89 PESMI ZA TIHE SANJALCE Bina Štampe Žmavc: Barka zvezd. Ilustriral Danijel Demšar. Maribor: Obzorja, 2014. Nova pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc se, kot je razvidno že iz naslova, giblje med zemljo in nebom in tiho pluje skozi čas. Avtorica, ki je večino svojega obširnega opusa namenila otrokom, iz- dala pa je tudi vrsto pesniških zbirk za odrasle, po mnenju literarnih kritikov piše pravzaprav za dvojnega naslovnika, se pravi, da njeni verzi nagovarjajo tako mlade kot odrasle bralce. Zdi se, da je pesniška zbirka Barka zvezd namenjena obojim ali pa tistim nekje vmes, odrašča- jočim. Vsem tistim pač, ki jim pesnica v zbirko napiše posvetilo: »Za tihe sanjal- ce, ki tkejo peruti sveta«. »Sanje so kot barka zvezd. / Tiho prek nevidnih cest / na bregovih mesečine / tkejo kapljice sinjine.« Čas (in z njim minevanje, rojstvo, smrt …) je pogost motiv v pesničini po- eziji. V njej večkrat zastavlja vprašanja, kam odhaja čas, in ugotavlja, da je vsaka pesem zaznamovana s časom ali da ure nenehno hitijo. Tudi v novi zbirki je tej tematiki namenjenih nekaj pesmi: Ure, Trenutek, Kako leto raste. Kot tankočutna opazovalka narave, njenih premen, cikličnih rojstev in umi- ranj, se pesnica skozi pripovedi o rožah, drevesih, oblakih, soncu in vetru giblje skozi letne čase. V pomladnih pesmih je čutiti veliko otroškega čudenja nad lepoto sveta, radostno odkrivanje vseh vrst čudežev, s pogledom deklice, ki je še zmeraj tu nekje, opeva veter, tulipane v vazi ali make v maju. Prav v pesmi Veter se pojavi vrsta motivov, tako značilnih za pesničino poezijo nasploh (veter, sonce, balkon, ptica, morje, zlato, deklica, mak, svet, vesolje). V pesmih neprisiljeno spregovori o globljih življenjskih resnicah: »Kimajo maki v maju / v predrzni paleti …, ah, make neustrašeno / lahnoglave / tako podobne sreči, ko padajo z vetrom / lah- ceni lati rdeči« (Maki v maju). »Ko jih več zvečer ne zapro, / tulipani v vazi letijo v nebo, / osujejo čaše globoke / v brezkončno cvetlično tišino« (Tulipani v vazi). Če se v nekaterih pesmih le bežno dotakne manj sijočih strani življenja, je v drugih bolj neposredna (Deček in smrt, Otrok ve): »Otrok ve za samoto, / ko ugasnejo sonca bližine.« »Kako naj pesnik napiše, / da bo son- ce v besedi sijalo, / ne da se bo samo prebralo?« (Sonce v besedi). S soncem so zaznamovane pesmi, ki bi jih lahko imenovali poletne pesmi (Zlate tipke, Ne- besna pravljica, Daleč za soncem, Zlata ptica želja). Takrat, ko je nebo visoko, je ljubezen videti večna in ustvarjalnost neizmerna. Prav vprašanje navdiha, načina ustvarjanja, se pravi poetološka tema, je ena temeljnih v ustvarjanju Bine Štampe Žmavc. Tudi v zbirki Barka zvezd je najti nekaj na nov in svež način upesnjenih »pesmi o pesmi«: »Prišla je pesem / v svetlem navdihu, / kot bi jo veter / šepnil prepihu« (Pesem). Take so še Pesnik v daljavi spomina, Ptica pesmi (»Pesem prhutne vate / tiho, neslišno kot ptica, / nihče ne ve, kdaj od nekod / vzdrhti v srcu perutnica.«), Stopinje besed in Sledi (»Vsak hoče pustiti sled, / napisati svojo pesem, / ker tako neizmeren je svet, / a včasih duši pretesen.«). In ko je v duši pretesno, se pesem zaziblje v otožnost (Ves balkon je danes zlat), v lahno megličasto jesensko ko- preno: »Z lutnjo jesensko v vetru / igra pesem šuštenje preko sveta« (Drevesa); »Lahko moja žalostna misel / kot metulj obišče tvojo, / sede na tvojo dlan / in žalost pobožaš kot svojo?« (Ali lahko). Čeprav je težko reči, kateri letni čas je pesnici najbliže, se zdi, da ji zima še posebej leži. Lepoto snežrože, skrivnost 90 bele pokrajine, tišino samotnih polj in deviški mir sveta ubeseduje s posebno očaranostjo in milino (Bela pot, Bela uspavanka, Srce zime). Pretanjene pesničine verze izjemno subtilno dopolnjujejo, včasih samostojno začarajo ilustracije Danijela Demšarja, s katerim sta uspešno sodelovala že v mnogih knjigah (naj spomnimo na bajne Nebeške kočije, pa Vprašanja srca, izbor pesmi Svilnate rime in druge). Pesniško zbirko zaokroža pesem Kaj srce ve, kar gotovo ni naključje. Srce (ali roža kot simbol srca) se pogosto, skoraj načrtno (nenaklonjenemu času navkljub) pojavlja v mnogih naslovih avtoričinih knjig – tako pesniških kot pravljičnih (Drevo srca, Vprašanja srca, Princesa srca, Snežroža, Cesar in roža). Določeno kljubovalnost je zaznati v pesmih Skrivnostja, Premišljevanja, Mama je ena sama, v katerih je že v naslovih najti navidezna spogledovanja z nekaterimi znanimi, že davno kano- niziranimi pesmimi in avtorji. Kakor da pesnici ni več mar, da jo skušajo vzpo- rejati, primerjati, (manj)vrednotiti. Kar je po tako obsežnem in toliko branem, odličnem in nagrajevanem opusu, kakr- šen je avtoričin, razumljivo. Visoka lega njenega pesniškega jezika, lahkotna igra besed, zvočnost ritma in rime, »poprh pravljičnine« in drzna premišljevanja, prepletena z mehko zasanjanostjo, jo vsekakor uvrščajo v sam vrh slovenske mladinske poezije. Zbirka pesmi Barka zvezd bo gotovo našla bralce, mlade in manj mlade sanjal- ce, tiste, ki se še kdaj zagledajo v zvez- dno nebo in prisluhnejo globinam srca. »Poklonil ji je barko zvezd, / res ni bila velika, / a bil na njej je košček sanj, / čaroben kakor slika.« Zora A. Jurič BOOKBIRD 2013 Mednarodna zveza za mladinsko knji- ževnost IBBY je v letu 2013 praznovala svojo 60-letnico. Zveza, ki povezuje pre- ko 70 nacionalnih sekcij po vsem sve- tu, si je močno utrdila ugled s svojim delovanjem, katerega vodilo – ki ga je že leta 1953 zastavila Jella Lepman, pobudnica ustanovitve IBBY – je spod- bujanje medsebojnega razumevanja med narodi s pomočjo knjig za otroke in mladino. Book bird, glasilo IBBY, je ob tej priložnosti zasnoval prvo števil- ko skupaj s prav tako ugledno in po- membno organizacijo, s Commonwealth Educational Trust, CET, s katero imata veliko skupnega. Tako IBBY kot CET sta mednarodni organizaciji, ki si s svo- jim delovanjem prizadevata, da otroci dobijo priložnost za razvijanje kritične- ga mišljenja, empatije, da se kulturno izobražujejo. Obe organizaciji si s po- močjo knjig in branja prizadevata za po- speševanje mednarodnega razumevanja in odgovorne državljanske pripadnosti. Uredništvo te številke Bookbirda sta prevzeli gostujoči urednici Alice Curry in Lydia Kokkola, obe strokovnjakinji na področju mladinske književnosti, prva z univerze Macquarie v Sydneyu v Avstra- liji, druga z univerze Luleå na Švedskem. Za glavno temo te številke sta izbrali povezanost med deželo, nacionalnostjo in mladinsko literaturo. Alice Curry, ki se pri svojem prou- čevanju osredotoča predvsem na post- kolonialno mladinsko literaturo in na mladinsko literaturo v deželah Com- monwealtha ter na ekokritično teori- jo, predstavi v prispevku Our Common Earth: The Local and Global Flow of Narrative in »A River of Stories« (Naša skupna zemlja: lokalni in globalni pri- povedni tok v »Reki zgodb«) knjigo, ki jo je pripravila v dogovoru s CET, ki je leta 2011 praznoval 125-letnico obstoja. Za antologijo je zbrala in uredila pesmi