OB 120—LETINICI POUKA V POLJU
E ZGODOVINE NAŠE ŠOLE
Leto 1857, ko je bilo kup-Ijeno zemljišče za šolsko zgradbo, je ustanovno leto naše šole.
Gradnja prve šolske stavbe v našem kraju je potekala po-časi. Kar pet let je minilo, preden so se odprla šolska vrata. Šele 14. novembra 1862 je začel nadučitelj Blaž Kuhar s poukom. Stroške za zidavo so plačali občani sami.
Šola je bila enonadstropna. Lice je kazala proti Zaloški cesti. V pritličju je bilo učite-ljevo stanovanje, v prvem nadstropju pa sta bili dve uči-nici, a so uporabljali \e eno.
Kasneje se je enorazredna šola polagoma razvijala v ve-črazredno in leta 1908 je bila že šestrazredna. Iz leta v leto je šola postajala bolj tesna, saj je število učencev zelo na-.raščalo. Zato so leta 1930 k stari stavbi prizidali novo po-slopje z 9 učilnicami, v katerih smo še danes učenci od 1.—3. razreda. Dve leti kasneje so prvotno stavbo nadzidali za eno nadstropje in jo preure-dili za stanovanja učiteljev, v podpritličju pa je nastala te-lovadnica, v katero še vedno zahajamo, čeprav že zdavnaj ne ustreza več.
Po drugi svetovni vojni se je kraj hitro širil. Zato je spet nastala potreba po novih šol-skih prostorih. Leta 1957 je bila sezidana nova šola z 18 učilnicami. V njej so učenci od 4.—8. razreda. Telovad-nico so prizidali nekaj let ka-sneje.
(Vir: Miroslav Kokolj: Sto let šole v Polju)
PRVI U&TELJ V POLJU
K uri novinarskega krožka smo povabili eno izmed naj-starejših krajank 82-letno Antonijo Gorjup, vnukinjo Blaža Kuharja, prvega učite-lja na naši šoli. Našemu vabilu se je rada odzvala. Nestrpno smo jo pričakovali v razredu in jo pozdravili s ploskanjem. Sedla je med nas in nam za-čela razgrinjati spomine na svojega deda:
»Moj ded, BlažKuhar, se je rodil pod Menino planino. Ker je bil zelo nadarjcn, je po Ijudski šoli v Kamniku šel štu-dirat za učitelja. V Polje je prišel leta 1862, kjer je pou-čeval 21 let. Učil je v težkih razmerah, saj je imel dan za dnem pred seboj 200 in tudi več učencev. Bil je izredno glasbeno nadarjen. Igral je klavir, vioiino, flavto in orgle. Bil je pevovodja in organist. Glasbena matica v Ljubljani ga steje tned svoje ustanovite-lje.
Leta 1883 je tragično umrL, star komaj 43 let. Vsak četrtek so imeli v Ljubljani udtelji sestanek. Ker v tistem času ni bilo avtobu-sov, ga je peljal s kolesljem v mesto Zajčev Francelj iz Slap. Na šentpetrskem mostu so se konji splašili in ded se je hudo poško-doval. Odpeljali so ga v bolnišni-co, kjer je kmalu unirl. Pustil je sedem otrok.«
VCASIH JE BILO »ČISTO DRUGAČE«
Obiskali smo starejše krajanke, ki so nam povedale, kako je bilo včasih ko so bile šolarke:
Ivanka Stele, 80 let: V Polja smo učenci lahko končali pet ra-zredov in dve lett ponavljalne šole. V našo šolo so hodili tudi otroci iz Zaloga in Sostrega. Pri pouku je pogosto pela šiba. Tor-
bic nismo imeli, ampak smo de-klice nosile zvezke v pletenih ce-karčkih, dečki pa v bisagah. Za zvezke večkrat ni bilo denarja. Doma se nismo učili, ker se je staršem zdelo pomembnejše kmečko delo. Govorilnih ur ni bilo. Ocene so bile drugačne, najboljša je bila enka, najslabša pa petica. Za deklice je bilo ob-vezno ročno delo, kjer smo se učile pletenja in kvačkanja, dečki pa so tedaj telovadili.
Delavski in kmečki otroci nismo imeli igrač in se tudi igrali nismo veliko. Neprestano je bilo treba pomagati pri delu. Starši niso pustili, da bi pohajali po vasi. Kruh smo jedli le črn, ki so ga pekli enkrat na teden. Nikdar se ni valjal po tleh, kot se to dogaja danes.
Ivanka Gerlica, 75 let: V prvi razred so me vpisali tik pred prvo svetovno vojno, leta 1913. V učilnici smo po štirje učenči sedeli v klopeh, ki so bile povezane s se-deži. V klopeh so bile okrogle odprtine, v katerih so bili črnil-niki in vanje smo pomakali pere-snike. Le v prvem razredu smo s kredo pisali na tablice, brisali pa s krpicami. Ker je bila naša domo-vina takrat pod avstro-ogrsko oblastjo, so nas poučevali v slo-venskem in nemškem jeziku. V tistem času so bile velike razlike med kmečkimi, delavskimi in go-sposkimi otroki. Kmečki in de-lavski otroci smo bili slabo oble-čeni, sedeti pa smo morali zadaj.
V naši revni družini nas je bilo pet otrok. Z osmimi leti sem mo-rala iti s culico h kmetu. Ob veli-kih kmečkih delih me kmet ni pu-stil v šolo. Pred poukom, ki je bil ob osmih, sem morala že napasti krave. Pogosto sem vozila mleko z vozičkom peš v Ljubljano. Na kmetiji je bilo treba trdo delati.
V  šoli nismo malicali. Otroci nismo poznali marmelade, slaš-čic, salame, masla, ampak smo dan za dnem jedli črn močnik, krompir, zelje in fižol. Meso je bilo na mizi le ob velikih prazni-kih.
Marija Lajevec, 61 let: V šolo sem začela hoditi s šestimi Ieti. V razredu nas je bilo 40 otrok. V ti-stem času, pred 55 Iet, smo bili v šoli dečki in deklice ločeni. Učite-Ijice, ki so me učile, so bile dobre in stroge. Pouk je bil še v zgradbi, ki ima vhod z Zaloške ceste. Uči-telji so učence pogosto kaznovali. Za kazen smo morali učenci kle-čati na odru pred tablo ali pa smo bili zaprti po pouku. Če pa smo pozabili ali grdo napisali nalogo, smo z zvezkom na glavi stali v kotu ali pa z njim hodili po razre-dih, da nas je bilo sram. Med poukom smo držali roke na hrbtu, ali pa dlani na klopi. Mo-rala je biti popolna tišina. Ko smo pisali, se je slišali le škrtanje pere-snikov. Dvakrat tedensko smo imeli lepopis. Črke so morale imeti tanke in debele črte.
INTERVJU S TOVARIŠEM RAVNATELJEM
Ob 120-letnid smo prosili rav-natelja naše šole, lovari.ša Pavla Sramla, da bi nam povedal kaj o šoli in o svojem delu.
Tovariš ravnatelj, prosimo vas, da nam poveste kaj več o naši šoli, ki je med največjimi v Slove-niji.
Zalogu, od Ieta 1974 pa sem bil v vaši šoli pomočnik ravnalelja.
Zakaj ste se odločili prav za učiteljski poklic?
Rad imain otroke. Delo z mla-dino mi je všeč.
Katerega uspeha ste bili v zad-njem času najbolj veseli?
V lanskem šolskem letu ste po-pravili učni uspeh. Tega sem zares vesel. Tudi tiste čudovilt proslave ob poimenovanju šole
Stara, že nadzidana osnovna šolb v Polju. (Fotoarhiv Nsk)
V40 oddelkih je 1174 učencev, od tega 613 dečkov in 561 deklic. Na naši šoli je tudi devet oddel-kov podaljšanega bivanja. Pouk imamo v dveh zgradbah. Učence poučuje 72 učiteljev, vseh zapo-slenih pa je 104. Za čistočo pro-slorov poskrbi 7 snažilk. V šolski kuhinji pripravi vsak dan 6 kuha-ric 1250 maUc in 340 kosil. Za ogrevanje skrbita 2 hišnika. V knjižnici imamo približno 11.000 knjig, za katere skrbi knjižničar-ka. Na šoli imamo popolno sveto-valno službo: pedagoginjo, psiho-loginjo, sodalno delavko in logo-pedinjo. K naši šoli spadajo še, podružnične šole Doisko z 82, Seožeti s 23 in K riževska vas s 13' učend.
Koliko let že opravljate delo ravnatelja na naši šoli? Od leta 1978.
Ali je vaše delo težko in odgo-vorno?
Vodenje tako velike šole kot je naša ni niti najmanj lahko, čeprav mi pomagata še dve pomočnid, Marija Senih in Ljuba Novak. Za svoje delo sem odgovoren svetu šole in vašim staršem. Prisoten moram biti tudi na konferencah, na predavanjih, posvetovanjih in sestankih.
Kje vse ste službovali?
Moje prvo službeno mesto je bila Solčava. Tja sem prišel takoj po vojni leta 1945. ker je bila vas požgana, smo šolo šele na novo gradili. Učenci so imeli do šole tudi dve uri dolgo pot. Prihajali so slabo oblečeni in bosi. Nato sem poučeval v Nazarjih, Rečici ob Savinji, v Ljubnem ob Savinji, Slovenj Gradcu, na Lipoglavu, v
po Edvardu Kardelju ne bom ni-koli pozabil.
Kaj bi si najbolj želeli od nas učencev in pionirjev?
Od vas si želim, da bi se dobro učili in med seboj lepo razumeli, v osmem razredu pa pravilno izbrali poklic, da bi z veseljem opravljali delo. In nenazadnje vam želim, da bi vsi dobili delo.
Tovariš ravnatelj, veseli smo, da ste nas sprejeli in se zahvalju-jemo za odgovore.
ČLANI NOVINARSKEGA
KROŽKA NIŽJE
STOPNJE
OS EDVARDA KARDEUA