo, da sporazum ne predpisuje novih obveznosti OZD, temveč prevzema le sedanjo obveznost za čistilno napravo v obliki poviSaiK kanalščine, ki .so jo OZD sprejele leta 1977 i posebnim samoupravnim sporazumom, veljav- nim do leta 1984. Enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči pri samoupravni stanovanj- ski skupnosti načrtuje svoj program na 0,72 po drugem predlogu pa 1 odstotni prispevni stopnji iz osebnih dohodkov v breme čistega dohodka. Glede na velike potrebe komunalnega opremljanja zemljišč v novih stanovanjskih na- seljih in industrijskih conah, izvršni svet predlog podpira, ker ne gre za novo obveznost, temveJ za prerazporeditev sredstev za stanovanjsko gradnjo. Lokalna skupnost za ceste vključuje v svoj program za novo srednjeročno obdobje, prek republiške skupnosti za ceste, zgraditev prve faze obveznice v Ptuju, ker je to nujno za ublažitev sedanjih prometnih problemov v Ptuju. V ta na- men se uvaja poseben samoupravni sporazum, ki pomeni novo obveznost organizacij združenega dela v višini 0,25 % od dohodka, medtem ko za izvedbo ostalih programov lokalne skupnosti za ceste in modernizacijo občinskih cest predlaga stopnjo 0,29 % od dohodka OZD. Glede na nove obveznosti za obvoznico izvršni svet predlaga stopnjo 0,21 % od dohodka, to .1' enako stopnjo, kot je veljala v začetku sedanjega srednjeročnega obdobja. Skupnost požarnega varstva zastavlja svoj program za novo srednjeročno obdobje na isf prispevni stopnji kot velja sedaj, t. j. 0,30 "lo od osebnih dohodkov. Izvršni svet meni, da to * sedanjem času presega realne možnosti i" potrebe, zato predlaga znižanje sedanje stopnj' za 0,13 % od dohodka organizacij združenega dela. Razen pospeševanja razvoja kmetijstva, SlS za pospeševanje kmetijstva vključuje v svo] program tudi intervencije pri porabi hran«; Stopnja za združevanje sredstev se zato spremei" v enotno stopnjo 0,50 % od bruto osebnega dohodka, od tega bo nekaj nad polovic" namenjeno za intervencije pri porabi hrane, k^^ je bilo tudi dogovorjeno v podravski regiji. Kmetijska zemljiška skupnost predlaga svO) sporazum o temeljih planov le organizacijai" združenega dela s f)odročja kmetijstva^ gozdarstva in vodnega gospodarstva t^' krajevnim skupnostim. V smislu zakona ^ kmetijskih zemljiščih pa ne predvideva posebn''' obveznosti teh podpisnikov za izvedbo progf^' ma, ki temelji pretežno na prispevku ^ spremembo namenbnosti kmetijskih zemljišč. Povzetek pripravil: tednik - g-»aptember 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Izvajanje zakona o vojaški obveznosti v mesecu jubju jc zaSel vdjail zikon o vpia- ;|ci obveznosti, ki ga jc sprejd* AigiigiM SFRJ ^ seji Zveznega zbon, doc 26. imn* MtO- Q]ede na zakon o vojaSki obwczMKli iz kta ]974 prinaša nekatere Instvcne »avoaa ato jc prav, da se s tem seaaianijo vsi ddonu Ijadjc im občani, da je vojaSka obveznost Kstavni dd pravic in dolžnosti chžavljaimv SFRJ. Vojaška obveznost zafcma vse ikžaiiljjaie. ki imajo splošno ddovno sposabiMHt ia se pripn- vljajo za vodenje obcmžcncga boja m dncih oblik splošnega ljudskega odpon. VojadEka ob- veznost se sestoji iz nabonoe obvcmasli, obvez nosti služiti vojaški rok in obvrnKMii ^acBA ■ rezervnem sestavu. Ženske niso zavezane na- borni obveznosti in obveznosti sinioija vDJja- Skega roka. Voj^Hca obveznost icnsk zajema tudi vojaški pouk žentk. ki se v mira pmMto- voljno priglasijo in se pokBCcjo na vofdki pouk, ženske — vojj^ki obvezniki pa se klfiS^ na vojaške vaje, da se u^posolngo za doBrnsti v oboroženih silah. Obvezdost sininja vojp&ica roka se izvaja v Jugoslovanski Ijmfeki amnadi. obveznost služenja v rezervnem scfitavn pa v " ^ in TO. i. > liORNAOBViZNOST Naborna obveznost naaanc v zabelku brie- darskega leta v katerem dfžav|jan SFRJ dopolni sedemnajst let starosti in tr^pi do nastopa dole- nja vojaškega roka azironia do 27-letastanKtL V času trajanja naborne obveznosti so nabiMni- ki s posamičnimi aH spioSnimi (jjavmon) pozivi poklicani na zdravnSke in psiholoike pre^bdc; na nabor in na služenje vojalkega roka. lia zdravniških in pdhokiSkih pv^eiHi in preidci- vah se ugotavlja sposobnost za vojaiko dt^Stto. Nabor se izvaja v osemnajslon letn starosti, na prošnjo nabornika pa se lahko opravi ie w Al. letu starosti, v vojnih razmerah pa po odtedbi predsednika SFRJ lahko gredo na nabor tudi ti- iti, ki dopolnijo 16 let starosti. Nabor izvajajo naborne komisije, ki jo sestav lia'o vojake in civiliK osebe. Na območju SK ' bosia svoje čbme v naborno komis li tudi obSmka konferenca SZDL in uDcin^Kd konfe- renca ZSMS. Naborna komisija na naboru oce- njuje sposobnost nabornika za vojaško službo in določa rod oziroma službo v kateri bo nabor- nik dužil vojaški rok. Glede na zdravstveno sposobnost je nabornik na naboru lahko oce- njen km sposoben za vojaško službo, omejeno sposoben, začasno nesposoben in nesposoben za- vojsko shifl>o. Nabornik, ki je ocenjen zača- ■ sno nesposoben je ponovno klican na preglede in nabor in je lahko ocenjen kot začasno nespo- soben le dvakrat in to do 26. let starosti, ko se njora pri tretjem naboru oceniti sposobnost za vojaško shižbo. OBVEZ.NOST SLUŽITI VOJAŠKI ROK Zakon o vojaški obveznosti opredeljuje en. ko trajanje služenja vojaškega roka v Zakon o vojaški obveznosti opredeljuje ena- ko trajanje služenja vojaškega roka v vseh vidih in rodovih JLA in traja petnajst mesecev, razen za tiste, ki so edini hranilci družine in traja za iyih 12 mesecev. Za priznanje lastnosti edinega hranilca družine morajo biti istočasno izpolnje- ni trije pogoji: da v družini s katero vojak živi v skupnem gospodinjstvu ali jo mora preživljali ni nobmega pridobitno zmožnega člana in če dohodek od kmetijstva ali drug prihodek ne presega zneska, ki ga določi Zvezni izvršni svet. Naborniki se praviloma napotijo na služenje vojfg&egg^ roka v koledarskem letu v katerem dopolnijo starost devetnajst let. Naborniki, ki se vpfiejo na fakulteto, .drugo visoko ah višjo šolo sepoSjejo na služenje vojaškega roka po kononi Soli srednjega usmerjenega izobraževa- lca ali dbvgo srednjo šolo, če so dopolnili 18 let starostL H naborniki se pošiljajo na služenje,. • a roka v dveh delih. Prvi dd traja 12 . m se naborniki napotijo po končani :mji šoli v mesecu oktobru, na dnigi dd, ki ...d 3 mesece pa se napotijo po končani višji šob ali visoki šoli, oziroma fakulteti, vendar najpozneje do konca leta v katerem dopolnijo 26 let starosti, oziroma 23 let starosti če ne op- ravi vseh izpitov določenih za prva dva letnika fakultete, druge visoke ali višje šole. Nabornik, ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje vojaškega roka, se napoti v trdi mese- cih po vložitvi prošnje, če v tistem letu dopolni 18. let starosti. Na služenje vojaškega roka se pt^ljejo naborniki do konca koledarskega leta v katerem dopolnijo starost 27 let. V kolikor naborniki izpolnjujejo predpisane pogoje se lahko napotijo na služenje vojašk^a roka v šo- le za rezervne oficirje. Predle^ kandidatov za šok) rezervnih oficirjev posreduje pristojen or- gan družbeno politične skupnosti. Služenja vojaškega roka so oproščeni nespo- sobni za vojaško službo, tisti, ki pridobijo diia- vljanstvo SFRJ z naturalizacijo, tisti ki pridobi- jo status aktivne vojaške osebe, in tisti, ki so končali šolo za notranje zadeve in bih" najmanj tri leta miličniki. Pod določaiimi pogoji se slu- ženje vojaškega roka na prošnjo nabornika lah- ko tudi odloži. Zakon opredeljuje tudi primere, kdaj se služenje vojaškega roka prekine. Predsedstvo SFRJ lahko skrajša vojaški rok do tri mesece za posamezne letnike in kont^en- te vojakov, če oceni, da to dovoljujejo interesi obrambe države in bojna pripravljenost JLA, z*'ezni sekretar za ljudsko obrambo pa lahko skrajša vojaški rok pod enakimi pogoji do 30 dnL Skrajšanje ne velja za vojake, ki so neo- pravičeno zamudih na služenje vojaškega roka, ali so med služenjem vojaškega roka samo- voljno odšU iz enote, v kolikor je ta zamuda ali samovoljna odstranitev daljša od štiriindvajset K(Hi6c jprihpdnjič Slikarsko razstavo .4ntc»ffije K^ler je odpri Andrej Saj^o Na slavnostni seji je govoril VBi Angd predsednik sveta KS foto: Sto^ Kerbier & 4. mbiljelfflil praznik na pruski gori V spomin na delovanje ciklostilne tiskarne v prejšnji številki Tednika ste lahko prebrali zakaj so si ptnj- skogorčani izbrali prav 21. sep- tember za svoj krajevni pravnik. Le tega slavijo v ^Mmin na delovanje ciklostilne tiskarne, ki je ob koncu druge svetovne vojne zapolnjevala vrzel na področja tiskane partizanske besede. Pred štirimi leti jc bila sAovesA- nosi pred spominsko pioSčo pii nekdanji tiskarni v Slogovcfli, letos pa so se vse prireditve odvijale na Ptujski gori. Osrediqa slovesnost je bila v nedeljo v prostorih osnovne š/olc Program praznovanj pa je pot^al od petka do nedelje zvečer. Ptujsko goro poznajo zlasti romarji, ki ob ceilcvenih prazni- kih zahajajo v ptujskogotsko cerkev, ki je pravi biser golfte in je znana povsod po svetu. Le redki pa poznajo vsakodnevne težave in probleme te krajevne skupnosti. Na Ptujski gori jc mnogo težav in potreb, žal pa malo denarja. Prav zato Ptigska gora v razvoju le počasi sUma naprej, stopinjo za stopinjo. Več kot polovica krajevne sku|»osti leži v resnično pravih Halozah, kjer JC gospodarski razvoj močno v zaostanku. V krajevni skupno- sti sta le dve trgovini, ena jc na nekdanjem trgu pod ceikvgo in se tako krajani precej zasopthajo Preden pridejo na »tig*. Imajo (udi pošto. šok), gasilski dom in gostilne, to pa je tudi vse, Drob-. na obrt je tiKli v teh krajih popolnoma izumrla. Ena treljina ostarelih krajanov, halo^ "fibi pa se nenehno praznijo. Ceste, ki povezujejo vas z ['asjo, krajevna skupnost še neka- ko ureja, težave so s cesto na ^anžki vrh. kjer vsako neurje ves S^^amoz in trud vsakič odnese v ''Olino. Zelo slabe so ceste, ki jih ^ržuje lokalna skupnost za ^te, zlasti cesta Ptujska ^ora — l^lape. za katero je cestni m^pek- že izdal odločbo, da mora biti • : ^ - i^plembra,je : Vi^Jno korito. udi cesta .. ki je na pr«ivo jezero -oi^u. To cesto Luvjtusiij pupi^iijo takrat, ko avtbobusno podjel^ Ortus odpo- ve vožnjo avtobusa. To pa je ir ; v%e kar lahko kr^ancHn Pod Medvede in Sotrž vzamcj^ Tigovino so tako že zaprli, česa drai^i pa v teh krajih niso undi. Tako se sedaj tudi po kruh vodjo šest in več kilometrov dakč. Kiagevni samopri^ievek. ki so ga izglasovali, bodo v naslednjih petfli letih porabili za modemi- zac^ oest, za vzdrževanje maka- damskih cest, mostov, urejanje pcAopaEišča, v pogramu pa innajb tudi gradnjo večnamen- skih ptosloiov. So nezadovoljni. sa^ pb samj)ckiLa.. PravgolovG bi morali oLzjiunraeia. da je krajevna skup- Plmijskji giora v razvoju daleč z^adaj m M \ naslednjem srednje- incBcmem obdobju morali vsaj mckjq imAdioknaditi- Š&hi j)c hihi sicer v letu 1978 toftmovljieinu. pogoji učiteljev in imcmiKoni so se izboljšali, ni pa še aurcjemui 'lol.ska okolica rn ni idkarvjjdmiice.. V tem šolskem letu nirataii© na Ptujski gori 74 učencev m pet iiflČB!tiellj«ev. v prvem razjed u jniii j)c dvajIscL v ostalih pa od 13 ■Ao 04. Em (ddddek imajo tudi v podaljšanem lwvanju. Učenci, rooimda pa tudi njihovi starši, kaj radi izrjMfo ždjc. da bi .se tudi NJižnjs asčsiBO vozili v šolo z jvtobiusoiraiL Učenci iz Podlož se iies VOZIJO, za Mižnje pa to verjet- nc bo kmalu mogoče. Slano- »amjstji vprašanja učiteljeav so ireniiatiBcii mcicna. če pa bi morali zaposliti novo delovno silo pa ji stanovanja ne bi mogli ponuditi. pra\ zaradi tega bo potrebno v prihodnje misliti tudi na gradnjo stanovanj. Sedaj pa namenimo nekaj besed še krajevnemu prazniku. V petek dopoldan je bil kros pionir- jev osnovne šole Ptujska gora. Med mlajšimi pionirji je zmagal Mirko Podbrežnik. med starejši- mi pa Ivan Brglez. V soboto je bilo lovsko str.' - ekmovanje in otvoritev r \ amater- ske slikarV. K .'•bler. Razstav. š<^e Ptujska - ■> ic precej p'. slikami /\ . , vpisali tudi v knjigo obiskoval- cev . Kot že rečeno jc bila osrednja slovesnost v neddjo. Na slavno- stni seji skupščine krajevne skup- nosti in DPO Ptujske gore je govoril Vili Angel, predsednik sveta krajevne skupnosti, v kul-. turnem programu pa s<.i nastopili \ pionirji Osnovne šole Ptujska 1 gora. mladinci iz KS. harmoni- <■ kar Dušan Hrbus. moški pevski . zbor DPD Svoboda iz Majšperka I ter tamburaški orkester tega \ kraja. Za aktivno in prizadevno delo- vanje v K S so priznanja krajevne skupnosti prejeli: Vili Angel. Albert Krapež, Andrej Sajko. Blaž Vuk m Kari Robar. pohvale pa: Radio klub Ptuj — sekcija Ptujska gora. ekipa gasilsko teh- nične enote pri civilni zaščiti, organizacija rdečega križa za organizacijo krvodajalskih akcij, pionirska organizacija OS Ptuj- ska gora. moški pevski zbor iz Majšperka. tamburaški orkester iz Majšperka. Manja Novak. Lidija Mallv. Manja Krap)ež_ Ignac Drcvenšek. Manja Boži- čko. Alojz Dajnko. JoŽ£ Medved. Janez Gajser. Stanislav Krajnc in Anton Peinkiher. V nedeljo popoldan je bil še kros mladincev in mladink. Med mladinkami je zmagala Valerija Verdenik iz Slap. Prvo uvTščeni športniki so prejeli pokale, drugi in tretji pa diplome. Merjenje športnih moči je pritegnilo tudi starejše in so tako na 600 metrov tekli tudi rnoški starejši od 35 leL Pr\ i je bil Štefan Mally, drugi pa Vili Angel. Popoldan je za veselo razpoloženje in dobro v<^jo skrbel ansambel Tornado, čas pa so si krajšali še z družabnimi igrami. V ekipnem tekmovanju mladincev pri vleki vrvi je zma- gala ekipa Ptujske'gore. Tudi to tekmovanje je potegnilo za sabo starejše, zmagala je ekipa Ptuj^a gora 3. Sicer pa je bilo na slavju na Ptujski gori ljudi toliko kot že dolgo ne. Celo miz in stolov so pripravili premalo in so jih morali prinesti še zraven. Vzduš- je je bilo resnično prijetno, saj so se jim pridružili še izletniki iz Savinjske doline. Žal pa moram tudi tu napisati, da se od vablje- nih gostov družbenopolitičnega življenja občine Ptuj slovesnosti ni udeležil noben predslavTiik. N. Kotar Predsedstvo SFRJ odlikovalo 19 občanov občine Ptuj Predsedstvo SFRJ, je z ukazom št. 45, z dne 1. avgusta 1980 odliko- valo 19 zaslužnih občanov občine Ptuj. Z REDOM 2:ASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ZARKI je odliko- vana dr. Jos^ca SUHADOLNIK, Zdravstveni center Ptuj—Ormož, TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj. Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM so odlikovani: Franc DO- NAJ in Magda Lešnik, krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj; Danilo MASTEN, Občinski svet ZSS Ptuj in Rudolf Novak, krajevna skupnost Olge Meglic Ptuj. Z REDOM REPUBLIKE z BRONASTIM VENCEM sta odlikova- na: Hazir TURTULl in Franc SKRT, krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj. Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO so odliko- vani: Milan IVEZiC in Štefan VETRiC, krajevna skupnost Bratje Reš Ptuj; Franc OBRAN, krajevna skupnost Gorišnica; Dušan RANKOViC, krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj; Franc SIMEONOV in Hugo SNE- BERGER, krajevna skupnost Desternik. Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM so odUkovani: Alojz FE- GUS, krajevna skupnost GorBnica; Franci GOLOB, krajevna skupnost, Jože Potrč Ptuj; Kard RAJNiS, Temeljno javno tožilstvo v Mariboru enota v Ptuju; Ignac REBERNAK, krajevna skupnost Bratje Reš Ptuj in Franc ROJKO, krajevna skupnost Grajena. Z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD je odUkovan: Jože KOSEC, krajevna skupnost Kidričevo. Odlikovanja SFRJ je na slovesnosti, ki je bila v skupščinski dvorani na magistratu v Ptuju. 24. septembra 1980 izročil predsednik skupščine ob- čine Ptuj. dr. Cvetko DOPLIHAR. FB JIHetnica Borisa Ziherla v letošnjem ktu, v letu, ko smo se z neizmerno bolečino v srcu poslovfli od tovariša TITA, vendar odločni in ponosni, da nadalju- jemo po Titovi poti, da gradimo in utrjujemo Titovo Jugoslavijo, v tem letu se spominjamo tudi števil- nih revolucionarjev, ki so rasli in delovali s Titom in ob Titu. Spominjamo se TO-letnke živ- ljenja in dela Edvarda Kardelja, ki je bil ob tovarišu Titu eden najpo- membnejših snovalcev samouprav- nega socializma, spominjali smo se 70—letnice revolucionarja Toneta Tomšiča in svečano smo proslavili 80. obletnico rojstva Mihe Marin- ka, ki je edini še fizično prisoten med nami. Te dni pa se spominjamo 70—letnice rojstva revolucionarja in znanstvenika BORISA ZIHER- LA, ki je pripadal vrhu Titove in Kardeljeve generacije. Krajevna skupnost v Ptuju, na območju, kjer iz leta v leto nastaja novi del Ptuja, s ponosom nosi ime Boris Ziherl, zato tudi ni čudno, da v tej krajevni skupnosti pn-ipravljajo prireditev, s katero bodo počastili spomin na Borisa Ziherla, ki je skupaj s Kardeljem in Kidričem znal marksistično teorijo vnašati v revolucionarni boj delavskih mno- žic Slovenije in Jugoslavije. Boris Ziherl je svojo revoludo- namo pot najtesneje povezal s preučevanjem in razvijanjem marksistične teorije. Kljub trdemu revolucicHiarnemu delu v obdobju najtežje ilegale, kljub preobilici političnih nalog v času NOB. si je znal pridobiti ogromno teoretično znanje in tb znanje je znal upo- rabiti v družbeni praksi, ki mu je navdihovala nova spoznanja za kr- čitev nadaljnjih poti razvoja. Vsa leta po osvoboditvi je opravljal vrsto najodgovornejših dru^eno- političnih dcrfžnosti, vendar se je predvsem posvečal teoretičnemu in znanstvenemu dehi kot redni univerzitetni profesor, kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kot sodelavec mnogih znanstvenih in kulturnih ustanov. Bil je učitdj generacij revolucio- narjev in teoretikov, neizprosen in nepopustljiv v načelnih teoretičnih vprašanjih, vendar člov«ko topel, skromen in razumevajoč. Predvsem je Boris Ziherl odlo- čno in povsod zagovarjal resnico. Kaj je menil o tem, naj za ilustra- cijo citiramo nekaj stavkov iz nje- govega dela „0 nekaterih aktual- nih vprašanjih socializma," ki je izšlo leta 1959: ,,Na neresnicah in lažeh se ne more in ne sme graditi politika revolucionarnega delavskega giba- nja, in sicer predvsem iz treh raz- logov: Prvič, na izmikanju dejstvMn, na njihovem preobračanju ali celo popolnem pretvarjanju ni mogoče niti izvajati niti graditi znanstveno utemeljene, dosledne in uspešne strategije in taktike. Revolucionar- no vodstvo, ki ne računa z dejstvi aH jih celo v svojih glavah prila- gaja ustrezno svojim željam, mora slej ali prej doživeti resen neu- speh.... Drugič, laž v politiki, ki gre ved- no roko v roki z uradno hinav- ščino, učinkuje na delovne mno- žice v smislu njihove demorali- zacije in dezorganizacije. Iz vsak- danje " prakse je znano, kakšno škodo lahko povzroči političnemu stanju v nekem kraju ena sama časopisna vest, če postane ljud- stvu očitna njena popolna neresni- čnost... Tretjič, laž, potvarjanje in podtikanje v načelnih vprašanjih politike — vse to otežkoča ali celo onemogoča razlikovanje resni- čnega od lažnega; to ruši zaupanje delovnih množic v njihovo vod- stvo, ki lahko izgubi v najbolj usodnih trenutkih podporo teh množic..." Tak je bil Boris Ziherl, ki mu je bilo tuje in nepotrebno globoko- umno leporečje, saj je vedno hotel ljudi vzgajati za praktično revo- lucionarno dejavnost, vendar vedno kristalno jasen in trden v teoretičnih ocenah. FF AKCIJA NNNP OD SEPTEMBRA DO JUNIJA Akcija Nič nas ne sme presenetiti 80 — 81 bo trajala v ormoški občini od septembra letos do junija prihodnjega leta. Politični usmerjevalec akcije je občinska konferenca SZDL, nosilci pa Komite za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozašato. I/vršni svet s svojimi poverjeništvi ter svet za LO in DSZ. Akcija bo potekala po vseh krajevnih skup- nostih in delovnih organizacijah ormoške občine. Seveda bodo osrednje aktivnosti potekale v nasled- njem letu, p)oleg teh pa akcija zajema še številne druge aktivnosti. Tako je potrebno takoj pristopiti k urejevanju dokumentacije, saj še vedno niso raz- čiščene obveznosti f)osameznih občanov, v naslednji fazi je potrebno preizkusiti sistem obveščanja in mobilbacije, posebno pozornost je potrebno posvetiti izobraževanju predvsem na področju družbene samozaščite, pristopiti je potrebno k urejevanju teritorija, zagotavljanju virov pitne vode in ustrezno pripraviti vse materialne vire, ki bi bili potrebni v morebitnih posebnih razmerah. Seveda je vse to tudi pogoj za uspešno izvedbo samih zaključnih aktivnosti v akciji NNNP 80^-81. JB ormož 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 25. september 1980 - fEDMIK PREDNOSTNA LISTA Na osnovi 27. člena Pravilnika o pogojih za dtHleljevanje stanovanj, zgrajenih ah kupljenih s sredstvi sklada za družbeno ponrn)č v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. Vestnik ob6n Ormož in Ptuj št. 6/76) OBJAVUA Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na osnovi V. javnega natečaja, kije bil objavljen v TEDNIKU št. 26, dne 2. julija 1980 in sklepa Izvršilnega odbora z dne 18. septembra 1980 naslednjo PREDNOSTNO LISTO ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ POSHBNI POGOJI: 1. Če bo z zakonom predpisana lastna udeležba prosilca za solidarnostno stanovanje kot pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, bodo morali upravičenci do solidarno- stnih stanovanj po tej prednostni listi pred vselitvijo v stanovanje plačati odgovarjajoči znesek lastne udeležbe., določen v skladu z zakonom in samoupravnimi akti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ter skleniti posebno pogodbo o vračilu lastne udeležbe. 2. Če bo z zakonom ukinjeno formiranje solidarnostnih sredstev za solidarnostne kategorije mladih družin bo o pravicah te kategorije solidarnostnih upravičencev ponovno odločal pristojni organ Samou- pravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ter sprejel ustrezne sklepe v skladu z zakonom. PRAVNI POUK: Prosilci za solidarnostna stanovanja, ki smatrajo, da točkovanje ni izvedeno v skladu s pravilnikom in natečajem lahko vložijo ugovor v roku 15 dni po objavi prednostne liste. Ugovor mora biti pismen ter se vložiti na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ, OSOJNI- KOVA ul. 1. Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj pP SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Medsebojni prenosi Samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj so pri načrtovanju nalog in sredstev za obdobje 1981—85 upoštevale tudi vse medsebojne prenose nalog, ki so naslednje: — iz zdravstvene skupnosti so prenesli nalogo v zvezi z nadomestili osebnega dohodka med p>orodniškim dopustom na skupnost otroškega varstva; — iz izobraževalne skupnosti so prenesli nalogo »mala št)la« prav tako v skupnost otroškega varstva; — iz republiške zveze skupnosti otroškega varstva so prenesli na i občinsko skupnost otroškega varstva nalogo v zvezi z dodeljevanjem otroških dodatkov delavcev, upokojencev in kmetov; — iz skupnosti za zaposlovanje so prenesli na zdravstveno skupnost nalogo v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem začasno nezaposlenih oseb; — iz skupnosti socialnega skrbstva so prenesli na zdravstveno skupnost opravljanje del za zdravstveno zavarovanje; — iz skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so prenesli na na zdravstveno varstvo opravljanje del za zdravstveno varstvo upokojencev. Velja posebej poudariti., da vse samoupravne interesne skupnosti niti niso upoštevale določil v smernicah in niso uskladile svojih pro- gramov z materialnimi možnostmi. Po sedanjih materialnih okvirih bi lahko sredstva za skupno porabo rasla po poprečni letni stopnji 5.2 %, po predloženih osnutkih programov SIS družbenih dejavnosti pa bi morala rasti po 5.6 % letni stopnji, če bi upoštevali variantne predloge pa celo po 5.9 odstotni rasli letno. To bo prav gotovo nemogoče uresničiti, saj že vsi dosedanji plani temeljijo na predvidevanju, da bo družbeni proizvod v naslednjem planskem obdobju rasel v občini okoli 5.7 odstotka letno, vendar bo po sedanjih ocenah rast znatno nižja, okrog 4,5 %.* zato bo temu ustrezno treba tudi prilagoditi predloge planov in drugih planskih dokumentov. F OTfiOSKO VARSTVO Potrebe in možnosti Osnutek samoupravnega spora- zuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985, je bila osrednja tema razprave na nedavni skupščini delegatov zbora uporab- nikov in izvajalcev, ki si je šele po 35 minutah čakanja zagotovila potrebno večino delegatov za sklepčnost. Omenjeni samoupravni sporazum opredeljuje program te dejavnosti in obveznosti do nalog skupnega programa družbenega varstva otrok v SRS, temelji pa na analizi razvojnih možnosti, ki jih je skupščina skupnosti otroškega var- stva sprejela že v preteklem letu. Po tem osnutku občinskega programa je predvidena širitev dejavnosti za 450 otrok, za kar bi bilo potrebno združevati sredstva po poprečni letni stopnji 7,4 odstotka, z vključitvijo male šole in otroškega dodatka, ki sta novi nalogi, pa po poprečni stopnji 8,9 odstotka letno. Za to varianto je značilno, da ni usklajena s poprečno letno stopnjo rasti, ki je določena 5,2 odstotka za vsa interesna področja družbenih dejavnosti. Tako so bili z osnutkom tega samoupravnega sporazuma dele- gati seznanjeni Še z variantnim predlogom, ki predvideva znatno manjšo širitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v ptujski občini in sicer le za 288 otrok, ki bi dobili svoj prostor v novem vrtcu, ki bo zgrajen na območju KS Boris Ziherl, pri Lovrencu kjer bi adapti- rali ustrezni prostor in v dveh varstvenih družinah. Ta program je brez novih nalog tudi usklajen z dovoljeno rastjo 5,2 odstotka, z novimi nalogami (mala šola in otroški dodatek) pa je poprečna letna stopnja 8,3 odstotka. Obe novi nalogi, ki jih je skupnost otroškega varstva prevzela od izobraževalne skupnosti in zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije se ne upoštevata v poprečni dovoljeni letni rasti za vse skupnosti, ker sta zato prejšnja financerja zmanjšala svoj program. Pri načrtovanju investicij so bile upoštevane usmeritve, ki jih je sprejela skupščina skupnosti otroškega varstva v preteklem letu in sicer, da imajo prednost strnjena mestna območja kjer je že sedaj največja potreba in največ prosil- cev z nerešenimi vlogami. Poleg tega pa je potrebno zasledovati cilj, da najhitreje in najceneje pridobi- mo potrebni prostor zaradi česar so v glavnem tudi predvidene adapta- cije primernih prostorov in tiste novogradnje, ki kljub manjšim vloženim sredstvom dajejo vso udobnost in toplino vzgojno- varsivene ustanove. Izvršni odbor skupnosti otroške- ga varstva občine Ptuj je na večih sejah razpravljal o osnutku samo- upravnega sporazuma in o variant- nem predlogu ter ugotovil, da v prihodnjem obdobju ne bo moč pokriti vseh potreb po vrtcih, ki so jih predlagali v posameznih krajev- nih skupnostih, vendar bi s progra- mom podanem v tem osnutku pokrili le najnujnejše potrebe v občini, z variantnim programom, torej usklajenim pa bodo ostajali v prihodnje še 'vedno večji odprti problemi po varstvu. S tako obrazložitvijo o možno- stih razvoja otroškega varstva za naslednjih pet let, se je večina dele- gatov tudi strinjala. Pri tem pa so opozorili, da variantni predlog ob že tako premajhnem številu mest v jaslih in vrtcu, ni sprejemljiv in da bo potrebno vložiti vse napore, da bomo uresničili vsaj takšno pove- čanje kot ga beležimo v dosedanjem obdobju. Nekateri so imeli tudi pripombe glede potreb v posameznih krajevnih skupnostih, zlasti Markovčani menijo, da bi morali dobiti novi vrtec, ker po njihovem v krajevnem središču ni ustreznih prostorov za adaptacijo. Sicer pa naj javna razprava in pripombe iz nje dajo še druga tehtna napotila za predlog samo- upravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981 do 1985. mS Brezskrbna igra otrok v novem vrte« JoSefe Lackove v Rogozirid. KeiikA bo novih mest do leta 1985? Fofo: M. Ozmec TEDNIK - 25. september 1980 DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 5 MOSTOVI BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA POSTAJAJO TRDNEJŠI v sredo, 17. septembra, se je v Ptuj na svoji redni seji sestal koordinacijski odbor za dokumentacijo in obveščanie prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Pregrada, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Varaždin. Po že ustavljeni praksi so se tudi tokrat srečali predstavniki obveSčanja iz teh občin v eni od delov- nih organizacij občine v kateri se sestajajo. Tokrat je to gostoljubnost izkazal mesokombinat Perutnina Ptuj, ki letos praznuje 30 let samoupravljanja in 75 let uspešnega m kvalitetnega delovanja. Prav o tem sta novinarje bratskih občin seznanila v uvodnem de- lu srečanja Jakob Butolen in Drago Cater, v nadalje- vanju pa še novinar glasila Ptujski Perutninar Lojze Cajnko. Skupno so ocenili rezultate poslovanja te največje delovne orgamzacije na področju živilske industrije v občini Ptuj pa tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Enako uspešni kot so bili dosedanji delovni rezul- tati, so usmerili tudi v program svojega razvoja, ki bo ostal zvest dosedanjim usmeritvam, dopolnien z novimi izkušnjami, pridobljenimi na lastnih tleh, pa tudi izkušnjami podobnih pridelovalcev perutninske- ga mesa v svetu, saj nočejo zaostali za najsodobnejši- mi dosežki na tem področju. Člani koordinacijskega odbora za dokumentacijo in informiranje so za tem ocenili tudi dosedanje ure- sničevanje nalog, ki jih je ta odbor sprejel na zadnji seji. Ob tem so ugotovili, da so bile v veliki večini vse naloge uspešno uresničene, to pa je tudi vzpodbudno spoznanje, da je prav ta odbor med najbolj aktivni- mi, ki delujejo na področju povezovanja občin in Sc posebno samih občanov, zaposlenih v delovnih or- ganizacijah ali aktivih v krajevnih skupnostih. Ub tej priložnosti so se člani odbora tudi dogovo- rili za zbiranje gradiva, ki ga bodo združili v pose- bnem biltenu, ki že tradicionalno izhaja ob zaključku programov bratskih občin. Predsednik odbora, novi- nar Franci Golob, je ob tem poudaril, da bo letošnja številka bihena izšla predvidoma konec meseca okto- bra. V njem bodo predstavili aktivnosti letošnjih sre- čanj in bo pomemben dokument dosedanjega delova- nja in povezovanja občin tako na športnem, kultur- nem kot na gospodarskem področju. S posebnim poudarkom pa bo bilten obeležil program aktivnosti v prihodnjem jubilejnem letu, ko bodo proslavljali že dvajseto obletnico sodelovanja. Bihen bo izšel prek 20.000 izvodih, vsaka občina bo dobila večje število izvodov. Udeležence nedavnega srečanja novinarjev vseh občin je gostitelj Mesokombinat Perutnina Ptuj, povabil še v perutninsko valilnico in TOZD Tovarno močnih krmil. Bogatejši za nova spoznanja smo se vrnili v svoje občine, kjer bomo v okviru svojih ak- tivnosti uresničevali sprejete naloge. Viktor Horvat TEDEN BOJA PROTI KAJENJU S cigareto V ustih prepovedujemo kajenje Rdeči križ Slovenije z vso odgovornostjo uresničuje začrtani pro- gram boja proti kajenju in ga vključuje v vse dejavnosti, hkrati pa še naprej ostaja pobudnik in sodelavec pri razvoju in širjenju vsesplošnega programa boja proti kajenju. Letos poteka teden boja proti kajenju od 21. do 28. septembra. In kaj te kajenje? To je predvsem navada, ki se je je treba šele naučiti. Ko pa jo ;adirec ze osvoji, pokadi iz dneva v dan večje količine tobaka in se navade tudi vedno težje odreka. Kajenje je zlasti družbena navada in v družbi velja za nekaj povsem normalnega. Kajenje ni le pravica odraslih, če jih primerjamo z mladimi, ampak je pravtako pravica moških, če jih pri- merjamo z ženskami. Kadijo pa seveda vsi: otroci, mladina in odrasli. Kaze, da imata dom in šola pomemben vpliv na formiranje odnosov do kajenja. Starši kadijopred otroci in tudi profesorji kadijo, povedo dijak . Zakaj ljudje kadijo? Odrasli kadijo,Icer je kajenje samopo sebi zan dovolj pnvlačno zaradi narkotičnega delovanja s primarnim stimulati- vnim efektom. Proizvajalci si izmišljajo vedno nove oblike tobačnih izdelkov, ki jih je možno dobiti na vsakem koraku in za relativno majhen denar, kajenje je tako še bolj privlačno. Otroci kadijo ker pač žive v okolju, ki ga upravičeno lahko imenujemo kadilsko. Otrok bo pač hotel posnemati to kar vidi, raziskoval bo tisto kar dobi v roke, prevzemal bo vedenje tistega, ki ga ima rad. Zakaj kadi mladina? Kajenje velja kot znak odraslosti in moškosti, pri dekletih pomeni to enakost s fanti. Kaj lahko naredimo proti kajenju? Kajenje bi morali razvrednotiti s tem, da mu odvzamemo njegov statutarni in simbolični znak, mladim pa omogočiti, da svoje težnje in psihološke potrebe zadovoljuje na bolj primeren in manj škodljiv način. Seveda pa to ni mogoče, dokler tudi odrasli ne bodo spoznali, daje kajenje škodljiva navada tudi za odraslega človeka in se kajenju ne bodo odpovedali. Dokler bodo odrasli mislih, da so opravili svojo dolžnost, če s cigareto v ustih mladini prepovedujejo kaditi in govoričijo o škodljivih posledicah kajenja, bodo v niladih vzbujali le odpor, ki pa se bo pokazal spet v tem, da bodo kadili. Bojproti kajenju med mladino je najtesneje povezan z bojem proti kajenju pri odraslih. Kajenje in zdravje: Kajenje je pomemben vzročni faktor pn na- stanku pljučnega raka, kroničnega bronhitisa in emfizema, pri she- mičnih obolenjih srca in pri obstruktivnih perifernih vaskularnih bole- znih. Kaže tudi, da ima vlogo pri karcinomu jezika, pankreasa in mehurja, pri splavih, mrtvorojenih in smrtih novorojenčkov, pri čiru na dvanajsterniku in želodcu, tudi umrljivost je med kadilci večja kot med nekadilci... ...„,. Vam to kaj pomeni? Se boste morda celo odreku kajenju? Ah pa boste morda eden tistih, ki skozi cigaretni dim vabijo k sebi pnjatelje — kadilce? N. Kotar Skladno z določili 12. člena samoupravnega sporazuma o izlo- čanju sredstev v sklade skupne porube in namenskem združevanju v letih 1976 — 1980. ter 3, 5. in 6. členu Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve in sklepa VI. seje Odbora za graditev pri .skupščini SSS obč. Ormož razpiše XI. NATEČAJ I. Za dodelitev kreditov iz združenih sredstev v občini Ormož. A. Namen kredita: Krediti po tem natečaju se lahko dodelijo 1. Organizacijam združenega dela. temeljnim organizacijam združenega dela, drugim .samoupravnim organizacijam, družbeno- političnim skupnostim in delovnim skupnostim, (v nadaljnjem be- sedilu organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po 3. členu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v obdobju 1976/80. v občini Ormož. — za nakup novih družbeno najemnih stanovanj; — za nakup stanovanj v etažni lastnini za njihove delavce v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji ob Skolibrovi ulici v Or- možu in Kerenčičevem trgu št. 2 v Ormožu; 2. Delavcem zaposlenim v organizacijah ali pri zasebnih delo- dajalcih, ki združujejo svoja sredstva f>o določilih samoupravnega sporazuma in kupujejo stanovanja v etažni lastnini v bloku. Skoli- brove ulice Ormpž. B. Natečajni pogoji: Natečajna vsota znaša 11.000.000.—din s koriščenjem do 10. 12. 1980. Obrestna mera za kredite po tem natečaju znaša 3,5 % letno. Po 10. letih od dneva pričetka odplačevanja se za necxlplačani del kredita obrestna mera revalorizira skladno z določili pravilnika KB Maribor; Odplačilna doba je do 20 let za delavce, ki kupujejo stanovanja v etažni lastnini in 15 let za ostale koristnike; C. Dokumentacija Ob prijavi na natečaj mora organizacija zraven izpolnjenih obrazcev, kijih pripravi KB Maribor, predložiti še naslednje doku- mente: — srednjeročni program reševanja stanovanj delavcem, v ko- likor že ni predložen KB — srednjeročni program reševanja stanovanj delavcem, v ko- likor že ni predložen KB; — skleniti kupoprodajno pogodbo s Samoupravno stanovanj- sko skupnostjo Ormož ali pogodbo o predkupni pravici za stano- vanje, ki ga kupuje; — izpisek iz stnlnega registra o registraciji organizacije; — sklep samoupravnega organa o pristopu k nakupu stanovanj in način financiranja nakupa stanovanj; Delavec, ki kupuje stanovanje v etažni lastnini mora predložiti: — pregled financiranja nakupa stanovanja v etažni lastnini in zagotovitev sredstev za lastno udeležbo: — potrdilo o višini osebnega dohodka (obrazec); — skleniti kupoprodajno pogodbo s SSS obč. Ormož ali po- godbo o predkupni pravici; — dokazilo organizacije, kjer združuje delo o združevanju sredstev po sporazumu v občini Ormož. D. Ostala določila: — Zahtevke za kredit bo sprejemala Kreditna banka Maribor, ekspozitura v Ormožu do 15 dni po objavi v listu ptujski Tednik. K B, ekspozitura Ormož bo dajala vsa potrebna pojasnila in obrazce. — Neustrezno ali nepopolno izpolnjeni zahtevki ne bodo ob- ravnavani. — KB ima pravico, da resničnost podatkov preverja. — O izidu natečaja bodo organizacije in drugi udeleženci ob- veščeni s pismenim sklepom Odbora za graditev Samoupravne sta- novanjske skupnosti obč. Ormož najkasneje v 15 dneh po preteku roka za prijavo na natečaj. — Na zahtevo Kreditne banke so udeleženci natečaja dolžni predložili .še potrebne dokumente za ugotavljanje kreditne sposob- nosti in drugo. — Kreditne pogodbe sklepa Kreditna banka Maribor, ekspo- zitura v Ormožu. — Za vse kar ni določeno s tem natečajem, veljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve in ostali predpisi s slani)vanjskega področja. Ormož, dne 15. 9. 1980. SSS obč. Ormož. Odbor za graditev in prenovo Predsednik: Jože Bešvir 1. r. II. Za dodelitev kredita iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu obč. Ormož, skladno z določili 11. člena samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklad skupne porabe in namenskem združevanju ter sklep II. seje Odbora za družbeno pomoč v stano- vanjskem gospodarstvu, dne 28. 5.1980. A. Namen kredita: Po tem natečaju dobijo stanovanja zgrajena izsredstevdružbene pomoči brez lastne udeležbe z obveznostmi odplačevanja kredita. Organizacija združenega dela. temeljne organizacije združe- nega dela. druge samoupravne organizacije, družbeno politične skupnosti, delovne skupnosti (v nadaljnem besedilu organirtfcije), ki združujejo sredstva družbene pomoči za gradnjo ali nakup družbeno najemnih stanovanj v občini Ormož. — za delavce z nižjimi osebnimi dohodki; — za mlade družine; — za starejše ljudi. Kriteriji za pridobitev stanovanjske pravice so opredeljeni v dopolnjenem pravilniku o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih izsredstevdružbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni vestnik obč. Ormož in Ptuj št. 11/77.) B. Natečajna vsota: Krediti po tem natečaju bodo obsegali — pridobitev 12 stanovanj v bloku ob Skolibrovi ul. Ormož; — pridobitev 5 stanovanj nad trgovino Borovo, Kerenčičev trg 2 Ormož; — pridobitev 8 stanovanj v bloku Velika Nedelja. Stanovanja v bloku ob Skolibrovi ulici v Ormožu bodo vseljiva v 1980. letu. ostala pa v 1981. letu. C. Natečajni pogoji: Za pridobitev stanovanja ni potrebna lastna udeležba; Rok vračila sredstev je do 15 let; Obrestna mera je 3.5 % letno; Kredit se odplačuje dvakrat letno. D. Dokumentacija: Ob prijavi na natečaj mora organizacija zraven izpolnjenih obrazcev, kijih pripravi KB Maribor predložiti še naslednje doku- mente: — srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj de- lavcev, zlasti delavcev z nižjimi OD in mladih družin, v kolikor teh dokumentov že ni predložila KB; — sklep ustreznega .samoupravnega organa, da se pristopi k prevzemu stanovanja in obveznosti odplačevanja kredita. — sklep ustreznega samoupravnega organa, da bo prevzeto stanovanje dodeljeno po pravilniku o delitvi stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči; — skleniti pogodbo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ormož o prevzemu stanovanja in obveznosti; — izpisek iz sodnega registra o registraciji organizacije; E. Ostala določila: — zahtevke za kredit, oziroma pridobitev stanovanj, zgrajenih izsredstevdružbene pomoči bo sprejemala Kreditna banka Maribor, ekspozitura v Ormožu do 15 dni po objavi v listu ptujski Tednik. Kreditna banka Maribor, eksp. Ormož bo dajala vsa potrebna po- jasnila in obrazce. — neustrezno ali nepopolno izpolnjeni obrazci ne bodo obra- vnavani; — Komisija samoupravne stanovanjske skupnosti obč. Ormož bo skladno z določili Pravilnika o delitvi stanovanj, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči preverjala upravičenost po pridobitvi stanovanj po posameznih prosilcih; — Kreditna banka Maribor ima pravico, da resničnost f)odat- kov preverja; — O izidu natečaja bodo organizacije obveščene s pismenim sklepom Odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu SSS obč. Ormož, najkasneje v 15 dneh po preteku roka za prijavo na natečaj; — na zahtevo Kreditne banke so udeleženci natečaja dolžni predložiti še potrebne dokumente za ugotavljanje kreditne sposob- nosti in drugo; — kreditne pogodbe sklepa Kreditna banka Maribor, ekspo- zitura Ormož; — Za vse kar ni določeno s tem natečajem, veljajo določila Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči v staovanjskem gospodarstvu in ostali predpisi s stanovanjskega področja. SSS obč. Ormož. (xlbor za družb, pomoč v stanov. gospcxiarstvu Predsednik: Stanko Žličar I. r. Ormož, dne 15. 9. 1980. 6 - iz naSih krajevnih skupnosti TEDNIK „Rastemo pod Titovo zastavo" Enako kol pt) vsej naši domo- vini, se tudi pionirji na območju ptujske občine pripravljajo na svoj praznik — 29. senlemDer — Dan pionirjev Jugoslavije. Skrbno pripravljajo pionirske konference, na katerih bodo sprejeli programe svojega dela v šolskemletu 1980/81. Prav tako ne bodo pozabili vključitve v jugoslovanske pi- onirske igre, ki bodo letos začele v novi obliki pod naslovmom: »Rastemo pod litovo zastavo«. Med pomembnimi nalogami, ki si jih pionirji zapisujejo v svoje programe dela, je tudi skrb za vzdrževanje spominskih obeležij iz NOB ter pomoč starim in one- mogUm občanom v krajevnih skupnostih na območju njihovega šolskega okoliša. Na pionirskih konferencah bodo na vsaki šoli izvolili tudi po dva delegata, ki se bosta na dan pionirjev udeležila občinske pi- onirske konference, ki bo 29. septembra ob 9. uri v Ptuju. — u KJE SO TISTE STEZICE Ali je ptujski prometni vozel odvozlan? Dejstvo, da je tudi v Ptuju iz leta v leto vse gostejSi promet in, da nam to povzroča vse večje težave, nas je privedlo do konkretnejših razmišljanj in ukrepov. V mestu ob Dravi je vse več preobremenje- nih križišč, vse več je prometne problematike, zato smo se odk>čili. da povabimo k razgovoru Franja Palčiča, referenta za promet pri SO Ptuj. O problematiki cestnega prometa v Ptuju je povedal: ,,To vi>rašanje je za vse nas, udeležence v cestnem prometu iz- redno aktualno in pomembno. V povojnem času se je vzporedno z razvojem našega gospodarstva tudi cestni promet naglo razvijal, še p)osebej tam ndcje od leta 1956 naprej. Paralelno z razvojem motorizacije smo vlagali ogromna sredstva v izgradnjo novih, sodo- bnih cest. V zadnjih letih pa je di- namična rast motorizacije prehi- tela dinamično rast cestne infra- strukture, kar je privedlo do števil- nih problemov, za katere pa se še niti ne zavedamo kako resni in te- žki so. Mislim predvsem na številna ozka grla in prometne nesreče. Zal smo v Jugoslaviji po številu prometnih nesreč na drugem mestu v Evropi. Prav zaradi tega si vsi družbeni faktorji — tako na območju ptujske občine, kot v širši družbenopolitični skupnosti, pri- zadevamo, da bi vse izrazitejše probleme v prometu vsaj ob lazili." Katera križišča v Ptuju so najbolj kritična, najbolj obremenjena in, kako jih urediti? „Najbolj obremenjeno je prav gotovo križišče magistralne ceste z Osojnikovo, Lackovo in Ormoško cesto. To križišče ima zelo veliko konfliktnih točk in tu obstaja največ možnosti raznih trčenj. Stanje pa poslabšuje še pogosto spuščanje železniških zapornic na Ormoški cestL Vse pa kaže, da se bodo zapornice po rekonstrukciji železniške proge še pogosteje spu- ščale. Izdelana prometna študija za me- sto Ptuj iz teta 1977 je predvidela v tem križišču semaforizacijo z ureditvijo otokov za usmerjanje prometa. Dve leti pozneje, se pravi lani, je bila izdelana analiza, ki je pokazala, da je prometna obremenitev v tem križišču zelo vi- soka. To je privedlo tudi do ideje o graditvi cestnega podvoza na tem delu. Poleg tega križišča pa je pro- blematično še križišče CMD, Potr- čeve in Volkmerjeve ulice. Za to križišče je predvidena semaforiza- dja v naslednjem petletnem obdo- bju." Kdaj pa lahko pričakujemo re- alizacijo programa semaforizacije vseh kritičnih križišč? ,,Mislim, da je program semaforizacije zelo zahtevna nalo- ga, predvsem z vidika sredstev. Ekonomski pokazatelji kažejo, da bi za semaforizacijo šestih najbolj kritičnih križišč v Ptuju potrebo- vali po sedanjih cenah okoli 6,5 milijona din. V osnutku samo- upravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981-85 je predvidena ta semafori/acija križišč v dveh e- tapah. Program semaforizacije za celotno mesto Ptuj je že v izdelavi in pričakujemo, da ga bodo Slove- nija ceste iz Ljubljane izdelale še letos." Prav gotovo pa sodi v prometno gnečo našega mesta tudi nepra- vilno parkiranje osebnih in drugih vozil. Kako je prav zaprav z upo- rabo parkirnih prostorov v Ptuju? ,,Moram povedati, da imamo na območju mesta Ptuja registrirana tri javna parkirišča. To so — parkirišče ob Mercatorjevi blago- vnici ob Trstenjakovi ulici, parki- rišče ob Vošnjakovi ulici in pri tr- gtvini MlP-a Živila ob Potrčevi ce- sti. V soglasju s ptujskim MlP-om smo ob Trstenjakovi ulici vsposta- viH posebni prometni režim z omejenim časom parkiranja na 90 minut. S tem smo seveda želeli, da bi to parkirišče pridobilo status parkirišča za potrebe kupcev blagovnice. Seveda ni bilo pri- čakovanih rezultatov. V glavnem parkirišče koristijo uslužbenci zaposleni v delovni h organizacijah in organih v neposredni bližini. Letos julija smo pridobili tudi parkirišče ob Vodnikovi ulici, na prostoru, kjer je prej stal stari ga- xsi!ski dom. Kljub opozorilom pa ga vozniki ne uporabljajo radi. Problem je morda v tem, da jje parkirišče zgrajeno a doloCai las, najmanj pet kt n, da je ▼ (tmo- zni izvedbi. Dejstvo je. d> sc gramozu ne dajo oznaSti imkiiai prostori, zaradi lega paibago kri- žem kražem, skratka ni icda. Parkirišče ob Poučcvi ccsd pa je bilo že predmet nrnogih iaqiia», saj služi kot primer, skad iMatgfk se da negirali tnitcv. ila ma. PlHtiB ni parkirišč. Pp^gte niiiiiigc je le 20 m od trgiiviae Živila, kar je ,,predaleč" za Stcvflnc .jjniipodf^ kupce, ki raje paikiiajo pred tigo- vino in ustvaijajo vbsk po tri kolone. Dejstvo je, da i—Jiiig m dovolj in jih nikaii -: r na Icma voznon pasu v Frmjo Palčič, fefeieat za promet ^ SO Ptuj smeri vožnje na ulicah z dvosmer- nim prometom. Dosti je tudi nepravilnih parkiranj na pločnikih. Vsak voznik se je kot kandidat učil. da j< pločnik namenjen samo pešcem. So tudi primeri, ko v oznjki s fHrkiranjem na pločniku popolnoma ovirajo pešce. Mislim, da v tem primeru ne gre samo za kršenje pravil, temveč za očitno pomajffijfcanje vozniške etike, ter predvsem kulture." M. Ozmec Najbolj otKcnscajesu laižSit v fti^n v času sreda je gostote prometa. „Tudi križgče CMD s Potrčevo cesto je izredno krftičiio. ksturnišci Zdrava pitna voda še pred zimo Krajevna skupnost Turnišče je ena izmed mladih krajevnih skupnosti, saj so se organizirali komaj pred dobrima dvema tetcana. Takoj po ustanovitvi krajevne skupnosti so sprejdi tudi krajevni samoprispevdt. Denar, ki so ga na ta način zbrali že skrbno vlagajo v izgradnjo vodo- vodnega omrežja, gradnjo transformatorske postaje, urejajo pa tudi dom občanov. Krajani so računaU, da bodo s samoprispevkom financirali le del investicij in da bo svoj delež prispevala tudi samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost. Na žalost so njihovi plani ostali le v krajevni skupnosti in tako sedaj krajani z zbranimi sredstvi poskušajo čim več realizirati. Del nalog pa bo sigurno ostalo še za naslednje srednjero- čno obdobje. Najpomembnejša naloga krajanov je napeljava vode v vsako hišo, saj je del krajevne skupnosti še vedno brez zdrave pitne vode. Občani so zdo zainteresirani, prispevali so že tudi finančna sredstva — na gospodinjstvo 1650 dinarjev, vendar je to še vedno premalo in bodo nekaj sredstev mo- rali zagotoviti še s premostitvenim kreditom. Dela izvaja KomuraJno po- djetje TOZD nizke gradnje in hidrogradnje. Da bi pri izvajanju del prihranili kakšen dinar so sklenili, da bodo manjša gradbena dela tudi sami opravili. Računali so tudi na pomoč mladinskih delovnih brigad, vendar pa prav zaradi težav z denarjem z deli niso mogli začet pravočasno. Prepričani pa so, da bodo dva in pol kilomrtra vodovodna omrežja kmalu zgradili in bo tako zdrava pitna voda pritekla v hiše še pred zimo. N. Kotar ^REOišCE OB DRAVf Asfaltna prevleka iz dodatnega samoprispevka v krajevni skupnosti Središče so pred meseci iz^asovali dodatni krajevni samoprispevek. Od 1. maja tako prispevajo zaposteni pol% rednega samoprispevka še 2-odstotka neto osebnega dohodka, 10 odsto- tkov novega katastrskega dohodka kmetov in 1 odstotek od pokojnin ter 2 odstotka od dohodka obrtnikov. Do 1. maja 1983 bodo na ta način zbrali 7 milijonov dinarjev, s temi sredstvi pa bodo modernizirali dva ce- stna odseka in sicer cesto Grabe—Salovci v dolžini 5050 metrov ter Sredi- šče—Preseka v dolžini 2020 metrov. Poleg nogometnega igrišča bodo zgradil Se ostale iportac objekte. Seveda ne bo potrebno na asfaltno prevleko na teh cestnih odsekih čakati do leta 1983, saj so dela pri modernizaciji že v teku in bodo zaklju- čena še letos. Sredstva zbrana z dodatnim samoprispevkom bodo v naslednjih letih potrebovali za odplačevanje kreditov. Jasno je, da bi se stroški modernizacije do izteka samoprispevka znatno povecah; zato so se odlo- čili za akcijo že letos in najeli kredite pri banki, nekaj sredstev so vzeli iz rednega samoprispevka, pričakujejo tudi solidarnostno pomoč sosednje krajevne skupnosti Kog in pa prispevke delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti. Drugo, končno plast asfalta na omenjenih cestnih odsekih bo financirala samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine Ormož, položena pa mora bui najpozneje v tetul982. Poleg modernizacije cestnih odsekov izvajajo v Središču tudi širitev športnega prostora. Poleg nogometn^a igrBča bodo zgradili atletsko stezo, ter prostor za ostale špKsrie, skratka pravi športni center. Sredstva v višini 200 tisoč dinarjev je prispevala Telesno kulturna skupnost občine Ormož, zadoščala pa bodo za zgraditev prve faze športnega prostora, v drugi fazi načrtujejo nmreč še gradnjo ustreznega objekta v katerem bodo slačilnice in ostali potrebni prostori. JB KRAJEVNA SKUPNOST ORMOŽ Ormož, mesto med Dravo in Slovei;skimi go-' ricami, sega s svojimi začetki globoko v prete- klost, vendar doživlja gospodarsko in kulturno intenzivnejši razvoj šete v zadnjih dvanajstih le- tih. Danes živi na območju krajevne skupnosti Ormož, ki se razprostira na 36 kvadratnih kilo- metrih, 4J*1 prebivalcev. Od tega jih je iz 1114 gospodinjstev zaposlenih 1353 (575 žensk in 778 moških), 1028 je kmetov, 55 krajanov opravlja obrtno dejavnost, 2 pa samostojni pokik. Inva- lidov in upokojencev je v krajevni skupnosti Ormož 388, kmečkih upokojencev pa je 110. V tej krajevni skupnosti živi tudi 276 krajanov, ki štejejo sedemdeset križev in več. 938 prebival- cev KS Ormož je zaposlenih v delovnih organi- zacijah, ki so v Ormožu, kar 415 delavcev pa je v dnevni migraciji, medtem ko jih je 80 našlo zar časno zaposlitev izven meje naše domovine. Prizadevanja za izboljšanje delovnih in živ- Ijenskih pogojev se prepletajo v delu vseh orga- nLdranih subjektivnih sil v krajevni skupnosti Ormož. Težnje za dosego novih kvalitet pa sc kažejo tudi v prvem referendumskem progra- mu, ki se je iztekel lani, prav tako je tudi v no- vem referendumskem programu, ki so ga spre- jeh na referendumu 20. januarja 1980. Referei*- duina se je udeležilo 94 % volilcev, za program se je izreklo 82 odstotkov, z njim pa se ni stri- njalo 12 odstotkov volilcev. Program za katerega so se odločili volilci v KS Ormož predvideva financiranje izgradnje im modernizacije krajevnih cest, urejanje naselg. vzdrževanje nekategoriziranih cest, uredkw pokopališča na Humu in v Ormožu, zgri^tcv vodovoda Dobrava—Litmerk, —L^niški virh- Lešnica—Kijučarovci, transformator na Hoimi in v Paviovcih, gradnja novega otroškega vrtca v Dugi lesi, sredstva pa bodo namenili tudi za športno dejavnost in društvom ter organizaci- jam. Za realizadjo tega programa je potreforah 36 463.000 dinarjev. Sredstva bodo zagotovil m krajevnega samoprispevka 17,556.000 od pri- spevka za uporabo mestnega zem^fiča 3,700.000, din bodo prispevale delovne onsani- zacije, občani pa bodo po |X)godbah zlnfi 5,707.000 din, SIS za komunalno in cestno de- javnost pa prispeva 9,500.000 dinarjev. Od referenduma do praznika krajevne skupno- ^ sti so iz referendumskega programa realižirafi* asfaltiranje nad 5 kilometrov vaških cest. V vasi Loperšice 1240 metrov, kar je veljalo 1,041.000 din, na Humu 1550 metrov ceste i iiili 1.250.000 din, v Pušencih so asfaltirali 690 metrov ceste za 448.500 din in v Fankovdh 166* raeltirw„ Iti m staK 2,052.500 din. Sredstva so ibaM takfij, ifi* jjc i»edvideno s {»-ogramom. „,V Ecas&sfcBJieiiri otodobja bomo angažirali vsa stnoist!-wa 22 ?graci)ler že doigo pc«rd)nega vodo- vfflfiSa Dujtanua—^Lkinerfc—Lešniški vrh-Lešni- £36—KIjačaarsiKa. Taka§ nato bomo urejali nase- fia, w' laasfleBiisEjcinii! leEsB pa nas čaka še gradnja ocirffl^ega isirtca. . je med ostalim o progra- mm pomedal preii&edcEOc sveta KS Ormož, Feliks Storit^it. EtodaE Je le: „Pofcg c*vez, ki nam pE EBaHaga irefeiraMfeHn&Si program, smo usme- iriil \ krajievtiHi skupnosti Ormož svojo pozornost $e « priprave aa akcijo NNNP 80/81, ki jo bo- dkT' triMSi mm isrvajali db pcKnIadi 81. Se bolj pa si SnncmDi pnzadoalS v popravah na občinski refe- inmdiffiEn) za Id^ti program. Ker je v tem progra- mioi tticdi! gJTOstor omoSke Jopravilo kmetij.skih strojev in gospodinjskih aparatov, šivi- Ije,. . . V četrtek je bilo v okviru pra- znovanj ob prvem krajevnem prazniku srečanje ostarelih kra- janov. Potekalo je nadvse pri- srčno in ganljivo. Kako tudi ne, saj so se srečali ljudje stari nad 75 let, polni bridkih sp>ominov, ki jih nikoli v življenju ne bodo poza- bili. Ti ljudje, rojeni v Halozah, znajo cenili vsako malenkostno pozornost. .. Marsikatera solza seje utrnila in stekla po obrazu, ko so drug drugemu želeli še na mnoga leta. Skromna zakuska, ki joje pripravila krajevna skupnost, besede Slavka Belšaka — pred- sednika sveta krajevne skupnosti — vse si bodo ti ljudje dobro za- pomnili .. . 45 jih je bilo, 37 pa je takih, ki jim leta in bolezen niso prizanesla. Te so predstavniki rdečega križa in komisije za soci- alna vprašanja obiskali na do- movih, se z njimi pogovarjali in jim izročili tudi skromna darila v spomin na prvi krajevni praznik ter jim zaželeli, da bi se srečali še ob drugem, tretjem in še katerem krajevnem prazniku. Najstarejši krajan je dopolnil že 98 let, na- jstarejša krajanka Marija Šešekje bila vesela, 92 let star Kekec iz Hrastovca pa je igral tudi na har- moniko >>frajtonarico.« Na slavnostni seji, ki je bila v petek zvečer v prostorih kinod- vorane. je imel slavnostni govor predsednik skupščine krajevne skupnosti Zavrč Ludvik Kotar, ki je orisal razvoj in značaj krajevne skupnosti ter načrte: »Večja vla- ganja predvidevamo za cesto Goričak—Drenovec in v moder- nizacijo telefonije. Obnoviti bomo morali tudi električno omrežje ter zgraditi nove trafo- postaje. Financirati bomo morali mrliško vežico, gramozirati kra- jevne ceste, urediti avtobusna postajališča, vodnjake, regulirati bo treba potoke . .. Precej smo naredili, čeravno so očitki, da smo do sedaj vlagali le v center KS. Vse kar smo gradili do sedaj služi vsem krajanom in je bilo nujno potrebno . . . Ugotovili smo tudi, da brez pomoči krajanov ne mo- remo narediti ničesar za izboljša- nje kraja, zato tudi pri nas velja: V SLOGI JE MOC« Slavnostne seje so se udeležili še živeči borci iz Zagorske brigade: Franc Pongračič, Franc Zebec, Franc Simonič, Tilika Veselic, Franc Žula, Alojz Janžekovič in Jakob Janžekovič. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ludvik Kotar in predsednica OO ZSMS Zavrč Jožica Kotolenko sta borcem pripela na prsi rdeč nagelj ter jim zaželela še vrsto zdravih let. Aktivnim in pnzadevnim kra- janom so podelili priznanja osvobodilne fronte in pismena priznanja krajevne skupnosti, bronaste značke in priznanja OF so prejeli: Slavko Belšak, Mirko Obran, Lovska družina Zavrč, Jakob Potočnik in Franc Stum- berger. Pismena priznanja kraje- vne skupnosti pa: Ivan Pongračič, Ivan Kotolenko, Vinko Kopša, Mihael Sesek, Stanko Zebec, Ivan Težak in Veronika Forstnarič. Delegacija — Franc Pungračič, Franc Simonič in Jožica Koto- lenko — je položila venec k spo- minski plošči pred kino dvorano. V kulturnem programu, ki je sledil slavnostni seji so sodelovali učenci osnovne šole Zavrč ter mladi iz tega kraja, predstavil pa .seje tudi trio Grozd iz te krajevne skupnosti. Gostje slavnostnega večera: predstavniki KS Cirkulane, predstavniki SO Varaždin ter crajevnih skupnosti iz SR Hrvat- ske; so se nato zadržali še v pro- storih gasilskega doma ter se po- govarjali o gospodarskem, kul- turnem in športnem sodelovanju. Niso pa znali razvozlati vprašanja zakaj se ni slavnosti udeležil nihče od vabljenih iz SO Ptuj in DPO občine Ptuj, zlasti zato, ker je to bil prvi krajevni praznik in so želeli slišati tudi nekaj vzpodbudnih besed od predstavnikov družbe- nopolitičnega življenja občine Ptuj. V soboto in nedeljo so bila zlasti športna srečanja lovcev in nogo- metašev ter vaja gasilskega dru- štva in civilne zaščite. Prvi krajevni praznik je uspel. Zaključek praznovanja je bil v nedeljo popoldan in seje vlekel še 5ozno v noč, saj so ljudje ob zvo- cih ansambla Toneta Kmetca veselo plesali. In kdo ne bi pom.nil tega krajevnega praznika, kije bil tako skrbno pripravljen, kdo bi pozabil tople besede ter gosto- ljubnost prebivalcev Zavrča, kdo se ne bo spomnil srečanja z borci, ostarelimi krajani. . . Nihče ne bo tega pozabil, nihče ne bo po- zabil tega trdnega haloškega člo- veka, nihče ne bo pozabil Haloz, gričev in goric, vsak se rad tudi spomni pristne haloške kapljice in mesa iz tunke ... Je res tako, bomo s temi ljudmi takrat, ko bo potrebna širša družbena akcija? Danes obljubimo, kako bo v re- snici bomo slišali naslednje leto, ob drugem krajevnem prazni- ku ... Naj vam zaželim resnično uspešno delo, vsem starejšim, da bi jim zdravje bilo naklonjeno in bi se ob drugem krajevnem pra- zniku znova srečali, veseli in na- smejani, s pesmijo in harmoniko. .N. Kotar Cesta proti Drenovcu čaka na modernizacijo (foto I. Ciani) Kreditiranje kmetijske proizvodnje v naslednjem srednjeročnem obdobju dajemo prioriteto kmetij- stvu. Prav zato smo se odločili, da obi.ščemo kmetijsko zadrugo Ptuj. Za pogovor smo zaprosili Franca Meška, vodjo hranilno kreditne službe K Z Ptuj. MOŽNOSTI KREDITIRANJA IN IZKUSNJE. ki so jih skozi leta delovanja pridobili: Hranilno kreditna slušba pri KZ je začela delovati 1970 in je v letih delovanja odigrala pomembno vlogo pri razvoju zasebnega kmetijstva, saj je kreditira a prek 3200 kmetij. Predračunska vrednost teh.investicij v tem obdobju znaša 223 milijo- nov novih dinarjev. Programe, kijih strokovna služba izdela, posredu- je bankam, da lahko le investicije planirajo. Udeležba pri kreditih pa je takšna: lastna sredstva kmeta znašajo 27 %, bančni krediti 47 % krediti hranilno kreditne službe 23 % in kredit kmetijske živilske ra/vojnc skupnosti Slovenije 3 %. Krediti so na pel do deset lel. odvis- no od naložbe, obrestna mera pa je od 3 do 6 %, odvisno od območja (ali je razvilo ali nerazvito). KREDITIRANJE V PREJŠNJEM LETU v prejšnjem letu je hranilno kreditna služba KZ Ptuj kreditirala 366 kmetij, predračunska vrednost je znašala 46 milijonov novih dinarjev. Te naložbe so bile namenjene za obnovo in novogradnjo govejih in prašičjih hlevov, mehanizacijo in tudi za vinogradniško proizvodnjo, strojne skupnosti in še nekaj manjših investicij. Odplače- vanje kreditov poteka normalno, anuitete zapadejo povečini prvega junija in petnajstega novembra. KREDITNE MOŽNOSTI ZA PRIHODNO OBDOBJE Glede na stabilizacijske ukrepe iz zmanjšane investicije se stvari počasi odvijajo, banka sicer zatrjuje, da krediti bodo, vendar je to leto za gradnjo že pri kraju in bo to treba nadoknaditi v začetku prihodnje- ga leta. Reševanje kreditnih vlog torej kasni za celo leto. Hranilno kreditna služba daje kredite iz sredstev, ki jih zasebni kmetovalci vlagajo. Vlagateljev je 9600. trenutno imajo naloženih 29 milijonov novih dinarjev. Ce vlog ne bi bilo tudi možnosti kreditiranja odpadejo. Sprejet je tudi samoupravni sporazum, ki določa, da lahko zasebno kmetijstvo kreditirajo do višine 300 tisoč dinarjev, ta znesek lahko tudi presežejo, vendar mora to odobriti posebna komisija. Novi sporazum se verjetno ne bo dosti spremenil, če pa se bo. bo višina edinole večja. Takšne so torej možnosti, nekateri jim pravijo tudi ugodnosti, pri kreditiranju kmetijske proizvodnje. N. Kotar KOCNO na POHORJU Pri Keršičevih bije | srce vasi i Družina Keršič. po domače jim pravijo kar pri Kobanovih, žel vrsto let uspešno kmetuje. njihova osnovna dejavnost pa je živinoreja, v Kočnem nad Zg. Polskavo. kamor so se preselili njihovi predniki že okoli 1800. danes živi tukaj že tretja generacija, glava družine sta oseminštiridesetletni Jože in leto dni mlajša žena Jožica. Pri delu pa jima sedaj že pridno pomagajo otroci Zvonko, Cvetka, Jože in Milen- ka. Medtem ko doma vsi pridno skrbijo za razvoj gospodarstva, se njihovi otroci aktivno vključujejo tudi v dejavnosti mladinske organi- zacije v Zg. Polskavi, kjer so najuspešnejši prav v aktivu mladih za- družnikov. Najstarejši sin Jože je bil daljši čas tudi predsednik tega aktiva, to pa je tudi osnovni vzrok, da se prav v Kočnem na Pohorju sedaj že tradicionalno srečujejo mladi traktoristi iz občine Slovenska Bistrica in tudi iz sosednjih občin. v organizaciji OK ZSMS Slovenska Bistrica, konference mladih kmetovalcev v tej organizaciji in aktiva mladih zadružnikov iz Zg. Polskave potekajo sedaj vsako leto tekmovanja mladih traktoristov v; Samo za trenutek so se zbrali, nato pa takoj zopet vsak n& svoje delo. Veliko ga je, zato je potrebno zavihati rokave. teoretičnem in praktičnem znanju ter spretnostih vožnje traktorja s prikolico. Da so ta tekmovanja postala tako priljubljena obHka srečanj ima velike zasluge prav družina Keršič. saj je pri njih srce vseh doga- janj v vasi. na sam dan tekmovanja in tudi pred njim. Ne samo organi- zacijske, tudi vse druge priprave potekajo prav tukaj, v hiši Keršičevih kjer vsi živijo za tekmovanje. Tako mladi prevzamejo organizacijske dolžnosti, oče in mama pa poskrbita, da obiskovalci niso žejni in lačni. Kuhinja je v dneh pred tekmovanjem in na sam dan kar premajhna, kljub temu pa so vsi deležni lepe besede pa tudi domačih jedi ne manjka. Ne saino v dnevih srečanja mladih traktoristov, pri Keršičih je — vsak dan, kljub obilici uda. ki ga zahteva kmetijstvo, dovolj dobre volje in gostoljubnosti. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V naslednjem letu 17.500.000 litrov mleka v petek so se v prostorih ptujske mlekarne sestali člani odbora za proizvodnjo in predelavo mleka ter se pogovarjali o planu TOZD mlekarna za leto 1981, tekoči problematiki v proizvodnji mleka, pozornost pa so namenili tudi predlogu samoupravnega spora- zuma o povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno i>lansko in poslovno sodelovanje Pri , proizvodnji, predelavi in prometu z mlekom in mlečnimi izdelki pri ptujski mlekarni. ; Direktor TOZD Mlekarna Ptuj, Janez Vrečar, nam je o načrtih "ilekarne povedal: ,.Prihodnje leto ^mo odkupili in predelali 17 mili- jonov in pol litrov mleka. Tudi ^Jcdstva za razširitev materialne *nove dela se manjšajo, klub planirani povečani proizvodnji, ^lekarna namerava v prihodnjem '«tu proizvesti 1,400.000 litrov ^onzumnega mleka, 328 ton masla, |5 ton skute, 788 ton smetane, '05.000 litrov jogurta in 427 ton Težave so z deli za molzne stroje foto: I. Ciani kazeina. Na področju investicij nameravamo nabaviti linijo za proizvodnjo novih izdelkov (smeta- novih in maslenih namazov), ki je iz uvoza in je zato nabava še vedno zelo vprašljiva. Asortiman izdelkov naše mlekarne bi se tako precej povečal in se izboljšal tudi doho- dek." Gradnja mlekarne ni zajeta v osnutku o temeljih družbenega pla- na občine Ptuj za naslednje srednjeročno obdobje O proble- mih mlekarne je direktor povedal: ..To je problem daljšega veka, rešujemo ga že dve leti, žal ne dobi- mo lokacije za razširitev naših proizvodnjih kapacitet, ker ni usklajena izraba prostora na področju sedanje lokacije, novo- gradnja pa zaradi fmančnih raz- logov ne pride v poštev. Menimo pa, da bo v družbenem dogovoru potrebno predvideti tudi mesto za naš razvoj na sedanji lokaciji in ga uskladiti z ostalimi družbenimi po- trebami, saj je novogradnja mlekarne potrebne kapacitete ovrednotena na blizu 40 starih mili- jard, za kar pa ni nobenih in- vesticijskih možnosti. Glede na rast količin mleka, ki so približno 10 "lo letno, menimo, da je racionalnejša adaptacija proizvodnih prostorov in proizvodnega procesa. Cene mle- ka so bile poslednjič korigirane v začetku letošnjega leta prav zaradi tega sedaj interes za to proizvodnjo pri manjših proizvajalcih malo pa- da. Sigurno pa bo potrebno v naslednjem mesecu določiti odkup- ne cene mleka za prihodnje leto." Na sestanku so posebno točko dnevnega reda posvetili tudi problematiki v proizvodnji mleka, zlasti težavam pri preskrbi z rezervnimi deli za molzne stroje, pridelovalci pa so zaskrbljeni tudi zaradi pomanjkanja repromateria- la in mineralnih gnojil. Osnutek samoupravnega spora- zuma o povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri proizvodnji, predelavi in prometu z mlekom in mlečnimi izdelki je bil v javni razpravi že od junija, zato na predlog ni bilo pri- pomb. Podpis samoupravnega sporazuma predvidevajo ob koncu oktobra. N. Kotar Odkupne cene grozdja so že znane Pesem klopotcev v Halozah in Slovenskih goricah že naznanja ?Jljubšo opravilo vinogradnikov in vinarjev: trgatev, stiskanje grozdja, P'lje mošta . . . Poslovna skupnost za vinarstvo in vinogradništvo Slo- ^nije je določila odkupne cene grozdja od 14 do 23 dinarjev, odvisno od p in kvalitete grozdja. Cene so torej spodbudne in bodo morda ^Pomogle k temu. da bodo vinogradniki začeU z načrtno obnovo pogradov. Letošnja trgatev bo sicer nekoliko kasnila v primerjavi s ^J^njimi leti. bomo pa zato pili mogoče tudi bolj sladko vino? N. K. Izboljšajmo njivski Jcolobar Pri prepogostem vključevanju sladkorne in krmne pese v kolobar j obstaja velika nevarnost močne razširitve pesine nematode. Kolobar jej zato potrebno izboljšati, pri načrtovanju vrstenja kultur pa je potrebno upoštevati niz dejavnikov ekološkega, biološkega, tehnološkega in ekonomskega značaja. Za naše podnebne razmere je primeren kolobar s sladkorno peso: 25 % sladkorne pese. 25 % koruze za zrnje. 25 % koruze za silažo ali krompirja in 25 % ozimne pšenice oz. c zimnega ječmena ali ovsige. ______....... N.K.„ 8 - iz naSih krajev 25. september 1980 - TEDMTIK MED GOJENCI JMHHA UČENCEV y PTUJU „V NOVEM DOMU JE KOT V HOTELU..." V neposredni bližini Centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja v Ptuju stoji novi dom učen- cev, ki je v letošnjem šolskem letu že sprejel prve stanovalce. V njem je prostora za 240 učencev in dija- kov, a jih je sedaj le 147. Iz osnov- nih šol je 64 učencev, dijakov pa je 83. Vsekakor je za začetek do- volj in kot zatrjujejo tisti, ki so la- ni bivali še v starem dijaškem do- mu, lepše in prijetneje je. In obiskali smo jih, z njimi pokramljali ter zabeležili naslednje zanimive pogovore: Lidija Vaščun, dijakinja tretjega letnika Ekonomske srednje šole, sicer doma v Lendavi: ,,Kaj hočem, tukaj obiskujem šolo in moram tukaj stanovati. Lepo je v Ptuju, še posebej sedaj, ko imamo novi dijaški dom. Do konca šole bom prisiljena ostati tukaj, potem pa se bom že lahko zaposlila kje blizu domačega kra- ja. Sicer je Ekonomska šola tudi v Murski Soboti, a sem se odločila za tole v Ptuje. Pred dvema letoma je to šolo obiskovala moja sestra in je odnesla zelo dobre vtise, zato sem se tudi jaz tako odločila. Moram povedati, da sem sedaj že tretje leto v dijaškem domu. Lahko bi se sicer redno vozila, ker so veze ugodne, vendar bi bil to zame prevelik nap STRELCI Za dobre sosedske odnose Prosvetno društvo Prvenci—Strelci je med najaktivnejšimi v ptujski občini, vsaj po številu prireditev. Ob vsakem državnem in republiškem prazniku pripravijo kulturni program, svojo aktivnost pa bogatijo tudi z raznimi drugimi prireditvami, kijih Ptujčani bolj ali manj poznamo. Tokrat so se skupaj z odborom vaške samouprave odločili organizirati srečanje krajanov, povabili bodo tudi tiste, ki so se v obeh vaseh rodili, pa sedaj žive drugje. Srečanje bo v soboto, 27. septembra v prostorih kul- turnega doma, ki so ga krajani gradili s precejšnjim lastnim deležem in s pomočjo širše skupnosti. Namen srečanja je, poglobiti in ohraniti sosed- ske odnose. Tudi vasi niso obšle tegobe današnjega časa — odtujenost, zaprtost v družinski krog. Sobotna prireditev je internega značaja, če smemo tako reči, prispevala pa bi naj prvi kamenček v mozaiku humanih odnosov med ljudmi. Gotovo je vredna posnemanja, ne le na vasi, temveč in predvsem v mestu kjer sosed sosedu skorajda ni več sosed. Le slučajni znanec, s katerim tu in tam spregovorimo na stopnicah o vremenu. Redki so obiski, pogovori o čemerkoh že, le o vremenu ne, redki so primeri, ko se sosed pozanima o sosedovem zdravju, ga povpraša, če kaj potrebu- je. . . Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo sosed postal in ostal sose- du sosed. Naj bo primer iz Prvenc resnični vzgled! N. D. Nova krajevna imena Tudi občina Slovenske Bistrice se je pridružila predlogu družbe- nopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije, ki je v tem, da bi naj kraje, ki imajo šc pristavek »Sv« ali ')Št« poimenovali drugače. Na območju Slovenije so še namreč v okrog 20 občinah katastrske občine z omenjenima pristavkoma. Na nedavnih rednih sejah zborov skupščine občine Slovenska Bistrica so uresničili priporočilo s tem, da so sprejeli sklep, da se katastrska občina Sv. Ana preimenuje v ko Stari grad, katastrska občina Sv. Urh pa v ko Urh. Viktor Horvat ZG.LOŽNICA Šola središče življenja na vasi v Zg. Ložnici, privlačnem naselju na obronkih bistriškega Pohor- ja se prebivalci v večini preživljajo s kmetijstvom. Vsako leto pa predvsem mlajši, odhajajo na delo drugam, da bi si zagotovili stalnejši vir dohodkov in ne bodo od\ isni od vremenskih razmer, ki so v zadnjih letih dokaj neugodne. Majhna razdalja od industrijskega središča Slovenska Bistrica, še posebno po asfaltiranju ceste Slovenska Bistrica—Zg. Ložnica so pomemben vzrok, da se krajani kljub nekaterim težavam, odločajo ostati v domačem kraju, kjer se samoupravno združujejo pri reševanju krajevne problematike v prizadevanjih za lepše urejeno naselje. Šola v Zg. Ložnici je potrebna dograditve. Ker sc v Zg. Ložnici še vedno srečujejo s pomankanjem prostora za razne krajevne dejavnosti, so krajani našli veliko razumevanje v vodstvu tamkajšnje osnovne šole. kije ob vseh priložnostih dejavnosti krajanov, pripravljeno odstopiti prostore, ob tem pa jim nudi tudi potrebno strokovno m drugo pomoč. Prav ta /e kar tradicionalna skupna vez med krajani in tamkajšnjo osnovno šolo. pomeni tudi spoznanje, da je šola samoupravno in kulturno srcdi.šče kraja Zg. Ložnica in okolice. V njej se sestajajo tudi mladi, ki v okviru OO ZSMS uspešno razvijajo kulturno življenje. Pri svojem delu pa tesno sodelujejo s šolo, kjer najdejo tudi potreben strokovni kader za pripra- vo iger in nemalokrat šc igralce, saj šola šteje povprečno 160 učencev v enem šolskem letu. Ker je bila zgrajena v letu 1955. je za .sodobnejše oblike pouka premajhna, zalo si vodstvo šole, učenci in tudi krajani sedaj želijo njene dograditve, predvsem telovadnice, igrišč in kabine- tov. Takšna pridobitev pa bi .še močneje poživela tudi raz^širilev aktiv- nosti krajanov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Vpis v malo šolo v skladu z zakonom Samoupravna interesna skupnost za področje izobraževanja je z uveljavitvijo novega zakona prenesla organizacijo male šole, to je priprave otrok od šestega do sedmega leta na vstop v pr- vi razred osnovne šole, na skupnost otroškega varstva, ki mora potrebno organizacijo in financiranje izpeljati že v tem šolskem letu. Sredstva za en oddelek 120-urnega programa v znesku 16.760 dinarjev je doslej združevala izo- braževalna skupnost in s tem zneskom so bili tudi pokriti stroški male šole — tako je vsaj zgledalo, kot bi temu rekli. Kakor hitro pa se pojavlja kot združevalec skupnost otroškega varstva postavljajo posredni nosilci naloge — nekatere osnovne šole vrsto dodatnih zahtev ob ugotovitvah, da ta denar ne zadostuje niti za osebni dohodek delavca kaj šele za materialne stroške — kot so najemnina, čiščenje, kurjava. elektrika in tako dalje Zaredi nemotenega pristopa k organizaciji male šole v naši občini sta skupnosti otroškega varstva in izobraževanja sklicali sestanek na ka- terem so se sporazumeli, da mora teči izvajanje tega programa tudi v bodoče v vsaj takšni kva- liteti in ne ob povečanih stroških ob tem pa ne glede na prenos financiranja v drugo interesno področje. Zato oba izvršna odbora menita, da ob prenosu dejavnosti ne morejo nastati stroški, ki jih tudi doslej ni bilo, ker jih v okviru sre- dnjeročnih programov skupnosti ne morejo dodatno načrtovati. Vpis v malo šolo bo opravljen v skladu z zakonom osnovne šole, do 5. oktobra pa mora vse ustrezne podatke s seznami vpisanih otrok in številom oddelkov dobiti VVO Ptuj. Pravilo- ma bo v tem šolskem letu potekal program male šole v enaki organizacijski obliki kot doslej, tam — kjer pa je vzgojnovarstvena enota ali obstajajo druge možnosti da izvaja ta program vrtec, bodo to nalogo v dogovoru s šolo opra- vljale vzgojiteljice VVO Ptuj. Financiranje je za to leto urejeno prek izobra- ževalne skupnosti, ki nakazuje sredstva šolam v dvanajstinah in jih bo po potrebi (upoštevajoč število oddelkov) tudi z rebalansom uskladila, tiste šole, ki programa ne bodo izvajale pa jih bodo prenakazale vzgojnovarstveni organizaciji Ptuj. Od I. januarja 1981 pa bo potekalo financiranje male šole prek skupnosti otroškega varstva tako, da bo do konca šolskega leta pro- gram male šole tudi materialno v celoti pokrit. mš TEDNIK " ^^p^®'"^'^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Ljubim tiroje ponosne ljudi... Skoraj prepričana sem, da med bralci Tednika ni nikogar, ki ne bi razumel gornje misli, pa naj gre za Šolarja, malčka iz vrtca, njegove starše, delavce v združenem delu ^ skratka, vsi naši ljudje bodo takoj vedeli, od kod je ta stavek: Ljubim tvoje ponosne ljudi... je v slovenščino prevedeno spoznanje, eno izmed mnogih iz letos tako pogosto zapete pesmi ,,Jugoslavi- ja." In zakaj sem vzela te besede za naslov svojega sestavka, o čem pravzaprav želim pisati? Ze v zače- tku sem omenila, da nas pesem Jugoslavija" letos spremlja sko- raj vedno in povsod in kadar je nekdo ali nekaj tako zvest spremljevalec človeka-po- sameznika in družbe, se nehote za- čneš vpraševati, zakaj tako, odkod občutek, da te je pesem s svojo vsebino popolnoma prevzela, celo prežela vso tvojo bit. Zdi se mi, da pesem, o kateri lahko preberemo oz. slišimo, da postaja naša neura- dna himna, očpira celo pahljačo mnenj, vprašanj, vtisov. Iz vsega tega bogastva bi morda izluščila dva vidika: pesem s svojo vsebino, melodijo oz. njena vloga v našem vsakdanjiku ter odziv nas, Jugo- slovanov, nanjo. Pesem Jugoslavija sem morda slišala že kdaj prej, toda (govorim lahko seveda predvsem v svojem imenu) v resnici sem jo odkrila šele v letošnji pomladi, točneje — v aprilu, ko so jo za svoje nastope na proslavah naStudirali šolski pevski zbori. V svečanem vzdušju smo ji odprtih src prisluhnili v Mostju, ko je malo prej slavnostni govornik iskreno obžaloval: vsa medicinska znanost ne more vrniti zdravja in ohraniti življenja pred- sedniku Titu...; prisluhnili smo ji v lastnem domu, v delovnem kolek- tivu. Tudi sami smo vse bolj osvajaH njeno besedilo in melo- dijo, jo tiho zapeli samo zase in glasneje v družbi praznično razpoloženih ljudi. Potem se je vsa Jugoslavija zagrnila v iskreno in slovesno žalost za našim dragim predsednikom. Tedaj se je pesmi, ki nosi ime naše domovine, pridru- žila zaobljuba nas vseh, izpove- dana v mogočnem ,,Druže Tito, mi ti se kunemo..." 2e danes, ko so vsi dogodki letošnje pomladi še zelo sveži, sem globoko v sebi tr- dno prepričana: ko se bom nekoč kasneje, čez leta, spominjala leta 1980, me ne bo le zabolel spomin na 4. maj v tem letu, temveč me bo prevzelo slovesno, svečano razpoloženje v tem letu, temveč me bo prevzelo slovesno, svečano razpoloženje ob spoznanju: to je bilo tudi leto pesmi ,,Jugoslavija" in ,,Druže Tito, mi ti se kunemo." Po majskih dogodkih so se v juniju poslavljali učenci od svojih učiteljev, šole, mlajših šolarjev oz. dijakov. Pa se je v hodnikih, na dvoriščih v avlah osnovnih ali srednjih šol oglasila zaobljuba Titu in izpoved Jugoslaviji ,,...uvjek si mi draga bila domovina moja mila, Jugoslavijo..."! Naši osmo- šolci, ki so med svojo dvodnevno eksurzijo v začetku junija prenoče- vali v Tičarjevem domu na Vršiču, so zapeli obe pesmi v prijetnem ve- černem razpoloženju. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega: skupi- na mlajših nizozemskih turistov, ki se je, dotlej zabavala po svoje (tu in tam pa tudi z nami) malo prej so še precej glasno kartali, se je skoraj v trenutku umirila in z enako svečanostjo kot mi sprem- ljala izvajanje naše skupine. Se več, njihov najstarejši član, ver- jetno vodja skupinice 5 ljudi je v navdušenju vstal ter ob pesmi Druže Tito začel plesati kolo, kar je nato pojasnil v svoji materin- ščini (nekaj smo vendarle razu- meli): Kot mladinec je bil v bri- gadi, ki je gradila avtocesto Brat- stvo-jedinstvo in takrat se mu je omenjena pesem močno priljUbila. Naš skupni večer na Vršiču je bil nato še prijetnejši, prav prijateljski. Podobno reakcijo na pesem ,,Jugoslavija" sem letos opazila v povsem različnih okoljih in dru- žbah: po prvih taktih, ko so zbrani ljudje spoznali, za katero pesem gre, so nekako obmirovali in če niso pritegnili petju, so jo molče, skoraj svečano spremljaH do njenih poslednjih akordov. Celo tam, kjer ne pričakujemo posebne zbranosti ali celo slovesnega razpoloženja — v mislih imam dopustniško razpoložene ljudi v naših obmorskih in drugih turisti- čnih krajih je ,,Jugoslavija" napravila močan vtis tudi na tujce. V avtokampu Lanterna pri Poreču smo jo nekajkrat poslušali pozno v noč, peli so jo naši sosedje med dopustom, Zagrebčani — v svojem počitniškem domu; zapeli in zaigrali so jo tudi glasbeniki v re- stavraciji, kjer so se ob večerih zbirali plesa željni turisti. V reviji Teleks sem med novicami pred kratkim prebrala, da so v nekem kampu pri Vrsarju naši fantje tako pogosto izvajah pesem ,,Jugoslavija," da so jih tujci začeU izzivati z Italio, Italio, na kar je menda prišlo tudi do pre- tepa med obema skupinama. Ta vest me je neprijetno presenetila in celo vznemirila, saj sem prepri- čana, da bistvo te naše pesmi ni kak narodni šovinizem, marveč izpoved iskrene ljubezni do domo- vine, s katero pa ne zanikamo ljubezen drugih narodov do njiho- ve lastne domovine, kakor tudi se izražamo nestrpnosti do sosednjih ali drugih držav. Prav v slovenski reviji Teleks smo lahko doslej prebrali največ mnenj in spoznanj o obravnavani pesmi: Kmalu po 11. Taboru slo- venskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je Bogdan Pogačnik pod naslovom Pesem, ki postaja neuradna himna", spregovoril o besedilu in melodiji, o prevodu be- sedila v slovenščino ter predvsem o tem, kako spontano jo je zapel največji pevski zbor — okrog 6000 pevcev na Taboru. Kmalu po tem so se oglasili razni dopisniki, nekateri z novimi (in boljšimi) prevodi, pa s popravki, oglasili pa so se menda tudi nekateri preveč fanatični posamezniki, ki so sicer anonimno — ozmerjali tovariša, ker je menil, da tudi neprevedeno, srbohrvatsko besedilo ne obremenjuje slovenskega pevca ali poslušalca. In prav to se mi zdi, da je tisti pojav, ki nam, Slovertcem, ni prav nič v čast, namreč to zmer- janje, medsebojni očitki, celo psovke (ki so sicer v slovenščini, a zato nič lepše, prevelika zagle- danost v lastni prav. To se namreč prav ,,tepe" z mislijo pesmi: ,,Volim tvoje Ijede ponosne...", saj se nehote vprašaš: kje je v tem primeru naš ponos, ponos na naše bratstvo in enotnost, ponos na našo socialistično družbo in domo- vino več bratskih narodov in narodnosti? Prav na tem mestu želim posredovati nek dogodek, ki sem mu bila priča že pred leti. Kot štu- dentka PA v Mariboru sem pogo- sto potovala z vlakom in nekega zimskega dne sta mi delala družbo v kupeju moški srednjih let ter še nekoliko starejša potnica, po obleki in opremi sodeč, imenitna gospa. Zatopila sem se v skripta, moški je prebiral Areno (revijo v srbohrvaščini) potnica pa je prelistavala neko nemško revijo. Čez nekaj časa je moški prekinil molk, ko je zaprosil gospo, če bi morda zamenjala reviji. Izročila mu je svojo (nemško), revijo Arena pa je odklonila, češ: ,,Veste hrvatsko pa prav nič ne razumem, res, čisto nič!" Opazila sem, da moški kroti svoja čustva (jezo), ko jo je vprašal: ,,Kaj pa nemško, a nemško pa razumete?,, ,,Seveda, popolnoma jo obvladam!" je ponosno zatrjevala sogovornica, ki še vedno ni vedela, da s svojim priznanjem ne zanje priznanja, ampak ogorčenje. Res, tudi sama sem bila zelo pri- zadeta ob tem spoznanju; potnik, očhno človek, ki na take in podo- bne pojave burno reagira, pa ji je svoje ogorčenje tudi pokazal: ,,Sramota za nas gospa, ki dobro živite v Jugoslaviji (saj ste Jugo- slovanka?), a vam je bližji jezik nekdanjega sovražnika kot jezik naših sosedov oz. sorodnega brat- skega naroda!" Tega dogodka se pogosto spomnim, saj tudi dandanes naletiš na ljudi, ki se obnašajo po vzorcu: kar je tuje, hvali, kar je domače, kritiziraj: Vendar sem primer navedla predvsem zaradi jezika, našega, slovenskega in srbohrvat- skega. Menim, da kdor resnično ljubi ponosno Jugoslavijo in njene ljudi, ga ne more motiti besedilo priljubljene pesmi, ne v materin- ščini in tudi ne v bratskem jeziku. Bistvo je nekje drugje: smo Jugo- slovani za druge narode res vedno ponosni ljudje? Tudi takrat, ko se gnetemo po tujih štacunih, se prerekamo in prerivamo ter dajemo vtis, da nam je nakup v tujini najpomembnejše življenjsko opravilo? In Jugoslovani v okviru meja naše lepe domovine? Da, res smo ponosni, ker smo že doslej lahko obiskali Hišo cvetja na De- dinja, vendar smo morda lahko prav tako ponosni tudi, če smo obiskali Kumrovec, izvir vsega, kar imenujemo Tito. Karolina Pičerko Televizijski kameri sredi množice ljubiteljev valčkov in polk na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju. ODIVIEVI NA PTUJ '80 Dobra dva tedna je že mimo od letošnjega XI. festivala doma- če zabavne glasbe Ptuj '80 in po odmevih sodeč lahko zapišemo, da si je po enoletnem premoru ponovno pridobil svoje zvesto občinstvo, ki ga ima doma, ko se na festivalskem prostoru zbere več tisoč ljubiteljev valčkov in polk ter v širšem slovenskem prostoru v katerem ga spoznava- mo prek radijskega in televizij- skega sporeda. Avtorji zapisov o ptujskem festivalu ga ocenjujejo kot enega med najuspešnejšimi doslej in ponovno povdarjajo njegov po- men v razvoju in sp>odbujanju slovenske domače zabavne glas- be, ki si Se vedno težko utira svojo pot med tako imenovanimi »glasbenimi strokovnjaki«. Svoje mesto pa je vendarle našel tudi v osrednjem radijskem in televizij- skem sporedu. V soboto zvečer smo ga lahko skoraj v celoti spremljali na prvem radijskem sporedu, televi- zijski delavci pa v ljubljanskem studiu že pripravljajo več oddaj, ki nam bodo predstavile prvi večer — festival ansamblov, ki jih je letos v Ptuju nastopilo kar 27. mš Med najbolj zaposlenimi pevci drugega večera — festivala melodij sta bila gotovo Neva Švainzger in Rudi Santl, ki sta pela kar dve nagrajeni melodiji. ZG01>0VI]\A KIDRIČEVEGA 2. Nadaljevanje V LOVRENCU je zavzela najeta zemlja petnajst parcelnih številk le katastarskc občine v izmeri 145 ha. 47 arov in 88 nr. V GEREČJI Vasi je merila najeta zemlja 15 ha. 71 arov in 4 m' in je zajela 25 parcelnih številk te katastrske občine. V APAČAH peje merila najeta zemlja 71 ha. 54 arov in 54 m^ in je zajela tri parcelne številke te katastrske občine. Po nastavku zemljiškega katastra izpred prve svetovne vojne je vsa najeta zemlja merila 234 ha. 10 arov in 28 m^. (Te izmere je oskrbel lov. Peter Klasinc v zgodovinskem arhivu v Ptuju.) V protokolu komisije ptuj.skega okrajnega glavarstva, z dne 25. in 26. oklobra 1915. čitamo. da so določili gradnjo vojaških objektov v Slrnišču na podlagi vojaške zakonodaje. V tem protokolu beremo .še o najeli zcinlji petih posestnikov v Njivercah in štirih v Lovrencu. V Unrencu so oddali zemljo v najem Štefan Rodošek. najemnik železni- ške /cmlje; Jakob Matzun in Franc von Hellin iz Ptuja ter graščak Rudolf Warcn Lippt iz Turnišča pri Ptuju. Kmetu Rodoškuje odpadla zaradi gradenj žetev, čitamo v proto- lioiu. za kar je prejel 25o kron odškodine. Drugim posestnikom so gradnje poškodovale gozdne nasade. Na Hellinovi zemlji so zgradili taborišče s štev. 111. na Lippilovi pa so kopali jrakc za kanalizacijo. Iz Apač JC vojska vzela v najem zemljo Irancu in Mariji llihar. za kar sta bila oškodovana pri poljskih pridelkih in gozdnih nasadih. Protokol navaja, koliko je vojska določila vsakemu posestniku letne najemnine in odškodnine za uničene nasade. Za zemljo so dobivali od 1.50 do 30 kron najemnine za ar. Poleg ■fc navedene odškodnine za žetev so odšteli za škodo v Matzunovem gozdu 1350 kron. v Lippitovcm pa po aru 15 do 30 kron. Franc von Hellin JC dobil 4115 kron odškodnine za polje, za škodo v gozdu in frcditev labori.šča štev. 111. Hellinu so določili še letno najemnino za najete grajske stavbe v Strnišču in za gospodarska poslopja v znesku '500 kron; za štiri sobe. kuhinjo in pritikline v gradu pa 260 kron. Grajske prostore so mu po /graditvi taborišča nameravali vrniti, najeli ^0 pa sadovnjak za 2500 kron letno. Za uporabo Hellinove železnice. železniške postaje do gradu, kije bila ozkotirna, so mu namenili 39 ^•"on letno. Pn višini najemnine za železnico so upoštevali, da bo Hellin železnico tudi sam uporabljal. Največ najete zemlje je bilo od velept)sestnika Franca von Hellina ^ ^ o. Lovrenc na Dravskem polju Merila je 145.4758 ha ali 62.4 %. Druga najeta zemlja je pripadala drugim lastnikom. Po kulturah je- najeto zemljišče merilo 195 ha 80 arov in 78 m' gozdov ali 84 %. (V: Apačah 71.5454 ha. v Gerečji vasi 0.8570 ha. V Lovrencu pa 123.4055^^ hii). Njiv je bilo 34.6959 ha (v Gerečji vasi 13.0363 ha. v Lovrencu^ 21.6596 ha). Pašnikov pa je bilo 3.1523 ha (v Gerečji vasi); poti pa' 0.0360 ha (v Gerečji vasi), stavb 0,2937 ha (v Lovrencu) in vrtov 0,1170; ha (v Lovrencu)(15) Protokol navaja dalje, da sega taboriščna bolnišnica do meje] občine Lovrenc in do Gerečjc v'asi. Na parcelah k. o. Gerečja vas si številkami 1021/1 in 1021/2 stojita strojnica in taborišče infekcijske! bolnišnice. ; Za glavarstvo v Ptuju je protokol podpisal dr. Otmar Pirkamier. Mimogrede povedano je bil Pirkmaier doma iz Frama in zaveden Slovenec ter med tistimi, ki so utirali v ptujskem okraju pot za ustano- vitev nove jugo.siovanske države po prvi svetovni vojni. Po vojni je bil prvi ptujski okrajni glavar. Protokol, ki gaje za glavarstvo podpisal dr. Pirkmaier, je podpisa- lo še dvanajst posestnikov, od katerih so oblasti vzele zemljo v najem. Ti so bili: Franc \on Hellin. Martin in Gera Šlurcl. Marija Kancler, Vinko in Marija Podgoršek. Andrej in Marija Štamberger. Marija Ciodcc. Marija Intiher. Gera Frangež in Martin Štrucl kot varuha Simona Frangcža ter velposestnik Rudolf Lippit. lastnik graščine v Turni.šču pri Ptuju. Protokol ptujskega glavarstva z dne 26. oktobra 1955, navaja člane kt)misijc za vojske objekte v Strnišču: dr. Pirkmaierja kot pred- sednika in zastopnika glavarstva; kapetana Adolfa Navratila, kot zastopnika vojaške komande v Gradcu; finančnega svetnika Adolfa Klodica; zastopnika finančnega urada v Ptuju-Ritterja von Salbadin- skcga ter še d\a strokovna izvedenca. To sta bila okrajni gozdar (jotllVied (jrili in posestnika Kari Sima in Zg. Bregu pri Ptuju. (10) NA( Rf lABORlŠČ Najpomembnejši med ohranjenimi dokumenti o taboriščih v Strnišču jc načrt taborišča z dne 20. oktobra 1915, v merilu 1:2880 in z naslovom: Katastrski načrt bolniških taborišč v občinah Lovrenc, Apače in Gerečja vas. c. k. vojaškega taborišč v občinah Lovrenc, Apače in Gerečja vas. c. k. vojaškega gradbenega vodstva v Strnišču (Katastralplan furdas Spitallager Sternthal in der (jemeinde Lovvrenz, Amimansdorf Gcrsord k. k. Militiirbauleitung Sterntal). Kakor vidimo. JC v istem naslovu različno pisano ime kraja —Sterntal-Sternt- hal). V načrtu je narisano devet ograjenih prostorv / barakami, med njimi šest velikih in razslresene barake izven ograjenih prostorov. Načrl navaja tele i)bsege in imena taborišč: 1. Klatovt) (taborišče 1) 6,2766 ha 2. Dunaj (taborišče II) 7.1870 ha 3. Ruski) ujciniško taborišče (111) 7.4196 ha 4. Sanok (taborišče IV) 7,3600 ha 5. Delavnice 1,6160 ha 6. Halic (tabori.ščna bolnišnica) 4.0812 ha 7. Pekarne 1.6338 ha 8. Pralnica, razkuževalnica. karantena 3.4826 ha 9. Mlada Boleslava 7.1144 ha Skupaj: 46,1712 ha Ograjeno je bilo še pokopališče, veliko 0.9273 ha. ležeče v k. o. Gerečja vas. južno od železniške proge. Ogradili so tudi kopališče blizu taborišča Halic (kjer leži tudi sedanje kopališče v Kidriči:vem). Bazen je meril 84 m'. Srednje velik bazen sedanjega kopališča v Kidričevem je del starega bazena, ki so ga le popravili in nekoliko po ečali. Nadaljevanje prihodnjič 10 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 25. september 1980 — TEDNIH USTVARJALNA OSEBNOST JANA OELTJENA Ob stoletnici njegovega rojstva s lOO-letnico rojstva slikarja Ja- na Oeltjena proslavlja letos Ptuj na umetniškem področju pomem- ben jubilej. Vsekakor smo dolžni posvetiti umetniku, ki sicer ni naše gore list, vsaj nekaj pozornosti in se oddolžiti za zanimivo likovno zapuščino, v kateri je vidna pristna povezava z našim sočasnim ustvar- janjem, s katerim je prispeval in obogatil tudi našo kulturno dedi- ščino. Pričakovati je bilo, da bo priredila v ta namen Umetnostna galerija v Mariboru spominsko razstavo, ker si je zastavila to na- logo že v lanskem letu, toda mora- la je prireditev preložiti. Zato bo priredil razstavo Oeltjenovih del ptujski Pokrajinski muzej v Raz- stavnem paviljonu Dušana Kvedra, ki bo trajala od 9. do 20. oktobra 1980. Tako bodo imeli možnost počastiti spomin velikega slikarja vsi ljubitelji umetnosti. Edinstveno priložnost pa bodo imeli učni zavodi, ki bodo lahko izvajali z ogledom slik likovni pouk ter tako seznanili učence in dijake o Oeltje- novem ustvarjanju in času, ki ga je slogovno usmeril. Rojstni kraj Jana Oeltjena leži daleč na severu Nemčije, kjer se je rodil umetnik 15. avgusta 1880 v vzhodno frizijski vasi Jaderberg blizu Oldenburga. Starši so bili si- cer kmetje, toda področje ima bo- gato umetniško tradicijo, kar go- tovo ni ostalo brez vpliva na Oel- tjenovo poklicno usmerjanje. Zna- čilno za njegov umetniški razvoj pa je bilo gotovo tudi to, da se na- haja njegov domači kraj blizu Dangasta, kjer so se zbirali pozne- je okrog Schmitt—Rottluffa sli- karji Oeltjenove generacije, sicer pripadniki umetniške skupine die Brucke, ustanovljene leta 1905 v Dresdenu. Imeli so v Dangastu neke vrste slikarsko kolonijo, ki je delovala med leti 1907 in 1912, njeni stalni člani pa so bili Kari Schmitt—Rottluff, Erich Heckel, Max Pechstein, Emma Ritter in nekaj časa Emil Nolde. Jan Oeltjen je stopil mlad na umetniško pot, saj je bil odkrit njegov slikarski talent zelo zgodaj, očiten pa je bil že v otroških letih. Vzpodbujan doma in v okoHci, iz katere je izhajal, se je lahko odlo- čil Oeltjen in pripravljal za umet- niški poklic kot srednješolec, kar je razvidno iz ohranjenih risb, ki so nastale še pred odhodom na aka- demijo. Toda pričakovati je bilo, da bo izbral za študij slikarstvo ta- koj po šolanju na višji realki v Oldenburgu, kamor je prispel z desetimi leti. Toda mladi Frizijc se je vpisal najprej leta 1900 na arhi- tekturo v Hannovru, kjer je ugo- tovil kmalu, da ga vodi pot v sli- karstvo in se je preusmeril še v is- tem letu za študij na likovni aka- demiji v Berlinu. Tam je študiral med leti 1900 in 1904 slikarstvo, na njega pa je kot profesor naredil najmočnejši vtis Franz Lippisch. Oeltjen se je po Berlinu odločil še za študij v Miinchnu, ki je veljal takrat za pomembno umetniško središče, v katerem je študiralo po- zneje dosti proslavljenih evropskih umetnikov, med katerimi so bili tudi Amerikanci, Britanci in umet- niki iz našega področja. MUnchen je bil znan po svobodnem načinu, študija, obstajale so priložnosti za eksperimentiranje, zlasti v upora- bni umetnosti, kar je navduševalo Oeltjena in njegova prijatelja sli- karja Lothara de Marčesa, ki je bil dome iz Weimara. Toda v tistih le- tih je začel dobivati Pariz vedno bolj na veljavi, zato si je postavil Oeltjen novi cilj in se podal po šti- rih letih bivanja v bavarskem glav- nem mestu, leta 1909 v Pariz, sku- paj s kolegom de Marčesom. Ze med študijskimi leti je Oeltjen dosti potoval, saj je bil nekajkrat v Italiji, prepotoval je Francijo, Švi- co, obiskal nordijske dežele, leta 1901 pa se je mudil tudi v Bosni in Hercegovini, kot je razbrati iz si- gniranih risb iz tistega časa. Li- kovni zapisi nas obveščajo, da se je mudil v sredini septembra 1901 v sarajevski Baščaršiji, čez nekaj dni pa je upodobil znani most v Mostarju. Tudi po enoletnem bi- vanju v Parizu se je odločil Oeltjen leta 1910 za potovanje v Italijo, kamor sta se podala skupaj s sli- karjem de Mareesom, bila nekaj časa v Rimu in se zadrževala v Isc- hiji. Tam je istega leta (1910) spo- znal Oeltjen umetnico Elzo Kasi- mir, hčerko ptujskega slikarja Alojza Kasimira in sestro medna- rodno znanega grafika Luigija Ka- Trgatev v Halozah simira, ki se je ukvarjala s slika- njem in kiparjenjem. To srečanje in poroka leta 1911 s Kasimirjevo, je bilo odločilno za Oeltjena. Pri- neslo mu je dosti sprememb v ži- vljenju in vplivalo v veliki meri na umetnikov slikarski razvoj, saj se ie usmerjal odtlej kompleksneje na motive, ki sta mu jih nudila atmosfersko kontrastnejša ravnina na severu njegove domovine in mehkoba zelenih gričev, obsijanih s soncem v domovini njegove žene. V začetku sta bivala Oeltje- nova sicer na Dunaju med leti 1910 in 1914, vmes pa pogosto obisko- vala Ptuj in Haloze, kar je bilo za Oeltjena vsakokrat posebno odkri- tje. Oeltjen je resno delal že med štu- dijem in se poglabljal v likovno problematiko v času, ko je začela spodrivati impresionizem po eni strani secesija, po drugi strani pa so se pojavili med postimpresioni- sti fovisti, ki so poskušali vrniti slikam prejšnjo kompozicijsko tr- dnost in koloristično povezanost. Zato ni čudno, če je Oeltjen, ki je rastel iz tradicionalnega shkarstva nagibal najprej k impresionizmu, potem pa gradil nekatere svoje sh- ke po estetskem programu secesije, vendar temu vplivu ni podlegel. Važno je bilo, da se ni navzel dekorativnosti, tako značilne za Jugendstil, ki si je utiral tedaj pot z lahkoto, zlasti v uporabno ume- tnost. Oeltjena je zanimala predvsem barvitost, zato je bil pomemben zanj stik s člani skupine die Bru- cke, ki se je usmerila pod vplivom Norvežana E. Muncha in pariških fovistov v novo ekspresionistično izpovednost, obenem pa ohranila nekaj simbolizma. Do izraza je prišla najbolj v grafiki, kjer je za- radi načina rezanja matric značilna svetlotemna ploskovitost, zlasti v tehniki lesoreza in tudi v jedkani- cah ter litografiji. Oeltjen je imel sicer svojega vzornika v delih Hansa v. Mareesa, toda njegova klasika ni bila dovolj razgibana in slikovita, da bi lahko odgovarjala v iskanju trajnejših vrednot te- žnjam mladega slikarja, ki je želel zagotoviti svojim sUkam neposre- dnejši lirski slikarski izraz. Bivanje v Parizu in zanimanje za Cžzanneja, ki je vladalo takrat v francoski umetniški metropoli, je zapustilo vidno sled v Oeltjenovih delih, predvsem v pokrajinah, ki so na.stale v Italiji ob obiskih Ischije leta 1911 in 1913 ter pozne- je. Toda zelo pomembno je bilo v dunajskih letih (1910-1914) srečan- je Oeltjena s slikarjem Oskarjem Kokoschka in njegovim krogom, kateremu je pripadala Elza Oeltjen in pritegnila tja tudi svojega moža. Ti stiki niso ostali brez vpliva na Oeltjenovo oblikovno modifikaci- jo in barvitost. Umetnik je opustil tedaj cezannovski konstruktivizem in začel podajati motive kontra- stnejše in barvno bolj poglobljeno, povzel pa nekaj tistih vizionarnih značilnosti, ki karakterizirajo posamezne like zgodnejših figural- nih kompozicij Kokoschke, kar je ohranil v svojih delih vse življenje. Skoda je, da je to vmesno in zelo zanimivo obdobje tako drastično prekinila za štiri leta I. svetovna vojna, ki ni prizanesla Oeltjenu. Kot vojak je imel vsaj to srečo, da ga je obvarovala usoda, da ni pa- del kje na ruski fronti ali pred Verdunom, kot se je zgodilo prija- telju de«Marčesu in slikarjema: Francu Marcku in Augustu Mač- ke, ki sta znana nemška ekspre- sionista. Po vojni je postal Jan Oeltjen popotnik, ustvarjalno razpet med rojstno Oldenburško in Varejo v Halozah. Intervali bivanja na eni in drugi strani so bili različni, vča- sih so trajali nekaj tednov ali me- secev, včasih tudi nekaj let. Tako sta bivala z ženo od leta 1924 do 1930 v Jaderbergu in bila ustvarja- lno zelo aktivna. Toda nemir in is- kanje novih doživetij ju je zopet vrnilo na stari tir; zopet sta celo desetletje potovala zdaj sem, zdaj tja in zelo ustvarjalno uporabljala svoj čas. Toda približevala se je vojna, druga, katero je preživel Oeltjen v Halozah, kjer se je moral zaustaviti leta 1940. Toda iz nje je izšel sam, leta 1944 je umrla nje- gova zvesta življenjska in ustvarja- lna spremljevalka Elza Kasimir. Tedaj se ni več vračal v svojo domovino. Iz Haloz se je preselil v Ptuj, čez nekaj časa pa prevzel nalogo restavratorja v takratnem ptujskem Mestnem muzeju. V Ptuju je zaključil tudi svojo živ- ljenjsko pot. Za seboj je imel šest- deset let umetniškega ustvarjanja, ko je slikal septembra 1966 svoj zadnji akvarel. Umrl pa je 13. fe- bruarja 1968, star skoraj 88 let. Slike Jana Oeltjena se delijo na portrete, krajine in žanrske moti- ve. Tihožitja je polagoma opustil, zato pa je slikal bolj pogosto pokrajine v olju in akvarelu. Na oldenburškem z gostejšo pasto in kontrastneje, tudi takrat, ko je de- Prešanje Foto: Alfred Bradat lal v akvarelu, ker ga je k temu vzpodbujalo podnebje. Iz istega razloga je slikal pri nas mehkeje, s čemer je vnašal v okviru senzibilne izraznosti več čustvene topline, značilne za ekspresionizem barv, s primesjo vizionarnosti, od česar se ob ustaljeni motiviki tudi v poznih letih ni oddaljeval. Slikal je nekaj- krat monumentalne kompozicije in pristopal k temu delu zelo študi- ozno. Med njih sodi Vstajenje Go- spodovo (1926), naročeno za cer- kev v Jade na Oldenburškem. Se bolj zahtevni sta bili kompoziciji z bitkama, prva pri Alteneschu, na drugi pa je upodobil Bitko pri Veliki Nedelji. Leta 1938 je slikal veliko zidno sliko v Oldenburgu, sicer pa je ves čas oblikovno enakovredno odkrival in poudarjal življenjske resnice iz ptujske okoli- ce, Haloz in oldenburškega podro- čja v oljnih slikah, akvarelih in grafikah. Osnovno likovno sred- stvo pa je ostala barva, ki izraža umetnikove občutke, lirizem, vse- bino in razpoloženjske značilnosti motivov. Grafika je zapustila tudi globoko sled v Oeltjenovem ustvarjanju že zelo zgodaj. Nekoliko ciklusev grafičnih listov označuje v glav- nem motive iz Oldenburškega in Haloz. Najstarejše so jedkanice Romarji, nastale leta 1910, ki jih karakterizira razgibana povezanost nepregledne, oblikovno presene- tljivo dinamične množice. Zgrinja se na trg pred cerkvijo, toda posa- mezno so liki drobni in nebogljeni. Povsem drugače so obdelani moti- vi po L svetovni vojni, vedno bolj usmerjeni v obravnavanje socialno tendenčne problematike. V lesore- znem ciklusu Srečanje (1920) je poudarek na simboliki in sugesti- vni ekspresivnosti. Enostavno so nakazane značilnosti figur trpke izraznosti, ki so zavzele posebno mesto v ceklusu 12 jedkanic Pole- tje, 8 lesorezov obravnava Ledolom v Livlandiji, dočim 8 lesorezov Trgatev v Halozah (1928) vsebuje najbolj odkrit pou- darek na socialni neenakosti. Pos- luh za socialni čut je izražal ume- tnik pogosto tudi pri obravnavanju podobne tematike v posameznih slikah in grafičnih listih zlasti med obema vojnama. Z razstavljanjem je začel Jan Oeltjen leta 1916 v Berlinu, čeprav je bil takrat v vojski. V domačem Oldenburgu se je predstavil samo- stojno nekajkrat leta 1922, 1925, 1926, in 1928. V Bremenu je raz- stavljal leta 1931 in 1929,, Wilhelmshavnu 1030, v Munchnu pa prvič leta 1926 in tudi 1931. Le- ta 1935 je razstavljal samostojno skupaj z ženo v Ljubljani. Na skupinskih razstavah je sodeloval Oeltjen pogosto na Oldenburškem, redkeje pri nas med obema vojna- ma, toda po letu 1950 se je vklju- čeval v razstave Društva maribor- skih likovnih umetnikov. Razstav- ljal je samostojno skupaj z Meže- nom leta 1955 v Ptuju in Maribo- ru. Leta 1960 so mu priredili jubi- lejno razstavo ob osemdesetletnici v Ptuju, leta 1961 pa je organizira- la Oeltjenovo retrospektivno raz- stavo Umetnostna galerija v Mari- boru in izdala ob tej priložnosti katalog. O Oeltjenovi ustvarjalnosti nismo dovolj obveščeni, kajti nje- gov opus še ni zbran in znanstveno obdelan, ni še jasno koliko del je ustvaril Oeltjen in kako so nastaja- la, čeprav so številno zastopana v umetnostnih zbirkah v Berlinu, Bremenu, Dunaju, Hamburgu, Miinchnu in Oldenburgu, pri nas pa v fondu Umetnostne galerije v Mariboru in Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Nešteto Oeltjenovih del je last številnih ljubiteljev umetnosti, toda njih število je naraslo po prodajni razstavi, organizirani v Kolnu leta 1972. Ob tej priložnosti je bilo na razpolago 62 c5eltjenovih slik in akvarelov, razen tega še jedkanice in lesorezi. Mestni muzej v Oldenburgu pa je na prodajni razstavi leta 1974 ponudil kupcem 40 del Jana Oeltjena in 35 del njegove žene Elze Kazimir. Tudi slovenski Oeltjenov opus je v zadnjih letih spreminjal lastnike. Se Pokrajinski muzej v Ptuju si je pridobil z odkupom med leti 1976 in 1978 20 Oeltjenovih risb in gra- fik. Strnjeno bi lahko dodali še, da ima umetnik onstran meja zagotov- ljeno mesto med slikarji druge generacije nemških ekspresionistov že več kot pol stoletja. Zato se visoko vrednujejo Oeltjenova dela, ki so prezentirana v stalnih zbirkah pomembnih umetniških institucij med vrhunskimi umetniki, s kate- rimi je imel Oeltjen stične točke tudi v Oldenburgu oz. bližnjem Dangastu, kjer so ustvarjali: Heckel, Nolde, Pechstein, Schmitt —RotUuff in drugi. Pri nas je bil Oeltjen osamljen; med obema vojnama ni mogel vzpostaviti dovolj pristnih kontak- tov, po zadnji vojni pa ni bil več mlad. Sicer pa je živel posebno živ- ljenje umetnika, ki se ni mogel oddvojiti nekaj desetletij od svoje domovine, nazadnje pa je spoznal in priznal, da so njegova domovina Haloze. V slikah in akvarelih je z zvočnim koloritom opeval lepoto ptujske pokrajine in Haloz, pred- vsem v grafičnih listih pa je obširno pripovedoval o trdoti življenja v Halozah. Obenem je opozoril svet na edinstveni viničarski proletariat in ga edini seznanil, da je živel več kot pol stoletja med ljudmi žuljavih rok, toda iskrenega in veselega srca. Dr. Stefl svoj »bsi<. saj je moralo posredovati v požaru kmetije Jakoba Sturma v ^ Bisinci. Osnova za ustanovi- tev gasilskega društva Zg. Bistrica ^ bil predvsem razvoj industrije I*cdclave bakra v Zg. Bistrici, •lanašnjem IMPOLU. Društvo je * ustanovitvi štelo 35 članov, •največ Jih je bilo iz vrst kmetov. ?winiko% pa ludi delavcev ta- Jfatne un.irnc za predelavo ba- Velika pndohiic\ Jrušu a sla ""i že oh Nami ustanovuvi pre- sni easilskcii.1 d.ima s stolpom kasncic še prevzem prve briz- 6*'ne na roCni rn-ison. ki so ga J*«"ejci >d .^:^u~!7 Slovenske ^g.: U 1936. jJ^K bila v uporabi v^e do leta " • ni se je j^si krepilo, f ^e! ijcv nosti in ^^'^lir -imi prosto- H»n - :^cxlroqu las- "j^g^ so utrjevali idno zavest r^no sodelovah. .o ustanovili sodbo ni; r ■ .iien člani pa ^sodelova. u.^ v delavskem društvu Svoboda. Druga svetovna vojna je deja- V nost društva zjvrla. zato pa so se člani v večini vključili v vrste NOB ali pomagali pri organiziranju zbirapja materiala in živil za pa- rtizane. Pravi razmah društvene- ga življenja je gasilsko društvo doživelo šele po osvoboditvi, koso se aktivno vključili v obnovo po- ru.šene domovine in varovanje družbenega premoženja. Leta 1946 je društvo prvič v novih razmerah uspešno ocenilo svoje delo in ugotovilo napredek tudi na področju mehanizacije. Leta 1957 pa so razvili svoj pra- por. Ob 65. obletnici delovanja je društvo dobilo prostore v novem gasilskem domu delovne organi- zacije IMPOL Slovenska Bistrica, kjer deluje še danes. V tem letu pa st) izpopolnili ludi svoj vozni park z nakupom novega vozila 1 iat 1600 in to s sredstvi od prodanega lesa. ki so ga prispevali okoliški kmetje. Za prizadevnost in dose- žene delovne uspehe je društvo PGD Zg. Bistrica prejelo od Ga- silske zveze Jugoslavije odlikova- nje, gasilsko zvezdo 11. stopnje. Pred desetimi leti pa je društvo ob njegovi 70. obletnici (xilikovala še Republiška gasilska zveza Slove- nije z Republiškim gasilskim od- likovanjem 1. stopnje. S sofinanciranjem sklada za požarno varnost in gasilsko deja- vnost skupščine občine Sloven.ska Bistrica, je društvo ob svojem ju- bileju prevzelo v uporabo novo motorno brizgalno Rosenbauer in kasneje šc orodno vozilo znamke TAM. 2001. avtomobil so prevzeli v letu 1974. Pomemben napredek je zabeležen leta 1975 z ustant)vitvijo SIS za požarno varnost občine Slovenska Bistri- ca, saj je postaK) financiranje de- javnosti gasilskih društev bolj urejeno in organizirano. Rezultat tegajc tudi novo gasilski) vozilo.ki so ga predali svojemu namenu ob 80. obletnici društva. Največji del sredstev za to vozilo m) dobili prav od samoupravne interesne sku- pnosti za požarno varnost. S tem pa so dane nove možnosti, da seje to društvo še uspešneje vključilo v pri/adevanje na področju SLO in družbene samoza.ščite. Za svoja humana dclaje društvo in tudi posamezni člani prejelo številna priznanja in odlikovanja ter značke za dolgoletna službo- vanja v gasilskih vrstah. Društvo danes šteje 63 članov, med njimi je 24 rezervnih in 27 aktivnih. Po- sebno skrb pa posvečajo vzgoji najmlajših Tako v njihovih vrstah uspešno deluje tudi pionirska de- setina, stalno skrb pa posvečajo strokovni usposobljenosti članov društva in izpopolnjevanju opremljenosti z orodjem in po- trebnim voznim parkom. Besedilo in posnetek: Viktor Ucvval Gasilski tJom IGD IMPOI. kjer gostuje tudi IGD Zg. Bistrica. SLOVENSKA BISTRICA 1 DA NE BO POMOTE Že dobiD Idojc od ko seje iz glavnega trga preselila avto- busna postaja, najprej na ^ailiov trg. dobrih osem mesecev pa na sedanje potstajaliičc na Kfilodvoiski ulici. Kijub temu pa še nihče ni snel table »P avtobus«. Na srečo domačini to vedo. poleg tega pa se na tem prostoru sedaj stiskajo osebni avtomobili, zato bo tudi tujec lahko domneval, da tu ne morcio stati avtobusi. P J jv hu^nc p.i>raje so s stene sneli tudi plakate z voznimi irtitii. ic'nUUj pj. jc oddrgnjcna in okru.šena stena, ki kazi proče- lje ene od vidusti mescnrh hiš. L pajmo. da bodo takrat, ko bodo obna- vljali fasado, tuidiii odistraiiiiiiilii: znak za >yP avtobus«. . Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Dobremu sosedu in znancu v spomin! Dober mesec je že potekel od dneva, ko smo ga spremili na domače Veliketnajst in ne petindvajset. Za nas ni pravice na svetu! Lučka Kostajnšek, 8/a, OS Olga Meglic, Ptuj ZAKAJ Velikokrat se vprašam, zakaj odšel. Ah samo zato, da bi vedrt]' kaj je trpljenje? Zakaj sem v tji^ videla ustvaritev svojih Zapustil si me samo na cesti i^^' in mladosd. Jemal si vse, kar ti'' nudila tujina. Mogoče se bov' kdaj kasneje srečala, mogoče \ bom segla v roko kot znancu, a? boš verjel, ko ti bom relcu ,,Lahko bi nama bilo lepo." Jasmina Ivezič, 8/. 0§ Olga MegJ VESELE IN ŽALOSTNE IZ Mo, JIH POČITNIC Prve dni julija imam rojstuj dan. Takoj po praznovanju seni; babico odšel k njej v Ljubljano Nekaj dni sem bil sam, nato pa j, prišla še sestrica Alenka. Dva po njenem prihodu smo za des{| dni z babico odpotovali v Poreč. Poreč poznam že od lani. Že prvj dan sem vsega preiskal in ugotovj da je še vse na svojem mestu. C«; nekaj dni smo na plaži srečaj znance iz Ptuja. Povabili so nasl njim v Cervar. Dogovorili smo se, da bomo šli skupaj v Limsii kanal. Naslednji dan smo si j; ladje ogledali edini fjord na dranu. Ko smo se vračali namj( vodič ponudil ogled Žminja. \ sestro in babico smo se prijavili ^ ta izlet. Naslednje jutro smo se ; avtobusom odpeljah vZminj. Tan smo si ogledali lepo cerkev, vs« poslikano s freskami. Okrog pol. dneva je nastopila folklorna skupi na. Videli smo lepa ročna del^ glasbila in lepe spominke. Se sedaj se večkrat spomnim na ta kraj. Zadnji dan našegt. bivanja < Poreču sta prišla očka in mamici Preselili smo se v avtocamj Lanterna nedaleč od Poreča. i Lanterni sem bil letos prvič, prvU sem tudi letoval v prikolici. Po počitnicah na morju smo oi šli v Ljubljano, od tam pa domoi na Ptuj. Moj dedek je bil bolan več let. \ začetku počitnic se je njegovo zdravje zelo poslabšalo. Dva dni po naši vrnitvi z morja je unul Zdo smo bili žalostni, ker smo gi imeli vsi zelo radi. Teden dni po pogrebu sem znovi odpotoval k babici. Tam sem takoj začel izdelovati model jadrnice Nekega dne je babica opazili plakat, na katerem je pisalo, da bi v Vodicah pri Ljubljani nasto] modelarjev. Sklenila sva, da si g) bova ogledala. Na njem sem vid« jadralni letali na daljinsko vodenji in še tri modele raket. Jadrali letali sta se dvignili precej več ko 300 m, rakete pa še mnogo više Užival sem ob pogledu na modele Se sedaj imam živo pred očmi kako lepo in natančno so bili iz delani. Mislim, da so bile moje počitnic bogate z doživetji. Tomaž Toplak, 7/a, OS 01» Meglic, Ptii; MOJA TORBICA Torbico je kupila mamica. Ji rdeča. Ima ročaj, naramnice in dvi gumba. Je iz usnja. V njej so šolski potrebščine. Za torbico skrbii sama. Nosim jo na hrbtu. N ramenih jo nosim zato, da si W pokvarim hrbtenice. Toiija Neubauer 2/a, OS Olga MegU IZ POČITNIŠKIH DNI Cas breskrbnih počitnic je 2 nami. Ostali so samo spomini. Počitniški dnevi so se vrstili taki hitro, da jih včasih niti dohajal nisem mogla. Najlepši so bili v m« secu juliju, ko se je pripeljala i« djpust sestra Marta z devetmeseJ no hčerko Romino. To je bilo vese Ije zame! S sabo so imeli tudi vozi ček, na katerem sem vsak dai prevažala malo Romino. Večkra sem se odpravila z njo v sosednji vas k svoji teti, kjer sva se Romino igrali, počivali in okrepJ' Ii, nato p« se spet počasi vrač«' proti domu. štirinajst dni je bilo pri o* sonce, ki ga je v naš dom prinest Romina. Hudo se mi je storilo, ''I sem se morala soočiti s težko resi" co, da se Romina in njeni starši vi* čajo na Primorsko. Ker je sestra Marta začutila ntol žalost, je prosila mamo, naj ? peljem še jaz z njimi. Mama ) dovolila in vsa srečna sem se odpt* vila na dolgo pot. V lepem nedeljskem popoldne*" sm.o se odpeljali. Romina je vso P" mirno spala in se zbudila šele " drugem koncu naše lepe domoviflj Na Primorskem sem preživa teden dni. Ogledala sem si Ilir*'',' Bistrico in njeno okolico. To ' svet, ki je povsem drugačen ^, našega širokega polja. Ko \ pretekel teden, sem se vrnil* svojo domačo vas. Letošnji počitniški dnevi so ^ zame samo sončni. Senc v njil^ bilo. Metka Vajda, T', OS Franc Belšak Gorišm" — 25. september 1980 TELESNA kultura m sport - 13 SRL~ ČLANICE: PP DRAVA-SLOVAN 23:15 (125) ^ Četrta zaporedna zmaga Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Albreht in Benčič (Maribor); * PPDrava;Farič,Vr§ič,Cerne,9,Ivančič2,Kelenc l,Vičar 1,Galun I \lumlek 7, Kmetec 2, Sipek, Vraber, Sitsenfrai; Slovan: Bašič, Kumer2, K. Pinoza l,Zorman 1, J. Pinoza, Rainer2, l^eber, Koritnik 5, Pavlic, Bračič 3, Snoj; Igralke rokometne ekipe PP Drava so v soboto popoldan v Ptuju fgd maloštevilnimi gledalci dosegle četrto zaporedno zmago po boljši L v prvem polčasu, ko so si priigrale sedem zadetkov prednosti. V ^gem deluje domača ekipa popustila, gčstje so zaigrale bolje in igraje [jjla rezultatsko enakovredna izkazali na sla se obe vratarki. PP Drava je jatem srečanju naredila preveč napak v obrambi, kar bo na prihodnjih jfcčanjih in zlasti pri vadbi potrebno popraviti — pravtako pa zavzetost jp borbenost. Prav premajhna pazljivost je botrovala dvem poškodbam jomačih igralk, ki pa na srečo nimajo težjih posledic. Velja omeniti, da j0se med strelke vpisale skoraj vse igralke, kar v prejšnjih sezonah ni bil obi<5aj. Igralke Slovana so se predstavile kot poprečna ekipa, ki ob očitni lazliki v kvaliteti PP Dravi ne bi smele dati 15 zadetkov. Vendar je tudi fjs, da je kvaliteto potrebno potrditi v igri. V prihodnjem kolu čaka Ptujčanke težko gostovanje. V gosteh se 1^0 namreč pomerile z drugouvrščeno Izolo, ki ima enako število točk kot PP Drava vendar za devet zadetkov slabšo razliko. To je pravgotovo priložnost, da se Ptujčanke odlepijo, vendar brez zavzete igre in bor- l,enosti na uspeh v Izoli ni računati. • I. kotar SNL VZHOD: PTUJ-PRAGERSKO 3:1(1:1) Veliko zamujenih priložnosti Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 300, sodnik Horvat (Murska Sobota); Strelci; 1:0 (13) Dončec, 1:1 (36) Kranjčič, 2:1 (72) Vinkler, 3:1 (80) Bek; Ptuj: Veselic, Temant, §mogoc (Vrabl), Matic, Panikvar, Vindiš (Emeršič), Vinkler, Domčec, Bek, Žgeč, Kranjc (Ogrizek); R-agersko: Gorjanc, Damše, Kocjan (J. Mikložič), Petrovič, D. Mikložič, Hojnik. Plevnik, Kancler, Robar. Kranjčič, R. Arnuš; Nogometaši Ptuja so srečanje dobili težje kot kaže rezultat. Gostje so sicer kvalitetno slabša ekipa, ki pa je zelo borbena in kaj lahko bi se primerilo, da bi iz Kidričevega odnesli točko. V prvem polčasu so bili domači nogometaši veliko boljši nasprotnik in si s hitrimi akcijami priigrali nekaj lepih priložnosti, ki pa so jih nespretni napadalci zapravili. Prvi zadetek je dosegel Štefan Dončec, ki je lepo izkoristil svojo hitrost in odlično pKDdajo v globino. Gostje so izenačili po napaki domačega vratarja, ki je pri predložku v kazenski prostor slabo posredoval. V drugem delu domači nogometaši niso ponovili igre iz prvega. Igrali so veliko slabše — igraje bila do zaključka enakovredna. Nogo- metaši Ptuja so oba zadetka v tem delu igre dosegli po napaki obrambe Pragerskega. Drugi zadetek je dosegel Vinkler, kije lepo izvedel prosti strel. Sodnik je namreč dosodil prosti strel zaradi igranja z roko na- sprotnega vratarja izven kazenskega prostora. Ostaja občutek, da igranja z roko ni bilo, vendar sodnik je tako odločil. Tretji zadetek za Ptuj je dosegel Bek po napaki gostujočega branilca, kije izbil žogo svojemu I satanu. Tudi gostje niso bili brez priložnosti, vendarjih niso izkoristili. [ V naslednjem kolu selekcija Ptuja gostuje, v Mozirju se bo pomerila ;drugouvrščenim Elkrojem. Pred srečanjem članskih selekcij so mladinci Drave s 4:2 premagali ; vrstnike Osankarice z zadetki Jurkoviča (2), Kosenburgerja in Lonča- riča. Mladi igralci Drave so srečanje dobili^v drugem polčasu, v prvem so vodili gostje z 2:0. Za Dravo so nastopili: Šajtegl, Brglez (Kodrič), Kajzer, Luganč, Korošec, Kmetec, Jupič, Žitnik, Kosenburger, Jurkovič, Lon- iarič. 1. kotar STRELSTVO Uspela trimska akcija Zveza telesnokultumih organizacij in Občinska strelska zveza Ptuj sta prejšnji petek v pokritem strelišču pri špi)rtni dvorani Mladika izvedli akcijo v streljanju za trimsko značko dobrega strelca. V petih urah je svoie strelske spn^sobnosti z zračno puško prišlo preverjat 156 občanov vseh starostnih kategorij. Takoje bilo 10 pionirk, 60 pionirjev. 8 mladink, 19 mladincev. 7 članic in 52 članov. Glede na doseženo število krogov so udeleženci preieli trimsko značko, bronasto, srebrno ali zlato značko občinske strelske zveze, najboljši pa značko Dober strelec. Skupaj je bilo podeljenih 20 značk dobrega strelca. Med preverjanjem strelskih sposobnosti (foto M. Ozmec) Udeležba občanov je bila zelo dobra, takšne organizatorji, ki so lepo izvedli akcijo, verjetno niso pričakovali. Zato bi kazalo podobne akcije ponoviti, saj bo tako strelstvo postalo še množičnejše. 1. kotar MOTOKROS Poškodiie Ptujčanov v Tinjanu pri Kopru je bilo v nedeljo tekmovanje v motokrosu v kategoriji 50 in 250 ccm za re- publiško prvenstvo. Popoldan pa je bila mednarodna dirka za mediteranski pokal. Nastop ptujskih tekmovalcevje bil v znamenju poškodb saj je Miran Šegula v kat. 50 ccm po vodstvu v prvi dirki v predzad- njem krogu nesrečno padel in si 'poškodoval roko. medtem ko je Peter Šegula v mednarodni kon- kurenci po odlični uvrstitvi zadel s sotekmovalcem ter si ob padcu poškodoval desno ramo, s tem pa ostal brez uvrstitve. Tako sta Prstec in Vesenjak z odličnimi vožnjami in uvrstitvami prinesla ekipno I. mesto. V kategoriji 250 ccm sta z od- lično vožnjo nastopila Jerič in Skok. Jerič je nekaj krogov vodil nato pa pričel popuščati zaradi manjše okvare na motorju. Končna uvrstitev: 50 ccm: zmagal je Kravanja pred Sovičem in Pavškom, 4. mesto Prstec. 7. mesto Vesenjak (Šegula brez uvrstitve). Ekipno: Ptuj pred Tr- žičem, Orehovo vasjo itd. 250 ccm: Smrkolj pred Osenkom in Nahtigalom ... 5. mesto Jerič, 11. mesto Skok; V mednarodni dirki je zmagal Avbelj ter prejel mediteranski pokal. anc REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - CLANI Velika Nedelja-Usn|ar 22:23(13:14) Igrišče RK Vehka Nedelja, gledalcev 250. Sodnika: Kempcrle (Šoštanj) in Dorn (Celje). Velika Nedelja: Lah, Sok, Pavlovič4, RoSkar, Rajh 2, Sabo6, Rajšp. Zorkol, Bezjak I, Hrga, Majcen 8, Gaberc. Usnjar: Pajer, Kralj 3, Ključevšek, Vrbajs, Spelič, Vrhovnik 3, Kim 2, Kolar 5, l.ustek, Stariha I, Thovc 9. RamSak. V derbiju dveh novincev je gostom uspelo premagati domačine. Domače moštvoje v prvem delu prvega polčasa povedlo s tremi goli razlike, vendar je gostom usi>elo na koncu prvega polčasa najprej rezultat izenačili in nato preiti v vodstvo z.enim golom razlike, zaradi nepazljive igre domače ekipe v obrambi. V drugem polčasu je bil rezultat šestkrat izenačen vendar je na koncu uspelo zmagati srečnejšim gostom, delno tudi po zaslugi sodnikov, ki nista imela izenačenega kriterija. ^ II. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD -ČLANICE Velika Nedelja-Gornja Radgona 22:20(13:10) Igrišče Velike Nedelje, gledalcev 200. Sodnika: Hofer (Šmartno ob Paki) in Povalaj (Celje). Velika Nedelja: Kovše,Gedl,MiklašičZ., Židarič M. I. Kovačič I, Vnuk l,RadanovičP,4.Cvetko, RadanovičM, M.Miklašič S, l,Štuhec. Gornja Radgona: Vrbančič, Ceh, Volf, Budja 3, Mlinarici«., Mli- naric S. 4, Petek 11, Vrabl I, Irgolič 1, Hamler, Kegl, Kumer. V prvem srečanju v članski konkurenci pred domačimi gledalci so domačinke premagale lanskega prvaka. Po zaslugi razpoložene M. Radanovič je domače moštvo povedlo z rezultatom 9:3, vendar so gostje do odnosa uspele zmanjšati razliko. Tik pred koncem tekme so gostje rezultat izenačile in celo jKJvedle 19:18. Toda kljub temu je uspelo domačinkam z borbeno igro spremeniti rezultat v svojo korist. v IV KARTING Hvala zmagovalec Na ploščadi tovarne MEBLO je bila v Novi Gorici predzadnja dir- ka za državno pr\'enstvo (zadnja dirka bo 19. 10. v Beogradu). Ob odlični organizaciji AMD Nova Gorica je pred 2500 gledalci nas- topilo 61 tekmovalcev, ki so pri- kazali lepe in zanimive vožnje. V juniorski konkurenci sta vodila ogorčen boj Pepel iz Celja in Hvala, ki je z odličnimi vožnja- mi dvakrat zmagal in bil enkrat drugi, medtem ko je Pepd v zadnji vožnji bil šele četrti. Tako si je Hvala zagotovil zadostno število točk, tudi če v Beogradu ne bi nas- topil, da osvoji naslov državnega prvaka. Za ekipo Ptuja sta dobro vožnjo prikazala še Babic in Kos tanj evec. V članski konkurenci je po- novno ugodno presenetil dolgo- letni tekmovalec Korošec, ki je zlasti v drugi in tretji dirki vozil med vodečimi kol v svojih najbolj- ših letih. Zal tudi tokrat ni uspel Langerholc, ki je fizično izčrpan. V okviru svojih možnosti pa je vo- zil tretji predstavnik AMD Ptuj Seruga. Zal tudi tokrat Ptujčani niso imeli predstavnika v kategoriji 125 ccm kjer je z odlično vožnjo zma- gal Bužan iz Celja. Končna uvrs- titev je naslednja: 90 ccm — nacionalni razred: Smrečnik—Moste; 100 ccm — juniorji: Hvala—Ptuj, Pepel—Ce- lje, Brenčič—Moste. . . 10. mesto Babic, 12. Kostanjevec; 100 ccm — seniorji: Rotar—Moste, Go- renc—Postojna. . . 8. mesto Korošec, 12. mesto Langerholc, 14. mesto Seruga; 125 ccm: Bu- žan—Celje, Dekleva—Postojna, Smerdelj—Moste; Ekipno: Celje %, Moste 94, Postojna 81, Kop- rivnica 67, Nova Gorica 63. anc FINALE APS ZA ST. MLADINCE IN MLADINKE Šešerkov! zlata medalja Minulo nedeljo je bilo v Celju in Mariboru finalno tekmovanje za APS za starejše mladince in mladinke. Pravico tekmovanja je imelo v vsaki disciplini po dva- najst najboljših iz ŠR Slovenije. Dekleta so se pomerile v Mari- boru, fantje pa v Celju. Tekmovanja so se udeležili tudi atleti iz Ptuja. Od teh je največji uspeh dosegla Marija Sešerlco, ki je skočila v daljavo 525 cm in osvojila prvo mesto. Kot ekipa so mladinke osvojile osmo mesto. Pri mladincih je v finalu v Celju nastopil le Stanko Hauptman v teku na 3.000 m in zasedel osmo mesto. OP Štajerski pokal za ptujske modelarje v soboto je bilo na letališču v Moškanjcih tradicionalno zvezno tekmovanje letalskih mode- larjev s prostoletečimi modeli za štajerski pokal, ki je sodilo tudi med izbirna tekmovanja za sestavo državne reprezentance. Nastopilo je 74 tekmovalcev iz 19 jugoslovanskih aeroklubov. Ciani modelarske sekcije, ki so skupaj z ostalimi Hani AK Ptuj izpeljali to tekmovanje, so z osvojit- ^jo prvega mesta dosegli lep uspeh in potrdili visoko "rednost ptujskih letalskih modelarjev. V kategoriji penjačev je zmagal Velunšek (AK Ptuj), ki je tudi letos v krogu kandidatov za zlatega orla. Na drugo mesto se je uvrstil njegov klubski tovariš Zuran, Janžekovič pa je osvojil deveto mesto. Pri gumenja- kih je zmagal Jusufbašič (AK Visoko), Dajčman pa je osmi. Drugo prvo mesto je za AK Ptuj osvojil Žagar v kategoriji jadralnih modelov. Kot ekipa so Ptujčani osvojili dve prvi in eno tretje mesto, kar jim je v skupnem seštevku prineslo Štajerski pokal. 1. k. Akcija preletov v Subotici uspešna za jadralce AK Ptuj Zveza letalskih organizacij Slo- ^fnije že nekaj let v času žetve !>fganizira akcijo preletov za jadralna letala v Subotici. Te akcije * udeležujejo jadralni piloti iz vse ^•ovenije in v zadnjem času tudi '*dralni piloti iz Aerokluba Ptuj. In zakaj ravno Subotica? V tem '''nem času, julij in avgust, so '^rtnični pogoji za jadranje v Slove- "iji zelo slabi, medtem ko je '"Tnika v Vojvodini, žitnici ^oslavije, v tem času izredno '''^bra, saj se na požetih poljih zrak ''ovolj segreje, da lahko dviga ^^ka jadralna letala in jim tako »mogoča daljše ali krajše prelete. drugi strani pa je v teh ravnin- pih področjih dovolj terenov, kjer p^ko pristane pilot jadralnega leta- ^ brez bojazni, da bi poškodoval ali jadralno letalo. . Ptujski jadralci smo se tako že ^ugič udeležili te akcije, ki je *^stavni del letnega plana jadralne •*'^c'je pri AK Ptuj. Namen akcije j osvajanje športnih značk v j^^^alnem letenju, nabiranje izku- 3 in s tem izboljšati tudi kvalite- letenja, to je preleted čim več ^ometrov. Akcije so se udeležili Vodstvom jadralnega učitelja "^na Tropa, štirje jadralni piloti in to Leopold Ambrožič, Milena Cestnik, Janez Petrovič in Janez Bezjak. Na razpolago smo imeli Jadralna letala pripravljeaa za dolge prelete čez vojvodfaiske ravnine. dve visoko sposobni jadralni letali in vlečno letalo, za transport jadralnih letal po zemlji pa kombi s transportnim vozom. Vreme je bilo kar naklonjeno jadralcem, tako, da smo leteli sko- raj vsak dan. Naš cilj je bil obleteli 300 km trikotnik v smeri Suboti- ca—Borovo—Ečka—Subotica, ki je pogoj za zlato ,,C" značko z enim diamantom. Kljub mnogim poskusom je to uspelo samo Mileni Cestnik, ki je tako dokazala, da je ta čas ena najboljših jadralk v Sloveniji, ki se lahko enakovredno kosa z jadralnimi piloti moškega spola. Drugi udeleženci nismo bili tako uspešni, čeprav je bilojie nekaj uspešnih preletov okrog 200 km. Zato pa so zelo pomembne izkuš- nje, katere smo si pridobili v teh- niki preletov ter predvsem pri pristajanju na požetih njivah, kajti vsak tak pristanek zahteva od pilota veliko znanja in spretnosti. Pri pristajanjih na njivah smo lahko tudi spoznali, kako gostoljubni so vojvodinski ljudje, saj so nas povsod sprejeli odprtih rok. Akcija, ki je trajala 10 dni, je bila zelo uspešna, saj smo naleieh okrog 90 ur in preleteli 2300 km, ki pomenijo kvaliteto letenja, poseb- no pa izstopa 300 km prelet mlade jadralke Milene. Namen akcije je bil tako dosežen, čeravno smo imeli pri njeni organizaciji nekaj težav. Čeprav je jadralna sekcija po številu jadralnih pilotov zelo močna, je malo takih jadralnih pilotov, ki bi hoteli na takih akcijah izboljšati kvaliteto letenja, vendar je po drugi strani res, da jadralni šport zahteva precej več prostega časa kot npr. motorno letenje. Slika in besedilo: Janez Bezjak V Dornavi Igrajo kvaliteten nogomet v Dornavi že približno 20 let igrajo kvaliteten nogomet, vendar no- bena ekipa ni tako z uspehom tekmovala kot generacija, ki nastopa skupaj približno 5 let. Začelo se je organizirano pred nekaj leti, uspehi so vidni tako pri igri kot pri organiziranem delu. Veliko truda je vložil tudi predsednik TVD — Partizan Dornava, Kondrad Vertič, ki ni zapustil dela tudi pred kritikami, ki so bile zanj tudi boleče. Nogometaši, ki sedaj nastopajo so tudi izklju- čno iz KS Dornava. Pohvale vredno je njihovo prijateljstvo in pristop k igri in vse več jih je, ki trkajo na vrata prve ekipe. Med starejšimi in mladimi ni videti medsebojnega kosanja nezaupanja. Z mladimi igra nekaj starejših, ki so okostje ekipe in to so: J. Skok D. VetriC, Milan Jože in Janko Petek ter Janko Mere. Prvi po- stavi pa so se močno približali Mirko in Viktor Kokol, Miran in Stanko Zagoršek, Marja Ratek, S. Golub, Marjan Hrga, Dušan Klemenčič, Anton Peteršič, Mirko Pukšič in še bi lahko naštevali, kajti res jih je veliko. S takim delom in pristopom k igri s treningi, ki so enkrat te- densko, želijo dokazati, da znajo igrati nogomet. Treninge vodijo najstarejši igralci in resno razmišljajo o človeku, ki bi jih še bolj strokovno vodil. .Na tem področju se veliko razmišlja o tov. Vogrinčiču iz Ptuja, vendar se razgovori nikakor ne pripeljejo do konca. Tov. Vogrin- čič je voljan pomagati in vsi nogometaši čakajo kdaj se bo odločil in pri- šel v Dornavo. Velja omeniti, da se gledalci vračajo v ,,JAMO", nogometaši pa se jim oddolžijo z dobro igro. NK Dornava želi tekmovati, ne samo v tekmo- valni sezoni, ampak tudi izven nje. Med nogometaši kroži misel, da bi so- delovali z društvom naših izseljencev Maribor iz Hildena v ZRN za kar so potrebna tudi materialna sredstva. O vsem se je še treba dogovoriti, kajti želja je eno stvarnost pa zahteva veliko dela in požrtvovalnosti. Delo in požrtvovalnost pa v zadnjem letu raste in mogoče se bo to tudi uresničilo, kar bi bil velik stimulans za ekipo in vse, ki v njej delajo. Velik doprinos nogometu v Dornavi daje tudi Zavod dr. Marijana BorStnarja, ki je mno- go krat pokazal solidarnost in pomaga kljubu še danes. Pogoji za igranje nogometa v Dornavi so realizirani, na nogometaših pa ostaja naloga, da se športno in častno borijo za barvo svojega kluba in mu vrnejo ugled, kajti z resnim delom se tndi želje uresničijo, čeprav mnogokrat ne v popolnosti. M. P. 14 - ZA RAZVEDRILO 25. september 1980 TEDNIK TEDNIK - 2S. september 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Oskrba tržišča s kmetijskimi pridelki je odvisna od spoštovanja pogodbeno dogovorjene tržne proizvodnje Tržnemu pridelovanju hrane in s tem celovitejši oskrbi tržišča s kmetijskimi prehrambenimi proiz- vodi v sveži in predelani obhki družba posveča vse večjo pozor- nost. Ta pozornost se izraža izhajajoč iz našega ustavnega siste- ma in temeljne zakonodaje v samoupravni organiziranosti, združevanju dela in sredstev in na osnovi tega zagotavljanja pogojev, da se pri združenih kmetih doseže ekonomska, socialna in družbena varnost enako kot pri delavcih v združenem delu. Organizirani tržni pridelovalci hrane so danes zaradi različnih naravnih in ekonomskih pogojev deležni najrazličnejših oblik družbenih stimulacij, ki imajo značaj pospeševanja kmetijstva. V Kmetijski zadrugi Ptuj je bilo v 10 letih 3211 kmetij deležnih kre- ditov za preusmeritev ali poso- dobitev v tržno pridelovanje v vrednosti 223 milijonov dinarjev. Ob teh naložbah velja omeniti koliko sredstev je družba prispe- vala za takozvane benificirane obresti, ki so po namembnosti naložb in z ozirom na ekonomsko razvitost posameznih pridelovalnih območij različne. Regresi za nabavljeno plemens- ko živino in premije za privezane živali z namenom nadaljne reje za pleme in meso so prav tako po- memben dejavnik za stalež živine v kmečkih hlevih. Premije za neopo- rečeno mleko so v preteklosti predstavljale takšno ekonomsko stimulacijo, da so se številna gospodarstva usmerila v prirejo mleka, kar jim predstavlja eko- nomsko stabilnost, v prehrambeni bilanci pa nenehni porast in pokritje potreb po beljakovinski hrani. Številni regresi za gnojila, seme- na, zaščitna sredstva, krmila ne glede na njihov sistem uveljav- ljanja neposredno ali posredno v proizvodne namene imajo za rezultat učinkovitosti kmetijstva. Ze nekaj let se uveljavljajo dav- čne olajšave ali oprostitve za kme- tijske proizvodne objekte s tem, da se je družba že zdavnaj odpo- vedala vsem prometnim davkom od prometa od reprodukcijskih materialov za kmetijstvo (gnojila, zaščitna sredstva, krmila, semena) in kmetijske mehanizacije in opre- me, katerim se je v zadnjem času pridružila še oprostitev davka za nafto. Pri neposrednem uvozu so pridelovalci deležni carinskih olaj- šav pa tudi drugih ugodnosti pri uvozu sredstev za proizvodnjo. Za razne takoimenovane kom- penzacije, to je razlike med nabav- no in prodajno ceno, ali nado- mestila družba namenja nemala sredstva. Kmetijstvo je bilo v preteklosti in tako bo tudi v bodoče deležno pomembnih stimulacijskih sredstev v posredni in neposredni obliki vse z namenom izenačevanja pogojev proizvodnje in zagotavljanju tržnih fondov kmetijskih prehram- bemh proizvodov. Kmetijske zadruge kot organi- zacije združerlih kmetov in te- meljne organizacije kooperantov so organizatorji tržne proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva, zato se tudi prek njih uveljaljajo tudi vse družbene stimulacije. O tem pišemo in govorimo z namenom opozoriti vse tržne pridelovalce združene kmete pa tudi tiste, ki sc občasno sicer nepo- godbeno pojavijo s tržnimi viški, ki jih zadruga odkupuje, da ne pozabijo na vse tiste strokovno pospeševalne in materialne dobri- ne, ki so jih bili deležni ob naložbah za kasnejšo tržno proiz- vodnjo. Se vedno je mnogo kme- tov, čeprav velja ugotovitev le za nanjša gospodarstva, ki pa so sicer številnejša, ki nasedejo pri iskanih pridelkih ali živini prekup- čevalcem, mešetarjem in ,,padal- cem" češ, da ti nudijo ugodnejše odkupne pogoje, ker pač v proiz- vodnjo ničesar niso vlagali, pridelovalci pa običajno vidijo le trenutne koristi ncupoštevaje česar so bili od družbe deležni posredno ali neposredno, ko so se za načrto- vano proizvodnjo odločali. Ce želimo zagotoviti redno in nemoteno proizvodnjo kot potro- šnjo oziroma oskrbo tržišča, kar si gotovo želimo tako proizvajalci in organi/iitorji tako potrošniki, je potrebno povzeti vse ukrepe za spoštovanje in uresničevanje pogodbeno tržne proizvodnje. V KZ Ptuj se v samoupravnih organih in strokovnih službah pri- pravljamo na izvajanje ukrepov sprejetih v posameznih poslovnih skupnostih. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije je sklenila, da podpisnice njenega samou- pravnega sporazuma ne smejo priznavati izplačevati stimulacij tistim rejcem, ki prodajajo pitano govedo, prašiče, teleta za nadaljno rejo mimo zadruge. Zadruga bo tudi morala zahtevati vrnitev vseh davčnih olajšav, premij in regresov ter benificiranih obresti od naložb v proizvodnjo, ki se je kasneje reali- zirala mimo zadruge oziroma takorekoč odtujila. Čeprav vsklajevanje cen kme- tijskim pridelkom in živini vedno nekaj časovno kasni za pove- čanjem stroškov v proizvodnji, ni in ne more biti vzroka, da bi iz cenovnega stališča morali pridelo- valci in rejci kršiti pogodbe o pridelovanju in vzreji z zadrugo. Zakon o blagovnem prometu določa, da .se promet s kmetijskimi pridelki in živina, ki jih kmetje pridelajo na osnovi samoupravne- ga sporazuma o združevanju dela in sredstev v kmetijsko zadrugo, kratkoročnih ali dolgoročnih kooperacijskih pogodb, opravlja prek zadruge oziroma organizacije s katerimi imajo sklenjene takšne pogodbe. Kmetijske pridelke in živino, ki niso pridelani po takšnih pogod- bah, smejo organizacije zdru- ženega dela odkupovati le, če pla- čajo ustrezen prispevek za pospe- ševanje kmetijstva. Skupščina občine Ptuj je maja letos sprejela takšen odlok, po katerem je kupec dolžan na odkupno ceno pridelka plačati prispevek, ki znaša za teleta 20 %, za goveda in prašiče 15 %, za konje in žrebeta 20 za ostale kmetijske predelke in vrtnine pa 20 Pri tem velja opozoriti na dolo- čilo, da je prodajalec dolžan, če vrši prodajo pridelkov in živine izven pogodbenega razmerja, kup- ca opozoriti na njegove obveznosti ker se nepogodbeni promet vse bolj širi, s tem pa odtegujejo sredstva za pospeševanje kme- tijstva, bodo povzeti vsi organi- zacijski in nadzorni ukrepi, da se zagotovi izvajanje zakona o bla- govnem prometu ter prepreči vsako mešetarjenje in prekup- čevanje, ki je vedno v škodo ali proizvajalcu ali potrošniku, čestokrat pa obema. Vsi pošteno misleči združeni kmetje ki jim je trajni družbeno- ekonomski in socialni odnos s svo- jo zadrugo edini smoter, obsojajo nespoštovanje pogodbenih obvez- nosti obojestransko in prav do teh smo obvezni, da napovemo odlo- čen boj proti tistim, ki jim je samoupravno sporazumevanje in obveznosti do tega še tuje. Miran GLUSiC Zelena mušnica povzročila smrt treh ljudi NEPAZUIVOST PRI NABIRANJU GOB Na malem pokopališču v naselju Donačka gora, pri cerkvici Sv. Jurija, je bil prejšnji teden pogreb kakršnega v tem kraju ne pomnijo. Na stotine ljudi z območja kraje- vnih skupnosti Rogatec, Zetale in Stoperce, več avtobusov delavcev iz raznih delovnih organizacij, predvsem pa iz Cinkarne Celje, se je zgrnilo na strmem pobočju pod Donačko goro in se v tihi bolečini poslovila od očeta, snahe in male vnukinje, ki so umrli zaradi hude zastrupitve z gobami. Kako je do te tragedije prišlo? Kmet Janez Valant z Donačke gore, njegov dom je tik ob meji s ptujsko občino, je rad nabiral go- be in jih je tudi dobro poznal, saj jih je nabiral od rane mladosti. Toda majhna nepazljivost, povr- šnost in med sivkami v njegovi vrečki se je znašla tudi ena ali več zelenih mušnic, tega ne bo moč nikoli točno ugotoviti. Tistim, ki niso posebno dobri poznavalci gob naj povemo, da je včasih mlado zeleno mušnico, odvisno od goz- dne lege in vremena (deževno, su- ho), zelo težko na zunaj ločiti od sivke. Sele ko jo pazljivo odtrgaš lahko spoznaš nevarno strupenja- čo .. . Toda 60-letni Janez Valant e je preveč zanesel na svoje pol stoletne izkušnje in napravil je usodno napako. Spregledal je ze- leno mušnico že v gozdu pri na- biranju, potem pa še, ko je gobo tudi sam pripravljal za jed. Skupaj s snaho Marijo in vnukinjo Natašo so sedli k mizi in pospravili ,,oku- sne" gobe. Janezova žena je bila baje nekje zunaj pri delu, zato ni sedla skupaj z ostalimi k mizi. Zelena mušnica je naša najnevar- nejša strupena goba, ker se znaki zastrupitve pokažejo šele po 10 do 40 urah, ko je strup že prišel v kri in povzročil razkroj celic nekaterih življenjsko važnih organov. Vsebu- je strupa amanitin in faloidin, ki škodujeta že v zelo majhnih količi- nah, zato zelene mušnice ne sme- mo niti poskusiti! Tako je bilo tudi pri Valantovih. Najprej je proti večeru občutila težave 25-letna snaha Marija. Ker je bila noseča, so najprej mislili, da je slabost povezana s tem. Po- tem so jo z domačim avtomobilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Cez nekaj ur so bolečine začele zvijati še 4-letno Natašo in tudi Janez sam je čutil, da nekaj z njegovim zdravjem ni v redu. Vse tri so po- tem prepeljali v Klinični center v Ljubljano. Zal, zastrupitev je bila tako huda, da tudi zdravniška ve- da ni mogla več pomagati, umrli so drug za drugim in skupaj so jih tudi pokopali pod vrhom Donačke gore ... Ta tragični primer naj bo znova resno opozorilo vsem re- dnim, nedeljskim , in občasnim gobarjem, ki se včasih preveč zanesejo na svoje znanje o gobah iz knjig ali pa so pri samem na- biranju premalo pazljivi, zakaj med posameznimi vrstami užitnih gob in strupenjačami so včasih ,,na oko" le malenkostne razlike, toda prav to nas lahko zavede, da se usodno uštejemo. Poleg zelene mušnice, raste v naših gozdovih še vrsta drugih nevarnih mušnic: pomladanska, koničasta, citronasto rumena, pantarjeva in najlažje spoznavna rdeča mušnica. Toda tudi to lahko zamenjamo, če dež spere s klobuka bele krpice, s karžlji ali z rdečimi vrstami golobic. Ob naštetih mušnicah pa raste v naših gozdo- vih še najmanj 10 vrst raznih stru- penih gob. Zato vsakemu gobarju resno opozorilo: Ne nabiraj gob, ki jih res dobro ne poznaš, pa še pri tem bodo previden! FF TEDEN OTROKA Od 6. — 13. oktobra bo tudi v naši občini potekala vsakoletna akcija ob Tednu otroka pod geslom »Otroci so naše največje bogastvo« (TITO). V letošnjem letu morajo biti vsi otroci v posameznih K S deležni vsaj ene izmed oblik družbene skrbi. V ta namen pripravljamo nekaj pobud za mednarodno leto otroka in teden otroka 1980. Občinska zveza društev prijateljev mladine v občini in DPM v KS bodo koordinatorji akcijskega programa, ki ga morajo zastaviti in sprejeti vsi dejavniki, ki jim je posredno ali neposredno zaupana skrbi za razvoj in zdravo rast mlade generacije. , Organizacije ZD naj takoj pristopijo k opredelitvi nalog, ki zago- tavljajo pK)goje za varstvo otrok zaposlenih staršev. Vzgojnoizobraže- vaini zavodi bi morali takoj analizirati in dopolniti svoje programe s stališči idejnosti učnovzgojnega procesa in aktivni pristopnosti kadra pri socialističnem in samoupravnem oblikovanju celovite mlade generacije. Družbeno politične organizacije pa imajo nalogo, da temeljno programska usmerjenost v Tednu otroka ne bo pomenila le izvajanja nekaterih kratkoročnih nalog, ampak, da postane to stalna oblika or- ganizirane in načrtne skrbi za mladi rod. Pri občinski zvezi prijateljev mladine bo osnovan koordinacijski odbor, ki bo sprejel akcijski program in ga posredoval vsem K S na območju naše občine. PROGRAM DEJAVNOSTI OB TEDNU OTROKA V VZGOJNO- VARSTVENEM ZAVODU V PTUJU — roditeljski sestanki — NOE Potrčeva 9 bo povabila rejenčke za en dan v vrtec — predavan — predvajanje filmov, igranje lutkovnih igric, pripovedovanje pravljic za otroke, ki niso zajeti v redno vzgojo in varstvo. Starši naj bodo pozorni na obvestila (plakate) pri posameznih enotah. — VVZ, SOV in KS Destrnik otvoritev vrtca; SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PRUJ — obiski težko prizadetih otrok, ki so v domači oskrbi in niso zajeti v organizirano usposabljanje — obisk članov sveta za varstvo družbenih in samoupravnih or- ganov skupnosti varovancev v korektivnem vrtcu v Ptuju — akcija za pridobivanje rejniških družin za otroke, ki so moteni v razvoju, v občini Ptuj Obč. zveza prij. mladine Ptuj! ČRNA KRONIKA v tednu od 15. do vključno 22. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v devetih prometnih nesrečah. Pri tem .w zabeležili eno smrtno žrtev, dve hujši in kar pet lažjih telesnih poškodb. Razen tega so zabeležili še smrtno delovno nezgodo, tako, da je minuli teden bil precej tragičen. UMRLA ZA POSLEDICAMI NESREČE V petek 19. septembra je ljubljanski bolnišnici umrla Ma- rija Veselic (34) iz Dornave pri Ptuju. Umrla je za posledicami prometne nesreče, ki je bila v nedeljo 7. septembra ob 16. uri. Marija Veselic se je ta dan peljala z osebnim avtom iz smeri Juršinc proti Ptuju. V Gaberniku JO je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo s ceste. Vozilo se je po več kot 7 m globokem nasipu večkrat prevrnilo, pri čemer se je voznica hudo poško- dovala. UMRL NA DELOVNEM ME- STU V torek 16. septembra ob 7.30 sc je v hali B elektrolize v TGA Kidričevo zgodila smrtna delo- vna nezgoda. Delavec zagrebške- ga Tchnograda je nezaščiten snemal stare salonitne plošče. Kerje bil neprivezan, ko se mu je x)d nogami strla plošča, je padel cakih 17 m globoko na elektrolit- sko peč. Dobil je tako hude poškodbe, daje med prevozom v bolnišnico umrl. TRČIL V PEŠAKINJO V ponedeljek 22. septembra je prišlo do nezgode, ko je voznik osebnega avtomobila Silvo Dju- ra.sek iz Ptuja trčil v pešakinjo S. S. iz Ptuja, ki je pravilno hodila po Mariborski cesti levo v smeri hoje. Djurasek, ki je peljal iz smeri Ilajdine, je po trčenju peljal naprej ter se pozneje vrnil in ponesrečeno pešakinjo zape- ljal v bolnišnico. Miličnikom je povedal, da je pešakinjo zadel osebni avto zagrebške registraci- je. Po treh urah pa so ugotovili, daje nesrečo povzročil sam. -OM Zlata poroka v Ormožu Prejšnjo .soboto sta predsednik skupščine občine Ormož Mirko Novak in matičar Jože Sever v poročni dvorani v Ormožu svečano razglasila za zlatoporočenca ALOJZA in GENOVEFO SKRJANEC, stanujoča v Libanji št. 16, KS Ivanjkovci. ^ Oba izhajata iz delavske družine. Alojz je danes star 76 let in je progovni delavec v pokoju, Genovefa pa je dobra tri leta mlajša. V njunem zakonu se jima je rodilo 15 otrok, danes že živi 5 sinov in 4 hčerke, razveseljuje pa ju tudi 22 vnukov in deset pravnukov. Besedilo in posnetek: J. S. Alojz in Genovefa Škrjanec ob svečani razglasitvi za zlatoporočenca RODILE SO: Jarija Jakob. Pestike 8 — Boš- tjana; Darinka Golob, Peršonova 2 — Roka; Marija Horvat, Kidri- čevo 60 — deklico; Minka Pavli- nič, Hum2l — dečka; Majda Jan. Majšperk 36 — Anito; Minka Mihorič. Mali Brebrovnik 11 — Manuelo; Irena Podhostnik. Kvedrova 5 — deklico; Rozaliia Lozinšek, Moškanjci 39 — dekli- co; Anica Arnuš, Strmec 2 — Martina; Sonja Repič, Tržeč 48/a — dečka; Angela Zupanič. Sp. Hajdina 57 — dečka; Tatjana Mar—Vr;ič. Dornava 136 — Silvestra; Katarina Petrovič, Dragovič 8 — deklico; Josipa Kodrič. Bukovci 3 — Suzano; Marija Bombek. Hardek 11 — dečka; Pavla Fišer, Slape 29 — dečka; Marija Vajs, Gorišnica 173 — Ervina; Marta Bombek, Hra- njigovci 9 — dečka; Angela Zcmljarič. Bukovci 103/b — dečka; Anica Kodrič, Stojnci 39/b — deklico; Beria Krajnc, Tržeč 40 — dva dečka. POROKE: Venčeslav Vtič. Stanečka vas 24 in Milica Krušič, Kočice 43; Ot- mar Gaiser, Prežihova 14 in Nada Indjič, Prežihova 14. UMRLI SO: Julijana Zavec, Cirkovce 55, roj. 1907, umrla 15. septembra 1980; Ana Lah, Sodinci 61. roj. 1896. umrla 15. septembra 1980; Elizabeta Bombek, Cunkovci 7, roj, 1905, umrla 15. septembra 1980; Katarina Pavličič, Hum 26, roj. 1907, umrla 13. septembra 1980; Veronika Roškar. Runeč 25, roj. 1936. umrla 13. septembra 1980; Jurij Zadravec, Zabovci 45, roj. 1900, umrl 15. septembra 1980; Franc Kozoderc. Podlože 7, roj 1907. umrl 17. septembra 1980; Franc Doberšek, Strug 19. roj. 1916. umrl 17. septembra 1980; Terezija Prosnik, Aškerčeva I, roj. 1908 umrla 19. septembra 1980;. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dni^STEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.