Društvo Sp. in Zg. Tuštanja vabi na 12. tradicionalno Prvomajsko srečanje, ki bo t. maja 2005 na gradu Tuštanj pri Moravčah. Vabimo vse ljubitelje, lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starejših od 30 let), da sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto bo ob 11. uri pri gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico), start pa bo ob 12.30 uri. Povorka bo potekala na relaciji Zalog pod Sv. Trojico - Krašce - Tuštanj. Program, ki ga nudimo obiskovalcem: ob 11.00 uri z Živ-Žavom in Damjano Golavšek, ob 12.30 bo nastop skupine Polka punce, ob 13.30 Nataša Madjar, ob 14.30 Vili Resnik, ob 16.30 ansambel Svetlini, ob 18.00 Mambo Kings in od 20.00 ure dalje ponovno ansambel Svetlin. Bogat ribolov. Za dobro domačo hrano bodo poskrbeli prijazni gostitelji. Prireditev bo ob vsakem vremenu. PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE VABI NA 10. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI POHOD PO MORAVSKI PLANINSKI POTI Start ob 4.00 uri izpred gradu Tuštanj. Pohod poteka po celotni trasi MPP v dolžini 50 km. na izhodiščno točko se bomo vrnili do 17.00 ure. Po plačilu startnine bodo pohodniki na startu prejeli kontrolne knjižice, med pohodom okrepčilo, po končanem pohodu pa topel obrok in spominsko značko. Pot ni zahtevna, je pa zaradi dolžine naporna in zahteva nekaj fizične in psihične priprave. Dodatne informacije na tel.: 041 433 254 Leon Lavrič in 051 306 727 Janez Jesenšek. Pridružite se nam! Prepričani smo, da boste doživeli marsikaj lepega. Na veselo snidenje ob prvem maju. Organizacijski odbor PD Moravče AS DOMŽALE OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: torek, 3.5.2005 od 8.00 do 12.00 in od 13.30 do 18.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi sreda, 4.5.2004 od 8.00 do 12.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi petek, 6.5.2005 od 8.00 do 12.00 in od 13.30 do 18.00 ure v Dobu pred trgovino Napredek sobota, 7.5.2005 od 8.00 do 12.00 ure v Krašnji pred gasilnim domom ponedeljek, 9.5.2005 in torek 10.5.2005 od 8.00 do 12.00 ure od 13.30 do 18.00 ure v Lukovici pred kulturnim domom Janka Kersnika Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila ! OZZB Moravče in udeležencev NOB ponovno vabi na svečano proslavo ob: • 60-letnici poboja aktivistov NOB na Moravškem, • 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, • /. maju - prazniku dela, dne, 30. aprila ob 16. uri pred spominskim obeležjem nad Češnjicami. Pripravili bomo kulturni program. Slavnostni govornik bo predsednik glavnega štaba ZB Slovenije Jože Božič. Vabljene vse članice in člani OZZB ter vsi občani. Vsem svojim članom, občankam in občanom čestitamo ob prazniku 27.aprilu - dnevu upora proti okupatorju in I.maju - prazniku dela. OZZB Moravče 2 Novice iz Bralke in bralci! Naj svoje uvodne vrstice najprej namenim vsem tistim, ki ste verjeli krilatici z ATV, ki me označuje za nasprotnico graditve vodovodov in cest. Moja izjava na seji OS se je glasila: »Vodovodi in ceste so izjemnega pomena, vendar se čez nekaj let obnavljajo. Natisnjen časopis pa ostaja takšen, kot je.« Na svetniško vprašanje, če je časopis pomembnejši od vodovoda, pa nisem imela možnosti odgovoriti, ker je bilo moje vztrajno dvigovanje roke v znak prošnje za besedo tudi vztrajno neopaženo. Ljudje res slišijo tisto, kar hočejo. Nikakor pa ni umestno blatiti ime drugega zato, da bi povzdignili sebe. Tokratna številka znova prinaša veliko razburljivega branja, tudi zame, ki bom tokrat z zanimanjem pričakovala izid, saj je ena stran izšla z uredniškim delom župana. Naj pojasnim. V sredo 14. t.m. je župan izrazil željo, da časopis izide po seji OS, da bo lahko v svojem pisanju predstavil tudi rezultate tega zasedanja. Poskušala sem mu ustreči in dan preživela ob telefonu, da sem prepričala oglaševalce, da je izid kasnejši in naj ostanejo naši naročniki, se dogovorila s pripravljalcem za tisk, le-ta pa s tiskarjem in uspelo nam je uskladiti obveznosti tako, da bo številka pred vami le z dvodnevno zamudo. Zdelo se je, da vse teče v najlepšem redu, pa se je zapletlo. Kot na žerjavici sem čakala pisanje, da ga takoj pošljem v nadaljnjo obdelavo. Pripravljalca sem prosila za še polurni odlog, da bom članek pridobila. Od njega pa sem izvedela, da je članek že pri njem s pripisom, naj gre v objavo brez predhodnega vpogleda. Najprej sem pomislila, da smo zmagali v borbi s časom, saj smo tako pridobili nekaj dragocenih minut. Šele nato sem se zavedala, da je to poseganje v uredniško delo, da mi bodo kasneje očitali izplačilo uredniškega honorarja za delo, ki ga nisem opravila in prikradlo se je spoznanje, da mi prav tisti človek, s katerim bi bilo sodelovanje porok za uspeh, ne zaupa. Z vso pravico, bi zahtevala članek na vpogled, a sem se odločila, da je županovi dani besedi potrebno verjeti in torej pričakujem, da njegov članek prinaša poglede na rezultate zadnje seje OS, zaradi česar časopis prihaja med vas z zamudo. Pravijo, da je na stvari potrebno gledati pozitivno. Pa naj bo, tako vsaj občutim, kako je, če čakaš novic, ki jih ne poznaš. Po izidu marčevske številke je bil sklican sestanek izdajateljskega sveta, ki je razpravljal o mojih »napakah« v moji odsotnosti, saj me niso povabili. Kakšen dosežek demokratične družbe! Obsodijo te brez možnosti, da bi se branil. Namen? Reševanje problema nikakor ne. Saj ne verjamem, da je šlo za obrekovanje, za dobronamernost pa po mojem tudi ne. S temi dejanji je očitno pokazano, da sem velik trn v peti, ki pa ga nikakor ne znajo izdreti. To pa me zares čudi, saj je pot do razrešitve urednika in imenovanje novega povsem jasna, čeprav ne povsem gladka. Še želja za praznične dni, ki so pred nami, da bi jih preživeli predvsem v takšni družbi in s takšnimi ljudmi, ki vas bogatijo. BERNRDA MAL, odgovorna urednica Z Srečanje društev MLAD t GASILK GZ SLOVENIJA - regija Ljubljana lil, OSNOVNA ŠOIA Jurija Vege Moravče in GZ MORAVČE - MK Mladinska komisija prirejajo 7. Srečanje društev MLADI GASILEC osnovnih šol regije Ljubljana III. na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah in sicer v soboto, 7. maja 2005 ob 9 uri. Društvo upokojencev Moravče Program izletov v drugi polovici leta 2005 Vsako prvo soboto nakupi na Madžarskem - Lenti, vsak prvi torek nakupi v Italiji MAJ: 14.5. - nabiranje gloga in ogled Brkinov 21.5. - Kočevje, Kočevska Reka, Gotenica, vožnja do gradu Kostel. Po ogledu znamenitosti in kosilu se bomo vračali proti domu. JUNIJ: srečanje upokojencev Slovenije v Postojni JULIJ: Pokljuka - športni dan in srečanje po-hodnikov s Triglava AVGUST: 13.8. - izlet v Izolo - možnost kopanja in kmečki turizem SEPTEMBER: 3.9. - srečanje upokojencev Koroške v Pliberku in sejem obrti OKTOBER: trgatev na Štajerskem NOVEMBER: 10.11. - martinovanje v vinorodnem kraju DECEMBER: silvestrovanje - izlet v neznano Vsi izleti, ki nimajo točnega datuma, bodo znani ob prijavi. Prijave na telefon: 031-614-654 Sonja, 031-651-282 Jože, 723-17-25 Jože Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 3. junija. Vaše prispevke pričakujemo do 18. maja. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si Novice iz Moravske doline 26. april 2005, Letnik VI, Številka 4 Novice a Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4. 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Martin Rebolj (predsednik). Roman Cerar. Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar. Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal. E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022.« Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Petere, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič. Darinka Grum. Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! V_J Moravske doline 3 Spoštovane bralke in bralci Novic iz Moravske doline! Mesec je hitro na okoli in ponovno sedim pred računalnikom in vam pišem. Želim vam sporočiti in obrazložiti vse, kar se je v tem mesecu dogajalo. Zgodbo, ki se ji reče - delo občine v tistem najširšem smislu, sem v prejšnji številki zaključil z ugotovitvami in zaključki seje občinskega sveta, ki je zavrnil osnutek predloženega proračuna in tako onemogočil še tisto nekaj razvojnih aktivnosti, ki bi jih lahko občina v tem letu peljala. Nikakor ne morem tudi mimo uvodnika urednice našega časopisa, gospe Bernarde Mal. Naj bodo njeni stavki in misli danes vodilo mojega prispevka in prepričan sem, da bo končno spoznala svoje lastno protislovje in samozagledanost. Žal je finančna situacija še slabša, kot sem vam razlagal do sedaj. Simulacija dinamike izplačil kot obveznosti nerazsodnega zadolževanja v preteklih dveh letih, bo že sredi tega leta pomenila sesutje likvidnosti občine. V praksi to pomeni, da bi delavci občinske uprave in tudi vrtca v Moravčah lahko ostali brez osebnih dohodkov. Potrebno bo najemati likvidnostne kredite. Vsi, ki veste, kaj to v življenju pomeni, me sedaj lažje razumete, ko znova in znova ponavljam, da v letu 2005 žal ni in ne bo sredstev, ki bi zadoščala za normalno poslovanje občine. Moje besede, da ni proračunskih sredstev, se pojavljajo v časopisih in v mojih razlagah v občinskem svetu, krajevnih skupnostih in drugje samo tolikokrat, kolikokrat se pojavljajo pobude in apetiti svetnikov po finančnih sredstvih za povsem nerealne ideje za leto 2005. Seveda sem za gospo Bernardo, kakor piše v svojem uvodniku, zgolj »diktator«. Z veseljem bom »diktator«, ker bom razpoložljiva sredstva rajši namenil za zaslužene plače našim varuškam in vzgojiteljicam v vrtcu, namesto da bi plačeval barvni tisk časopisa, ki gaje očitno gospa Malova že olast-ninila in privatizirala. Zanimivi so tudi besede: »Ja, ta pa zna!« . V knjigi vseh knjig sicer res obstaja recept, kako nahraniti in napojiti nepregledno množico z malo vina in malo kruha, a žal to ni v moči navadnega smrtnika. Smrtniki puščajo zgolj dolgove in prav občinska dediščina preteklih let je tista, ki nas danes v občini zelo, zelo tepe. Ker ima gospa Malova družino, razume, kaj ji hočem povedati, mar ne? Tudi sklicevanje na financiranje po dvanajstinah je že za vsakega tretješolca osnovne šole - da ne bo pomote, vražje enostavna zadeva. Če ni, tudi dvanajstine ne pomagajo. Kako bi bilo lepo, če bi nam »dobri mož« dajal iz malhe brez dna sredstva za plačevanje dvanajstin. Občini Moravče ne bi bilo potrebno nikoli več sprejeti proračuna. Zanimiva je tudi prispodoba urednice, »kako nahraniti volka in ohraniti ovco celo«. Žal je danes tako, da volkovi tulijo, ovce pa že dolgo ni več. Ljudski pregovor govori- »... sedem suhih let...«. Na srečo bo v občini Moravče samo eno takšno leto, to je leto 2005. Ali se sedaj »utemeljeno ali neutemeljeno bliska« v »šolani glavi«, res ne vem. Upam le, da sem prižgal »ogenj razsvetljenja«, ki ga ne prinašam človeštvu, ampak zgolj nekaterim občinskim svetnikom in posameznikom, za katere upam, da so končno spoznali realnost. Naj mi spoštovane občanke in občani ne zamerijo, če sem se nekoliko poigral z besedami in mislimi naše urednice. Naj se povrnem na dogodke, ki so sledili prejšnji seji občinskega sveta. Odločil sem se, da bom vsaki svetniški skupini posebej sc enkrat obrazložil osnutek proračuna, poslušal njihove predloge in pobude. Prav tako sem obiskal vse krajevne skupnosti in jih seznanil s trenutnim stanjem v občini. Obiskal sem ljudi in naše kraje, ki sem jim v osnutku proračuna namenil tisto nekaj malega kar je še ostalo v NRP -Načrtu razvojnih programov za letošnje leto. Povsem razumem njihov gnev in jezo, ki sojo stresali na tiste občinske svetnike in svetnice, ki so brez pravih argumentov zavrnili predlagani osnutek.Pri tem se niso ustrašili ne kamere in ne mikrofona. Njihova stališča ste lahko videli tudi sami v informativno oddaji občine Moravče na ATV. Enostavno ni človeško, etično in moralno politično spletkariti v klopeh občinskega sveta, na drugi strani pa puščati ljudi brez pitne vode in drugih za življenje potrebnih dobrin. Pri tem bi še posebej želel okrcati tiste svetnike, ki se še posebej radi sklicujejo na etiko in moralo. Človek mora večkrat stopiti pred »ogledalo«. V prejšnji številki je bila zanimiva tudi poteza urednice gospe Mal, ko je cenzurirala navedbe porabe proračunskih sredstev znotraj Gasilske zveze Moravče. Namesto številke 600.000 SIT, je napisala *00.000 SIT. Na to temo se je sestal tudi Izdajateljski svel Novic iz Moravske doline in »modroval« o tem, ali je to prav ali narobe. Počutil sem se, kot da bi sedeli v Butalah. Enostavno ne morem verjeti, da nekateri člani sveta še nikoli niso slišali za Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Popolnoma mi je jasno, da ne poznajo Uredbe o upravnem poslovanju, a dejstvo je, da so vsa sredstva, ki izhajajo iz javnega financiranja povsem dostopna javnosti. Transparentnost, javnost, preglednost, celovitost, enotnost, uravnoteženost proračuna in proračunske porabe so načela, ki morajo veljati tudi v Moravčah. Sam ne nameravam ugotavljati kdo je s kom v sorodu, kakšni so kriteriji za dodeljevanje nagrad v posameznih društvih itd... V konkretnem primeru bo to morala razčistiti Gasilska zveza Moravče sama. V vrstah gasilcev je veliko odločnih in odgovornih mož in žena, ki bodo tO nalogo znali opraviti. Sledil je 20. april 2005. Ponovno sem na sejo občinskega sveta uvrstil osnutek proračuna. Moje delo seje obrestovalo. Osnutek je bil v predloženi obliki sprejet. Sedaj sledi enomesečna javna obravnava in končna potrditev proračuna občine Moravče za leto 2005. Martin Rebolj, župan 4 Novice iz Na 5. kongresu naše stranke smo izvolili novo vodstvo, ki je močno pomlajeno, sprejeli dopolnjen statut, sprejeli pa smo tudi novo ime. Socialni demokrati. Naš predsednik za naslednja štiri leta je Borut Pahor. Tako je naša stranka dobila nov zagon, poln moči za nove izzive, zlasti na področju socialne politike. Stranka je končno dobila ime, katerega ji je evropska socialna demokracija priznala že pred desetletjem, ko smo bili kot prvi izmed slovenskih strank sprejeti mednje. Občinska organizacija Socialnih demokratov Moravče Mnenje svetnika Občine Moravče Da upanje ne bo zaman Po izvolitvi župana in njegovem zagotovilu, ob potrditvi mandata na seji Občinskega sveta, da bo vložil vse napore za povezovanje med člani občinskega sveta, da bo uvedel mesečno koordinacijo predstavnikov političnih strank ali svetniških skupin, itd..., sem upal, da bomo v naši občini lahko nadaljevali z delom, ki bo v korist vsem. Do 18. seje Občinskega sveta, kije bila 16.12.2004, župan ni uspel ali smel uresničiti obljub o sodelovanju. Na omenjeni seji sem posredoval pobudo o sodelovanju vseh članov občinskega sveta pri sooblikovanju občinske, gospodarske, kulturne, okoljske itd... politike. Župan je odgovoril, da le to sprejema dobronamerno, kot želi tudi delovati in računa na pomoč svetnikov in občinske uprave. Žal je sodelovanje ostalo samo pri "željah", saj do 19. seje Občinskega sveta, na kateri je bil predstavljen prvi predlog proračuna Občine Moravče za leto 2005, ni bilo s strani župana nikakršne pobude o sodelovanju. Na 11. seji Občinskega sveta (10.3.2004) je bil, z 11 glasovi ZA in 1 glasom PROTI, sprejet Razvojni program Občine Moravče za obdobje 2004 - 2007. Menim, da je omenjeni program osnova za pripravo osnutka proračuna Občine Moravče za leto 2005. Dejstvo je, da mora občina poravnati obveznosti za planirane investicije, ki so bile izvedene že v letu2004. Z razpoložljivimi sredstvi pa je potrebno nadaljevati že začete investicije, ne pa vključevati nove, ki niso zajete v veljavnem Razvojnem programu. Le tako bo mogoče zagotoviti tudi sredstva za ostale potrebe, med katerimi je tudi delovanje društev, tudi gasilskih, katera se opremljajo in usposabljajo za nudenje pomoči občanom, ko jo bodo le ti potrebovali. Z veseljem ugotavljam, da so nekatera društva in klubi v občini že na tako visoki kvalitetni ravni, da za nadaljnji razvoj potrebujejo pomoč strokovnjakov, katere je seveda potrebno plačati. Gospodu Romanu Cerarjupa v pojasnilo le to, da nadzor nad pravilno porabo proračunskih sredstev vrši Nadzorni odbor, katerega je imenoval Občinski svet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kateri predsedujem, nima nikakršnih nadzornih pristojnosti, za kar sem pridobil tudi strokovno mnenje gospe Nevenke Zaviršek, univ.dipl.prav, direktorice občinske uprave. Do zavrnitve predloga osnutka proračuna je izgledalo, kot da sta za "uspešen" razvoj Občine Moravče dovolj župan in njegova desna roka (svetnik, nadzornik, svetovalec), le večino glasov v občinskem svetu je potrebno še zagotoviti. In kaj se je potem zgodilo? Prvič: vsesplošna kritika svetnikov s strani avtorjev zavrnjenega osnutka proračuna. Drugič: kaže na bolje - začeli smo se strpno pogovarjati. Tretjič: pričakujemo pozitivne rezultate, od katerih bodo imeli koristi občani, ki so nam zaupali mandat. ANTON STENKO, svetnik OS Čas neusmiljeno teče naprej. Za nami so velikonočni prazniki in upamo, da ste jih preživeli v duhu teh praznikov in V SVOJem Slovenska ljudska stranka osebnem zadovoljstvu. Dogajanja na Občini pa nas ne navdajajo z. optimizmom. Župan občine je Predlog osnutka občinskega proračuna za leto 2005 predstavil na seji Občinskega sveta, ne da bi predhodno bilo kakršnokoli usklajevanje med strankami. Za tak neusklajen predlog osnutka občinskega proračuna je glasovalo samo 5 občinskih svetnikov, 8 jih je bilo proti, 1 svetnik pa je bil odsoten. Nato je bilo s strani župana na A TV enostransko predstavljeno, da so bili ti omenjeni svetniki proti določenim vsem izgradnjam. Temu še zdaleč ni tako. To se da ugotoviti tudi iz magnetogramov seje občinskega sveta. Slovenska ljudska stranka nikoli ni nasprotovala napredku podeželja, nasprotno - vseskozi se z.a njegov razvoj zavzema, saj ima te cilje zapisane ž.e v svojem programu. Nasprotuje pa takemu načinu dela - kar tako na pamet, glede na vedno premajhen proračun Občine Moravče. Predstavljeno je bilo, da se za izgradnjo enega metra vodovoda porabi 40.000,00 SIT. Če bi bil ta podatek točen, bi bila ob taki predpostavki z. vodovodno napeljavo pokrita celotna občina, glede na ž.e do sedaj porabljena sredstva. Pri tem Slovenska ljudska stranka poudarja, da bi za investicije, kot je vodovod in ceste v naše višinske kraje, bil sedaj pravi čas, da župan začne razmišljati o prijavi občine na razpis za razvoj podeželja ter s tem hribovskih kmetij in za uravnotežen regionalni razvoj. Sama Občina Moravče verjetno lakih dragih investicij s svojimi proračunskimi sredstvi ne bo zmogla. Pri tem je ljudska stranka z. vsemi svojimi močmi pripravljena pomagati. »Utapljamo se v informacijah, pogrešamo pa znanje«. OO SLS Moravče NSi Nova Slovenija Krščanska iluUska stranka Stranka N.Si in njeni svetniki so bili v zadnji številki Novic iz Moravske doline omenjeni kot zaviralci razvoja občine Moravče, ker niso podprli predloga proračuna. N.Si se zaveda odgovornosti, ki jo ima lokalna skupnost do občanov, vendar mora tudi lokalna skupnost, na čelu z županom, upoštevati preteklo delo in politične stranke, ki so odgovorne za sprejem proračuna. Kljub obljubi župana, da se bo mesečno srečeval z vsemi političnimi strankami, se to ni nikoli zgodilo do sprejemanja proračuna. Ker pa letošnji proračun ni bil nadaljevanje razvojnega programa iz. preteklega obdobja in ker na prvi predlog proračuna po poslovniku občine ni možno razpravljati, so bili svetniki prisiljeni uporabiti edino možno obliko nest rin janja tako, da so proračun zavrnili. V primeru, da bo župan iskal med strankami soglasje za sprejem proračuna, bodo svetniki N.Si konstruktivno sodelovali pri njegovem sprejemu. Težko pa je komur koli z. županom sodelovati, ker vse po vrsti neprestano žali in zavaja javnost s polresnicami ali z izkrivljenimi informacijami o preteklem delu. To se dogaja na vsaki občinski prireditvi in tudi v medijih, ki jih izrablja v propagando proti tistim, ki so si v desetih letih delovanja občine prizadevali z.a dobrobit občanov. V upanju, da se bo pomladna energija, ki nam jo te dni ponuja narava, usmerila v skupno delo za dobrobit občanov, vam želimo prijetno praznovanje praznika dela in prve obletnice vstopa Slovenije v EU. OO N. Si Moravče Moravske doline 5 Iz poslanskih klopi Za nami so velikonočni prazniki, konec je osebnih postnih odrekanj, dokončala seje tudi življenjska pot enega največjih ljudi zadnjega stoletja papeža Janeza Pavla II. V petek 08. aprila smo se tudi v Državnem zboru s triminutnim molkom poklonili njegovemu spominu. Delo v Državnem zboru poteka s polno paro. V zadnjem mesecu sem poleg ostalega rednega dela sodeloval tudi pri koalicijskem usklajevanju zakonodaje s področja žrtev vojnega nasilja, vojnih grobišč in vojnih invalidov. S spremembami nekaterih zakonov, bo zakonodajalec poskušal odpraviti krivice, ki so bile v preteklosti storjene predvsem prisilno mobiliziranim, civilnim žrtvam vojne in med in po vojni izvensodno pobitih civilistov in zajetih vojaških oseb. S spremembo zakonodaje naj bi se odpravila tudi nesorazmerno velika izplačila države za določene privilegirance, ki prejemajo nenormalno visoka mesečna nadomestila (tudi preko 600.000 SIT). Glede na problem prometa skozi Moravče, sem ministru za promet mag. Janezu Božiču zastavil pisno poslansko vprašanje glede problematike reševanja prometa skozi Moravče. Predstavil sem mu težave, ki so posledica povečanja prometa zaradi bližnjega AC priključka na Krtini. Od ministra pričakujem odgovor še v mesecu aprilu in vas bom o njem tudi obvestil. Vprašanje se glasi: Potek avtoceste Maribor - Ljubljana po dolini Črnega grabna in priključek naACna Krtini in v Domžalah je povzročil, da se je količina prometa skozi Moravče po cesti R2 415 na odseku 1216 drastično povečala v zadnjih nekaj letih. V tem obdobju je cesta praktično postala navezovalna cesta iz. področja Zasavja na AC. Po nekaterih meni dostopnih podatkih, seje PLDP iz. leta /997 do letu 2004 povečal za faktor več kot 2. Predvideva se, da se ho promet do leta 2010 povečal še za nadaljnjih 20 %, s tem bo tudi izrazito povečanje tovornega prometa. Ozko grlo na cesti R2 415 na odseku 1216 predstavlja kraj Moravče, kjer je cesta zelo ozka, tako da se na več mestih v Moravčah ne moreta normalno srečati niti dva osebna avtomobila. Problem je tudi v tem, da ob tej cesti vodi šolska pot, ki ni urejena s pločniki, saj za ta poseg ni prostora. Zaradi takšnega stanj, je cesta na tem odseku terjala že več smrtnih žrtev. Širjenje ceste in zagotovitev kvalitetnih prometnih karakteristik hi po mojem mnenju zahtevala visoka finančna sredstva. Edina rešitev, kako promet varno speljati skozi (mimo) Moravč je po mojem mnenju obvoznica, kije bila do nedavnega še uvrščena v program gradnje državnih cest. Kot mi je znano, je Občina Moravče pripravljena urediti vse potrebno na področju urejanja prostora, da se čim preje reši problem prometa skozi Moravče. Zaradi tega me kot poslanca državnega zbora zanima, kdaj lahko občina Moravče pričakuje rešitev prometa skozi Moravče, ki po mojem mnenju ne more iti v smeri razširitve obstoječe ceste, ampak v smeri obvoznice okrog Moravč. Prepričan sem, da bo pri tem aktivno sodeloval Občinski svet in župan Občine Moravče. Glede na to, da je cesta praktično navezovalna cesta na AC, bi pričakoval, da se bo v rešitev problematike ustrezno vključil tudi DA RS. S pozdravi, mag. Franc Capuder, poslanec DZ Naj vas na koncu še spomnim, da sem vam na voljo v poslanski pisarni v Moravčah vsak 1. in 3. ponedeljek od 18. do 19. ure. Pisarna leži nad prostori trgovine TUŠ (bivši VELE) v Moravčah. FRANC CAPUDER, poslanec DZ PET MINUT S SVETNIKOM Jože Ribič, svetnik SLS Dolgo je trajalo, da sva se uspela dogovoriti o sestanku. Vaša telefonska številka je bila velikokrat nedosegljiva. To dejstvo me čudi, saj sem bila obveščena, da delate na kmetiji. Povejte kaj več o sebi. Sem oče treh šolo obveznih otrok. Res skupaj z. ženo kmetujeva na Podbrdu pri Drtiji, z. nami pa je še moja mama. Telefon pa je moral biti izklopljen zaradi mojega izobraževanja. Trenutno obiskujem tečaj tujega jezika, ne za potrebe kmetovanja, pač pa zaradi službenih potreb. Že trideset let delam v Telekomu na delovnem mestu nadzor TK omrežja in na tem delovnem mestu je potrebno poleg nemščine tudi znanje angleščine. Obstajajo tudi določene obveznosti svetnika. Kot predsednik Odbora z.a kmetijstvo sem aktiven pri pripravi proračuna in pri samem izvajanju. Kot predsednik odbora za denacionalizacijo sem z vsemi možnimi sredstvi usmerjal izvajanje denacionalizacije. Vrnjeno je bilo večina denacionaliz.irane zemlje. Pomagal sem tudi pri gradnji kabelskega telefonskega omrežja v naši občini. Pri prejšnji županji gospe Milki Novak sem z.elo rad sodeloval in dalo se je marsikaj narediti. O vsem smo se dogovarjali. Znala je prisluhniti potrebam ljudi in se posvetovati. Imela je širok krog ljudi, s katerimi je komunicirala o potrebah in izvajanju del. Osebno nimam nič proti novemu županu gospodu Rebolju. Krasen človek z.a pogovor, njegove politične odločitve pa so preveč samovoljne. Njegov komunikacijski krog je ozko zaprt. Kot kmeta me je z.elo prizadelo obvestilo, da maramo odslej sami plačevati veterinarske usluge, ki jih je prej plačevala Občina Moravče. Vzrok so neplačani računi z.a november in december z.a storitve, ki jih je opravljal Veterinarski dom Domžale z.a naše. občane. Očitki o prejšnji neracionalni porabi sredstev so tudi z županove strani. Denar se ni zapravljal, pač pa je šel za koristne investicije. Novi župan je začete investicije preprosto ustavil, namesto da bi jih nadaljeval in dokončal. Tega ne odobravam. Gre mu za izgradnjo infrastrukture z.a naselja, kjer prebiva manj kot deset domačih ljudi, pričakuje pa se še več »vikendašev«. Strinjam se, da so zelo velike potrebe po tej izgradnji, vendar način financiranja ni pravi. Za vasi Sv. Mohor, Kal in Tlačnica bi zagotovo dobili evropska sredstva, saj so tipični primeri nerazvitih krajev, za katere so namenjena sredstva FAO. Na ta dejstva je preko medijev opozarjal tudi gospod Kočar, prvi župan občine Moravče. S svojim 50% obveznim finančnim prispevkom bi še vseeno dovolj prispevali z.a isti učinek. Splača se pripraviti potrebno dokumentacijo in kandidirati za ta sredstva, z ostalimi 50% pa dokončati začete investicije npr. mrliško vežico Peče. Tudi cesta za vas Selce je pripravljena z.a asfaltiranje in jo je 6 Novice iz Iz seje Občinskega sveta Občine Moravče Predlog odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2005 je potrjen Občinski svet je brez večjih nesoglasij sprejel sklep o vključitvi Občine Moravče v pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju RRP LUR) za obdobje 2007 - 2013. Svetnike je predvsem zanimalo, kakšna je prednost sodelovanja Občine Moravče v RRP LUR ter predvsem možnost izboljšanja prometne in komunalne infrastrukture. Direktorica Regionalne razvojne agencije LUR Lilijana Resinovič je v obširnem odgovoru poudarila, da je izboljšanje prometne in komunalne infrastrukture izvedlj ivo le kot nujno potreben del drugih projektov npr. na področju razvoja podeželja, ne pa kot samostojen projekt. Predloga Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Moravče svetniki niso potrdili. Navkljub izčrpni obrazložitvi zakonodaje s področja javnih uslužbencev s strani direktorice Občinske uprave Nevenke Zaviršek, univ. dipl. prav., so svetniki imeli največ pomislekov glede razdelitve Občinske uprave na dva oddelka: oddelek za proračun in splošne zadeve, oddelek za okolje in prostor, v okviru katerega deluje tudi režijski obrat za opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb. Predlagali so enovito organizacijo Občinske uprave, kot jo imajo z Občino Moravče primerljive druge občine. Ponovni predlog odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2005 je bil po burni razpravi le potrjen. Župan Martin Rebolj je uvodoma pojasnil spremembe predloga. nujno dokončali. Omenjam še prepotrebno zamenjavo azbestnih cevi na obstoječih moravških vodovodih. Tudi center Moravč je pri investiranju vedno izpadel, čeprav so bila rezervirana namenska sredstva za to. Občutek imam, da niste preveč naklonjeni tistim, ki prihajajo v moravško občino. Ljudi, ki ne prenesejo vonja podeželja, res ne želim imeti za sosede. Zrasel sem na kmetiji in vem, koliko truda je vloženega v tO, da lahko sleherni Zemljan preživi, tudi meščani. Tisti, ki si ob vonju gnoja zatiskajo nos, nimajo kaj iskati na deželi. Verjetno tudi po vaši zaslugi še ni bil potrjen letošnji predlog proračuna. Potrjen ne bo toliko časa, kakor dolgo bo v nasprotju s sprejetim razvojnim planom. Ustavljanje investicij in predlaganje novih postavk bo vsak pameten in razsoden svetnik zavrnil in zahteval uskladitev. Nesmisel je vlagati v investicije, kjer je lastništvo neurejeno in odrekati ljudem npr. za požarno varnost, kjer ni namenjenega niti toliko denarja, kot ga pride v občinsko blagajno od pobrane požarne takse. Občina mora zagotovili tudi svoj delež, pri investicijah, ki jih finančno s svojim deležem podpira država tako za izobraževanje kol investicije komunalnega pomena. Ne bom spraševala za privatne želje. Bolj me zanimajo želje svetnika. Želim si, da bi se izvedli projekti, ki rešujejo več zadev naenkrat. Tudi takšne imamo v načrtu. Vodovod na turistično privlačno Limbarsko goro je nujno potreben, saj jo obišče po več slo turistov ob prireditvah, ki jo pripravljajo domačini sami. Želim vam čim več uskladitev želja in realizacije le teh. DARINKA ORUM Več sredstev je namenjenih OŠ Jurija Vege, Gasilski zvezi Moravče in nekaterim kulturnim društvom. Posledično je manj sredstev planiranih za izgradnjo vodovoda in sredstev namenjenih preostalim društvom. Dodanih je tudi nekaj postavk izgradnje vodovoda na odročnih lokacijah Občine Moravče, katerim je vodovod obljubljen že več let. Ob koncu je svetnike še seznanil s posledicami odlaganja sprejetja proračuna predvsem na prihodkovni strani ter pri načrtovanju in izvedbi projektov. Svetniki so kljub nekaterim pomislekom predlog podprli. V obrazložitvi svetniških glasov so se odprla vprašanja glede nedoločenosti vseh prihodkov, zapiranja investicij in odpiranja novih ter nedoločena stopnja financiranja s strani občanov pri posameznih investicijah. Predlog naj ne bi bil razvojno naravnan, saj ne podpira obrtnikov in manjših podjetnikov. Dvomili so tudi v kvaliteto načrtovanih projektov, kot je vodovod in urejanje cest, v kolikor bodo izvedeni na hitro, da le bodo. Razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2005-2008 Občinski svet ni sprejel. Sprejeli pa so sklep, da se Predlog odloka o proračunu javno obravnava v vseh Krajevnih skupnostih Občine Moravče. Občinski svet je sprejel Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna Občine Moravče za leto 2004. Po obrazložitvi zaključnega računa, je Franc Capuder dal pobudo Nadzornemu odboru, da preveri pravilnost poslovanja Občinske uprave v projektu kanalizacije v Krašcah. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali je bil predložen zahtevek za povračilo preseženih sredstev pri gradnji vrtca na Ministrstvo za šolstvo. Brez zapletov je bil sprejet tudi sklep o imenovanju članov v Svet OŠ Jurija Vege Moravče. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se na seji 7. marca 2005 ni strinjala s predlogom župana za imenovanje treh predstavnikov Občine Moravče v Svetu OŠ Jurija Vege, zato je oblikovala nov predlog kandidatov. V svet šole so imenovani: Nevenka Zaviršek, univ. dipl. prav., direktorica občinske uprave; Renata Vidergar, Dvorje in Franc Najdič, Zalog pri Moravčah. Ob koncu seje so svetniki dali pobudo za pobiranje takse podjetjem, ki opravljajo prodajo na terenu, kot je urejeno tudi v nekaterih drugih občinah. Ponovno je bil poudarjen tudi problem izhajanja občinskega glasila v črno-beli tehniki. Z oglaševanjem je bilo zbranih več kot dovolj sredstev za barvni tisk glasila. Župan je razložil, da so prihodki od reklamnega oglaševanja prihodki občinskega proračuna in ne časopisa. Na medije pa se je nanašal tudi predlog, da se v skladu z Zakonom o medijih v izogib enostranskemu poročanju pripravi občinski odlok o poročanju na lokalni televiziji, ATV Signal Litija. Podan je bil tudi predlog avtobusnih voznikov glede ureditve sejemskega prostora, da bi omogočili potnikom nemoteno vstopanje in izstopanje iz avtobusov. V nadaljevanju so svetniki predlagali, da se poročilo o investicijskem programu gradnje vrtca objavi v občinskem časopisu. KATARINA PETERC Moravske doline 7 Župan /a svetniki v 4f.£ Velika vas V petek S. aprila smo se zbrali na sestanku Krajevne skupnosti Velika vas. Namen sestanka je bil, da se župan g. Martin Rebolj in svetniki občinskega sveta lažje odločijo za podporo proračuna Občine Moravče. Popeljali smo se z osebnimi avti po asfaltni in makadamski cesti, ugotavljali smo, da je v zelo slabem stanju. Po ogledu ceste smo v domu krajanov na Hribu nadaljevali sestanek. Predsednik Aleš Lavrič je pozdravil prisotne: župana Martina Rebolja ter člane občinskega sveta Moravče Franca Capudra, Branko Bizjan, Ivanko Kocjaneič in Antona Stenka. Župan Martin Rebolj je v uvodu povedal, da je za ceste v K.S. Velika vas namenil v prvem osnutku proračuna kar nekaj sredstev vendar so ga svetniki zavrnili. Obljubil je, da bo v novem osnutku predloga proračuna namenil enako, kajti postavk ne more povečati. Razume pa tudi krajane, ki si želijo prečne povezave z cesto Zg. Prekar - Sp. Ribče - Sp. Prekar - Zg. Ribče - Velika vas - Senožeti - Križevska vas. Krajani Zaloga si želijo, da bi uredili cesto, da bi njihovi otroci imeli varno pot v šolo. V nadaljevanju je Franc Učakar podal svojo izjavo o cesti, ki gre po njegovem zemljišču; kjer je bila občinska cesta, je sedaj privatno dvorišče. S tem se Učakar ne strinja in želi kompromisno rešitev. Z županom Martinom Reboljem sta se dogovorila za sestanek na občini Moravče. Mirko Lindner nam je povedal, da smo v K. S. Velika vas že pred leti dali v plan ceste po vaseh, zato meni, da je sedaj na vrsti cesta proti Zalogu. Svetnik Franc Capuder je povedal, da podpira izgradnjo cest v K. S. Velika vas. Krajani krajevne skupnosti si vsi želimo boljših cestnih povezav z. občino Moravče. Svet krajevne skupnosti vidi, da se v dani situaciji občinski svetniki premalo zavedajo, da so izvoljeni za ljudi ne pa za lastni interes v smislu kraj, iz. katerega prihajam, naj dobi čim več, ostali pa naj ostanejo nerazviti. Ko so volitve, so vsi kandidati polni idej o pomoči podeželju, a kruta obljuba vseh je: »Pomagaj si sam«. Krajevna skupnost in gradbeni odbori pa smo prišli do mnenja, da nekatere svetnike, ki glasujejo v svetu Občine Moravče, sploh ne zanimajo slabe ceste v naši krajevni skupnosti. Na vabilo se enostavno niso odzvali, da bi zadevo videli in ocenili, kaj je bolj pomembno oziroma katere ceste je treba prednostno urediti. Vsem, ki so prišli na srečanje in tistim, ki so upravičili svojo odsotnost, se še enkrat zahvaljujem. O vseh v Občinskem svetu Občine Moravče, ki se niste udeležili srečanja, menim, da z vaše strani nimamo podpore, čeprav bi si jo močno želeli. Svet K.S. Velika vas Mobilnost prihodnosti v Ljubljanski urbani regiji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 17.3.2005, v Kulturnem domu Grob/je v Domžalah, organizira/o 5. izmed 6 rednih srečanj predstavnikov občin in sodelavcev Regionalne razvojne agencije. Tematika tokratnega srečanja je bila Mobilnost prihodnosti, ki se ukvarja z možnostmi izboljšanja stanja prometa v regiji predvsem s pomočjo razvoja javnega potniškega prometa. Srečanje se je udeležilo 53 predstavnikov občin, ministrstev, javnih prevoznikov, načrtovalcev razvoja prometa in nosilcev prostorskega razvoja, kar je pripomoglo k konstruktivni debati in soočenju različnih interesov na temo mobilnosti. Namen srečanja je bil pregled izvajanja projektov, kijih ima z Regionalna razvojna agencija zapisane v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 ter iskanje soglasja o tem katere programe želimo uresničevati v Regionalnem razvojnem programu v prihajajočem obdobju 2007-2013. Po pozdravnem nagovoru gospoda Juharta, predstavnika občine gostiteljice, so svoje poglede glede nadaljnjega razvoja prometa v regiji predstavili predstavniki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, župan občine Trzin, predstavnik Mestne občine Ljubljana, predstavnik Ljubljanskega potniškega prometa, predstavnik Kam Busa, predstavnica Urbanističnega inštituta in predstavnik oddelka za urbanizem občine Domžale. Individualnim predstavitvam je sledila tudi burna razprava, ki je še dodatno pokazala pomembnost reševanja problematike prometa v regiji. Ugotovljeno je bilo. da je stanje prometa v Ljubljanski urbani regiji slabo, ter da se iz leta v leto slabša, kljub nenehnemu izboljševanju in razvoju cestnega omrežja. Glavne razloge za slabšanje situacije v regiji so udeleženci videli predvsem v nenehnem povečevanju števila osebnih vozil. zaradi katerih je potovanje v regiji postalo zelo oteženo, kar pride še posebej do izraza v času prometnih konic. Javni prevoz potnikov, ki bi lahko znatno pripomogel k reševanju prometne problematike, pa se že leta ubada s finančnimi težavami, kar se kaže v zmanjšani kakovosti storitev, vse manjši frekventnosti in posledično vse večjem upadanju prepeljanih potnikov. Dodatno oviro predstavlja tudi to, da večina javnega prevoza v regiji in predvsem Ljubljani temelji na avtobusnih prevozih, ki pa so v veliki meri odvisni od količine in hitrosti ostalega prometa in zato je njihova konkurenčnost v času prometnih konic še dodatno zmanjšana. Prvi pomemben korak, ki bi ga po mnenju sodelujočih morali prevoznik/ v regiji narediti, je izboljšanje medsebojnega sodelovanja, s čemer bi olajšali uporabniku uporabo različnih prevoznih sredstev, ter tako dvignili privlačnost javnih prevoznih sredstev. Najprej bi bilo potrebno na regionalnem nivoju uskladiti vozne rede vseh prevoznikov, ter jih narediti razumljive in lahko dostopne uporabniku. Drugi pomemben korak za dvig privlačnosti javnih prevoznih sredstev je poenotenje vozovnic, ki bi uporabniku omogočalo nemoteno prestopanje med različnimi prevoznimi sredstvi do želene lokacije. Težavo za povezovanje prevoznikov predstavlja obstoječa zakonodaja in način financiranja njihove dejavnosti, zaradi česar so si prevozniki prisiljeni konkurirati. Predstavniki prevoznikov so na srečanju predvsem izrazili pričakovanje po aktivnejši politiki in jasno predstavljenih ciljih Ministrstva za promet, ki je prevzelo pristojnosti urejanja regionalnega prometa, vendar se je na tem področju v zadnjem obdobju malo spremenilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da se v regiji pogreša enoten koncept razvoja prometa, ki bi s pomočjo primerjave različnih variant začrtal usmeritve razvoja cestnega prometa in 8 Novice iz javnega prevoza. Ta študija bi lahko tudi potrdila ali ovrgla koncept tramvaja, kot je bil predlagan v idejni študiji, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana. Razvoj tirnega potniškega prometa lahko regiji prinese občutne izboljšave prometne situacije, vendar se je potrebno investicije lotiti sistematično in najprej analitično ugotoviti dejanske potrebe in možnosti razvoja. Predstavniki ministrstva za okolje, prostor in energijo so predlagali tudi, da se poleg prometne študije v regiji čimprej pristopi tudi k izdelavi regionalnih zasnov prostorskega razvoja, s katerimi bi lahko tudi prostorsko opredelili vse razvojne projekte v regiji. V času srečanja je bila med udeleženci izvedena tudi anketa o njihovih dnevnih prevozih na delo, ki je dala pričakovane, vendar zanimive podatke. Ugotovljeno je bilo, da kar 83% anketiranih za vsakodnevne prevoze na delo uporablja osebno vozilo in le 17% odstotkov se na delo vozi z vlakom oz. avtobusom. Ob primerjavi časov potovanja v službo in cene, ki jo za to plačujejo smo med avtomobilisti ugotovili, da pridejo na delovno mesto v povprečno 22 minutah in za to pot porabijo 470 tolarjev, medtem ko bi z javnim prevoznim sredstvom na za isto pot porabili povprečno 45 minut in 437 tolarjev. V povprečju torej uporabniki osebnih vozil prihranijo dnevno 47 minut in morajo za to odšteti 66 tolarjev več kot bi jih z uporabo javnih prevoznih sredstev. Čas ki ga prihranijo za pot v službo je bil tudi najpogostejši razlog, da so se uporabniki odločili za osebno vozilo, kot največjo pomanjkljivost avtomobila pa so navajali težave pri parkiranju. Večina uporabnikov osebnega vozila bi se bila pripravljena odpovedati le temu. če bi bili javni prevozi hitrejši in bolj frekventni. prestopanje pa časovno in cenovno bolj ugodno. Udeleženci, ki se na delovno mesto vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi niso temu prevoznemu sredstvu najbolj zvesti, saj se poleti radi odločajo za kolo. po potrebi pa uporabijo tudi avto. Za svojo pot potrebujejo v povprečju 55 minut in potrošijo za to 495 tolarjev, vendar je bilo število teh premajhno, da bi lahko pridobili verodostojne podatke. Posebej zanimive so bile tudi sklepne ugotovitve, pri katerih so skoraj vsi udeleženci označi/i čas kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri prevoznega sredstva, na drugo tretje in četrto mesto so postavili ceno prevoza, varnost in udobje, najmanj pa je za udeležence pomembna zasebnost. Velika večina udeležencev vidi prihodnost javnega prometa v regiji v kombinaciji hitrih regionalnih železniških povezav, ki se dopolnjujejo z avtobusnim/prevozi. Menijo tudi, da bi bilo potrebno posodobiti vozni park in zagotoviti neodvisnost javnega prevoza od količine ostalega prometa. Srečanje se je zaključilo z ugotovitvami, da je mobilnost še zmeraj ena najpomembnejših tematik razvoja regije in ji je v prihodnje potrebno namenjati še več pozornosti. Vzpostaviti je potrebno komunikacijo z Ministrstvom za promet ter pričeti najprej z ukrepi, ki jih je sorazmerno lahko izvesti in prinašajo dokaj velike učinke. Predvsem je potrebno zagotoviti optimalnejše delovanje obstoječih prevozov, ter jih z enotnimi voznimi redi in enotnimi vozovnicami povezati v celoto. Ustanoviti je potrebno telo. ki bo na regionalni ravni nadzorovalo delovanje celotnega sistema in bo zmožno pripravljati tudi nove investicije v razvoj javnega potniškega prometa v regiji. Matej Gojčič. RRA LUR Linhartova 13. 1000 Ljubljana RRA LUR Sporočilo za medije Na podlagi 7.člena Navodila O minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Ur. I. RS, ŠT. 52/2000), sklepov večine občinskih svetov občin Osrednje slovenske statistične regije, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela s priprave) Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007- 201i. V okviru priprave regionalnega razvojnega programa bomo izvedli devet delavnic: 1. Produktivnost javnega sektorja Delavnica bo 6.5.2005 v dvorani E - GZS, Dimičeva 13, Ljubljana. 2. Produktivnost, ustvarjalnost javnih raziskav in razvoja Delavnica bo 10.maja 2005 v Narodnem domu občine Logatec, Tržaška cesta 44, Logatec. 3. Učinkovitost zdravstvenega sektorja Delavnica bo 11.maja 2005 v dvorani Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. 4. Učinkovitost izobraževalnega sektorja Delavnica bo 12. maja 2005 v sejni sobi občine Medvode, Cesta komand. Staneta 12, Medvode. 5. Javna mobilnost Delavnica bo 17.maja 2005 v dvorani Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje , 212 Ig, Ig. č.Konkurenčnost, izzivi proizvodnje in storitev Delavnica bo 18. maja v prostorih Našega Slamnika, Slovenska cesta 28, Mengeš. 7. Izzivi kulture za globalno konkurenčnost Delavnica bo 19.maja 2005 v prostorih Galerije Veronika, Japljeva 2, Kamnik. 8. Vključevanje robnih starostnih skupin v konkurenčnost Delavnica bo 25.5.2005 v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25, Vrhnika. 9.Odprtost, konkurenčnost trga in delovne sile Delavnica bo 26.5.2005 v sejni sobi občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda. Dodatne informacije s programom posameznih delavnic bodo objavljene na naši spletni strani www.rralur.si. Ha sreča brez hujših posledic Vmarčevski številni glasila sem na 13. strani v rubriki »Črna kronika« ob fotografiji prevrnjenega šolskega kombija zapisala, da cesta, ki je tudi šolska pot, ni bila pravočasno splužena in posipana. Oglasil seje Andrej Laz/ar iz. Zg. Kosez, kije opozoril, daje cesti) spluz.il ž.e ob 4. uri, posipana pa je bila res kasneje. Izvajalcu pluženja se opravičujemo, hkrati pa upamo, da ob ponovnem snež.enju (ki bo, upamo, čim kasneje) odgovorni na Občini Moravče ne bodo imeli pred očmi le »šparanje« občinskega denarja, ampak tudi posledice, ki bi zaradi le-tega lahko bile veliko hujše, če bi bil kombi poln šolarjev. Veseli smo, da seje voznici zdravje izboljšalo in da svoje delo še naprej z veseljem opravlja. BRANKA B1ZIAN Moravske doline 9 Natura 2000 Posebna varstvena območja v občini Moravče Dne, ¡5.3.2005, je bila predstavitev območja Natura 2000 na območju občine Moravče. Predstavitev so pripravili delavci Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Kranj. Kaj pomeni NATURA 2000? Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z. osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Kar petintrideset odstotkov Slovenije je opredeljene kot območje NATURA 2000. Ta območja so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitalnih tipov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Pravne podlage so evropske direktive in domača zakonodaja. Na območju občine Moravče je po Direktivi o habitatih posebno varstveno območje KANDRŠE (o samem poimenovanju se prisotni niso povsem strinjali, saj je večji del območja v občini Moravče), zato so predlagali, da bi se poimovanovalo PEČE - KANDRŠE. Klasifikacijske vrste pa so: mali podkovnjak - netopir, v cerkvah sv. Jerneja v Pečah, sv. Mihaela v Peskih Kandršah in sv. Štefana v Zg. Kosezah; potočni piškurji - v Veliki vodi, pritoku Drtijščice in navadni koščak - rak, v Drtijščici od izvira do zadrževalnika oziroma Gradiškega jezera. Obe vodni vrsti sta ogroženi zaradi regulacije in onesnaženja voda. Evropska unija in država Slovenija, kot tudi občina s svojimi predpisi skrbijo, da se ta redka ohranjena narava varuje. Ohranjena narava in velika hiotska pestrost je: ena pomembnih komponent nacionalne in regionalne identitete - pomemben sestavni del trajnostnega razvoja - pomembna priložnost za eko-industrijo in oblikovanje naravi prijaznih produktov - pomemben dejavnik pri ohranjanju neonesnaženih virov potne vode, ki postaja strateška mineralna surovina Ob tem se lahko razvija eko industrija in turizem. Saj ohranjena narava daje možnost pridelave neoporečnih kmetijskih pridelkov in drugih produktov, vezanih na naravo. Pomemben delež, pri tem ima kmetijstvo, kmetijsko svetovalne Natečaj CIPRE - šestkrat po 25.000 evrov! Prihodnost v Alpah nagrajuje Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je danes, 14. aprila 2005, v Ljubljani in istočasno v še petih drugih alpskih državah v okviru svojega projekta ..Prihodnost v Alpah" razpisala nagradni natečaj, na katerem bo podelila šest nagrad, vsakokrat v vrednosti 25.000 evrov - obetajo si jih lahko najboljši projekti, namenjeni uveljavljanju trajnostnega razvoja na območju Alp. Rok za prijavo projektov je 20. julij 2005. Predložene projekte si bo na spletnih straneh mogoče ogledati že od 27. julija dalje. Nagrade bodo podeljene 22. septembra 2005 na letni strokovni konferenci CIPRE v Brigu v Švici. Podrobnejši opis vsebine oz. posameznih tem natečaja, pogoji za udeležbo ter prijavnica so objavljeni na spletnem naslovu www.cipra.org/prihodnost. službe in naravovarstvene službe. Pri tem pa morajo upoštevati veljavne akte občine. Eko turizem je pomembna gospodarska kategorija, vendar je pri nas še slabo razvila. Pri tem je potrebno upoštevati naravne danosti in pretehtati vse vidike prednosti in slabosti za možnost turizma in usmerjati turistično dejavnost tja, kjer bo hiotska pestrost najmanj prizadeta. Pri tem ne sme priti do degradacije prostora in ohranjenih krajinskih značilnosti zaradi množičnih obiskov ter gradnje različnih turističnih objektov in infrastrukture, kar kažejo izkušnje iz, tujine. Sredstva za izvajanje ukrepov so na voljo iz. slovenskega kmetijsko akcijskega programa - SKOP in evropskega programa Life lll-Narava in Life lll-Okolje. O možnostih črpanja virov iz okoljskega programa poteka obveščanje preko Kmetijsko gozdarske zbornice o programih Life pa preko Ministrstva za okolje in prostor. Več o projektu Natura 2000 lahko izveste na spletni strani M()P: www.natura2000.gov.si. BRANKA BI Al AN inovator iz Moravč V Heliosovem Tedniku se je našel zanimiv članek o našem občanu Viliju Kumerju. Vili je zaposlen v Heliosu v obratu PP in je že večkrat sodeloval s svojimi predlogi v akciji Sistem koristnih predlogov. Tokrat seje lotil konstruiranja naprave za napenjanje mrež. na vibracijska sita. Naprava je že preizkušena in je dobila najvišje število točk, tako dajo že uporabljajo v proizvodnji. Osnovna pridobitev je poenostavitev napenjanja in zagotavljanje enakomerne napetosti mreže po celotnem situ. Primož. Krajšek, član komisije, je napravo ocenil lakote: »Njegova naprava za napenjanje mrež. na vibracijska sila je edinstvena zamisel, omogoča pa enakomerno napenjanje mreže, kar vpliva na obstojnost le-te in zagotavlja kvalitetnejšo filtracijo. To pa vsekakor vpliva na racionalizacijo izvedbe tehnološkega postopka. Želimo si, da bi se število raz.mišljujočih ljudi še povečalo in bi tako tudi sami vplivali na svoj delokrog z. racionalnimi rešitvami.« Pohvalno, ni kaj dodali razen čestitk in želja, naj s svojim znanjem, izkušnjami in voljo razveseljuje svoj delokrog ter izpolnjuje svoje poslanstvo. M AL 10 Novice iz Spoštujmo nacionalne simbole Praznik slovenske zastave Deseti april 2005 je bil mrzel in turoben dan, pa vendar so imeli v dnu srca sonce vsi, ki so se napotili v geometrično središče Slovenije na praznik slovenske zastave je poudaril povezovalec programa, igralec Tone Kuntner. »Zastava je pomemben simbol za ohranitev naroda, a samo toliko kolikor povezovalne moči ji dopustimo in kolikor domovinske ljubezni in pozitivne narodne zavesti vnesemo vanjo. Zastava je kot akumulator, ki ga dan za dnem polnimo s ponosom in občutkom pripadnosti in ga bomo lahko praznili, če bomo zašli v krizo. Takrat bomo iz. njega črpali moč narodne enotnosti in občutek pripadnosti slovenski državi.« je med drugim povedal slavnostni govornik, predsednik državne-ga zbora Franc Cukjati. V svojem govoru seje zavzel za uvedbo domovinske vzgoje v naš šolski sistem, ker mora ta postati del celostne vzgoje mladega človeka. Na koncu je bila posebej pozdravljena njegova gesla »poklon in poljub slovenske zastave«. Društvo Heráldica Slovenica, praznik slovenske zastave organizira vsako leto V spomin na 7. april IS4H, ko je član dunajskega društva Slovenija Lovro Toman v ljubljanski gostilni Pri zlati zvezdi prvič javno izobesil slovensko zastavo. Letos so jo slovenski vojaki izobesili Že devetii. Spremljale so jo zastave slovenskih občin, združenj, društev itd. Za kulturni program je letos poskrbela občina Škofljica. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega političnega vodstva: predsednik državnega zbora, poslanci. Župani, svetniki in vsi, ki jim državni simboli pomenijo del njih samih. BRANKA BIZJAN kateri je Pivkelj turn) Miha Trdin in pohvalil ti gesti ter se zahvalil vsem. ki so prišli in z.až.elel. da bi se na tem kraju tudi v bodoče srečevali. Pivkelj je dobil tudi svojo himno, priredbo Ipavčeve pesmi »O mraku«, ki jo je priredil in zapel Jože Razpotnik. Ker pa je bila ravno cvetna nedelja, so za posvelilno tablo zataknili tudi blagoslovljeno oljčno vejico. Ob prijetnem klepetu, pesmi, zvonjenju Za lepe želje občini in vseh navzočih, je čas kar prehitro mineval. Udeleženci so se dogovorili, da se bodo dobivali vsako leto na nedeljo pred občinskim praznikom, ob 14. uri. To pobudo naslavljajo tudi Planinskemu društvu Moravče, da jo uvrsti v svoj letin program. Vabljeni vsi, ki ljubile Moravsko hribovje. BRANKA BIZJAN Na Pivklju zvon zvoni V počastitev desete obletnice občine Moravče je 20. marca 2005 na njenem najvišjem vrhu zazvonil zvon sreče. Pivkelj turn, najvišji vrh občine Moravče, s svojimi HHO metri nadmorske višine je premalo poznan občanom in tudi drugim poliodnikom. Zalo so se ljubitelji Pivklja Že več let pogovarjali, da je na Pivkju potrebno nekaj postavili (ideja župana Matjaža Kočarja je bila, da bi postavili razgledni stolp, ker je to enkratna lokacija v središču Slovenije) in organizirati kakšno prireditev. Jože Razpotnik je ž.e V lanskem letu postavil klop, kjer se lahko pohodni ki spočijejo, okrepčajo in vpišejo V knjigo. Sead Čurak pa je dal Razpotniku obljubo, da bo kupil zvon, ki bo obešen na lipi slovenskem simbolu, ki rasle tu. Seveda je dal soglasje tudi lastnik .lož.c Kovic in z veseljem prinesel lestev, s pomočjo katere je Ivan Vidic, ki je naredil konstrukcijo, zvon tudi obesil. Kot nalašč je bil 20. marec (nedelja pred občinskim praznikom) pravi dan Z.a obešanje zvona. Zbrali so se številni ljubitelji tega vrha in slavnostno obesili zvon, pripravili priložnostni kulturni program, V katerem je vse prisotne pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Dešen (v Moravske doline 11 REDNI LETNI OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE MORAVČE Humanost gasilcev visoka, proračunska sredstva porazno nizka Dne 8.4.2005 je potekal redni občni zbor Gasilske zveze Moravče. Letos je občni zbor potekal v prostorih PGD Vrhpolje. V uvodu je predsednik GZ Moravče gas. tov. Ivan Vidic pozdravil vse navzoče, in sicer delegata GZ Slovenije gas. tov. Vidmarja, delegate drugih gasilskih zvez, predstavnika lokalne skupnosti in vse navzoče gasilce. Po izvolitvi delovnih organov so bila predstavljena poročila: predsednika, poveljnika, tajnice, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Svoja poročila so podali predsedniki komisij, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Moravče, in sicer komisije za mladino, članice, veterane ter komisije z.a odlikovanja in priznanja. Iz. vseh poročil je razvidno delovanje GZ Moravče tako na požarnem, izobraževalnem in tekmovalnem področju. Soglasna ocena je bila, da je GZ Moravče delovala zelo uspešno. Nato so bili delegati in gostje povabljeni k razpravi. Sledili so pozdravi, in sicer predstavnika GZS, delegatov ostalih gasilskih zvez in predstavnika lokalne skupnosti. Delegati SO delovanje GZ Moravče ocenili kot Občina število prebivalcev število hišnih številk proračunska sredstva skupaj GT/šte-vilo prebivalcev GT/število hišnih številk Moravče 4.572 1.433 3.600.000 787 2.495 Lukovica 5.136 1.414 10.200.000 1.986 7.214 Litija 14.420 3.895 26.000.000 1.803 6.675 Zagorje 17.228 3.680 45.000.000 2.612 12.228 Komenda 4.566 1.244 10.500.000 2.300 8.440 Mengeš 6.752 1.581 10.500.000 1.555 6.641 • GT — gasilski tolar zelo uspešno. Govor predstavnika lokalne skupnosti pa je izzvenel v političnem duhu, češ da del krivde za takšno finančno stanje nosi 9 svetnikov od 14, ki so glasovali proti Predlogu osnutka proračuna z.a leto 2005. Na navedeno se je nato predsednik Gasilske zveze ostro odzval, da so gasilci nadstrankarski in da politika ne. sme in zaenkrat na tem mestu ne more biti prisotna. K besedi se je prijavil tudi član predsedstva gas. tov. BogomilBrvar, kije vsled navedenega govora predstavil primerjalno preglednico o financiranju Gasilske zveze Moravče in ostalih okoliških zvez. Iz preglednice jasno in nedvoumno izhaja, da je financiranje Gasilske zveze Moravče več kot nizko. Nato sta bila predstavljena delovni plan za leto 2005 s strani poveljnika GZ in finančni plan za 2005 s strani predsednika GZ. Največja projekta za leto 2005 pa bosta tekmovanje z.a DMG (Društvo mladi gasilec) in mladinski kviz. Organizator mladinskega kvizaje GZ Moravče za celotno Regijo Ljubljana III. IVAN VIDIC, Predsednik GZ Moravče 7. Srečanje društev MLAD t GASILEC GZ SLOVENIJA - regija Ljubljana 111., OSNOVNA ŠOLA Jurija Vege Moravče in GZ MORAVČE - M K Mladinska komisija prirejajo 7. Srečanje društev MLADI GASILEC osnovnih šol regije Ljubljana III. na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah in sicer v soboto, 7. maja 2005 ob 9 uri. Srečanje imenovano DMG - društvo mladi gasilec, ustanovljeno v letošnjem, letu na Osnovni šoli Moravče, bo letos delovalo prvič. V regijo Ljubljana III. so vključene vse osnovne šole in s tem vsa gasilska društva iz. občin oziroma gasilskih zvez. Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Litija, Šmartno pri Liliji, Lukovica in Moravče. Že v prvem letu bomo v vlogi soorganizatorja, izvajalca in gostitelja. Srečanje, katerega osnovni namen je, da se osnovnošolska mladina druži med seboj, se spoznava in obenem usposablja v gasilskem znanju. Prisoten pa je tudi res sproščen ustvarjalni duh, saj je srečanje tudi tekmovalnega značaja, seveda le v tolikšni meri, da mladina pridobiva na motivu z.a uspešno vključevanje v gasilske vrste. Iz, osnovne šole Moravče, oziroma naše Gasilske zveze bo sodelovalo 21 mladih, ki bodo pričakovali našo vzpodbudo in udeležbo na tem srečanju, saj se bodo soočili z. veliko konkurenco, po predvidevanjih bo okoli 200 sodelujočih. V vsaki organizaciji ali društvu je za dolgoročni obstoj in uspešno delovanje ključnega pomena delo z mladino. Tega se vsi, ki smo vključeni v gasilske vrste, dobro zavedamo. Morda omenim ob tem še to, da se nam zdi nedopustno, da se v tem letu predvideva dosti manj finančnih sredstev iz občinskega proračuna. Izenačiti "gasilsko društveno dejavnost" z. ostalimi društvi je nedopustno; vsi, ki smo vključeni v to smo zato, da solidarno pomagamo sočloveku ob nesreči in ne zaradi svojih kakršnih koli sprostitvenih potreb. Vsi smo kot občani potrebni zaščite, reševanja oziroma požarne preventive, zato gradimo na mladih: omogočimo jim izobraževanje, dajmo jim motiv, da se bodo vključili v naše vrste in prevzeli naše prostovoljno delo, ki je v dobrobit vseh. Udeležimo.se tega srečanja in naši mladini dajmo vzpodbudo. NA POMOČ ! JOŽE KLOPČIČ, GZ Moravče - M K 500 tisočakov za 50 članski orkester .„ Člani PGM smo imeli 25.2.2005 redni občni zbor. V uvodu je predsednik Milan Moči/nikar pozdravil vse navzoče posebej še Pavla Pevca iz. sklada za ljubiteljsko kulturo RS, Draga Tavčarja predsednika Godbe Domžale, Toneta Savnika ravnatelja Glasbene šole Domžale in Martina Rebolja župana Občine Moravče. Po pregledu poročil, finančnega in delovnega plana je delovni predsednik Franc Capuder odprl razpravo na poročila. V razpravi je župan Rebolj pojasnil, da razume položaj in pomenih nosi godbe in obljubil, da bo godba dobila dodatna sredstva iz proračuna (500.000 SIT) poleg tistih, ki ji pripadajo po točkovniku. Ostali gostje so pojasnili, da s tako majhnimi sredstvi ne bomo mogli delovati, saj imajo pri sosednjih godbah finančne težave, čeprav dobijo mnogo več denarja (Domžale 2.5(X).(XX) SIT, Lukovica 1.700.000 SIT). Že samo za udeležbo na tekmovanju bi porabili polovico denarja, saj je samo prijavnina 1(X).(XX)SIT, potrebno pa je imeli tudi vse originalne note z.a skladbe, prevoz, ... Na koncu smo izvolili še člane UO PGM ter člane inventurne komisije, častnega razsodišča in nadzornega odbora. MATJAŽ BI/JU 12 Novice iz Zapisnik Občnega zbora 002ZB Moravče, z dne 20,0X200$ Predsednik OOZZB in udeležencev je pozdravil vse prisotne. Predlagal je dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika OOZZB IN UDELEŽENCEV NOB MORAVČE 2. Za delovno predsedstvo (Točnega zboruje predlagal tov. Stanka Ravnikarja, za člana: Lada Ocepka, in tajnika: Anteja Pajka. 3. Sledila so poročila.lajnika, blagajnika, predsednika Predsednik OOZZB je podal poročilo o delu v minulem letu. Priprave in sodelovanje na proslavah ob spominskih obeležjih. Svoje delo je opisal tudi tajnik OOZZB Moravče, Ante Pajk. Navedel je delo in zapisnike sej UO ZZB Moravče, vloge in prošnje za proslave v Moravčah in vloge novih članov. Tov. blagajničarka Vojka Rebolj je podala poročilo o prihodkih in odhodkih v tem letu. Predsednik občnega zbora je vsa poročila dal na glasovanje. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Predlagal je člane za nadzorni odbor. To so Franc Kmetic, Franc Ravnikar in Slane Strte. Sklep je bil sprejel soglasno. Predsednik je poročal o programu za 2005. Napovedal je proslavo ob 30. aprilu v Češnjicah, osrednji govornik bo dr. Jože Božič. 14.avgusta bo proslava na Grmačah. Prva naloga društva je obnovitev spomenika v Polsnikovem dolu. Za obnovo naj bi poskrbela Občina Moravče. /x) pomoč je treba napisati vlogo. Omenil je še druge priprave na slovesnosti pri spominskem obeležjih. Sledil je sprejem novih članov v OOZZB Moravče. Predsedujoči lov. Stane Ravnikarje spregovoril novim članom: »V času, ko politična situacija ni naklonjena ohranjanju, ste se odločili za vstop v vrste članov Združenja zveze borcev. To je zelo pomembno, ker si nekateri želijo na novo pisati zgodovino, ki naj bi se začela pO letu 1945. Predvsem pa jim je cilj zmanjšati in oprali sramoto izdajstva. Vi ne stopale v naše vrste zaradi osebnih koristi ali kariere, ker verjamete, spoštujete tradicijo NOB. Zalo smo vas zelo veseli in ponosni na vašo pravilno odločitev. Naša skupna naloga je, da se nikdar ne izenačijo borci za svobodo s hlapci okupatorja in domačimi izdajalci!« V članstvo je stopilo 17 novih članov. Pred sedujoči jim je čestital. Navzoče je pozdravil tudi župan Občine Moravče, tov. Martin Rebolj. »Evropa in zahodna demokracija je Že v času druge svetovne vojne priznala partizansko gibanje kol del anlifašislične koalicije. Pri nas pa se ne moremo sporazumeli ali je bila 26. ali 27 aprila. Naša borba, partizanska borba, nikdar ni bila usmerjena proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu. Uda pa je neusmiljena do tujega osvajalca in okupatorja. Če so partizani Z.ažgtdi cerkev, sojo zaradi tega, ker so jih domobranci spreminjali v svoje' trdnjave. To niso bila dejanja naperjena proti cerkvi, ampak vojaške operacije, ki so imele namen izkoreninjenja sovražnikovega potujčevanja. Partizanom se pogoste) očita, da so z. e>re>žjem e>b-računavali z ovaduhi, ki so bili po roelu Slovenci To je sicer res. vedeti pa je treba, da so se nacijašisti posluževali metod totalne vojne proti partizanom. Ravno ovaduhi so bili še nevarnejši ke>t sovražnikovo orožje. Sovražnikje namreč poskušal uničiti podtalni narodni odpor z vdori svojih plačancev v vrste ilegalne organizacije z. raztrgane! in izdajatelji. NOB gibanje se zate> takemu načinu borbe lahke) upira samo leike>. da OVOduŠtVO in izdajstvo zatira s smrtne) kazni je?. Obtožba oborožene borbe proti plačanim ovaduhom in izdajalcem iz vrst lastnega naroda, je zato ne samo nesmiselna ampak tudi krivična. V vojni velja pravilo, ki ga je Chure hill izrekel pred parlamentom: »Kdor koraka s Hitlerjem, je mej se>vražnik.« NOB seje borila za združitev vseh Slovencev. Prepričan sem, da aktivnosti, ki vodijo v Moravski dolini za postavitev spomenike) vojnim žrtvam, nikakor ne vodijo k leike> imenovani spravi. Sprava je možna le, če bomo zadeve obravnavali iz. zornega ke>ta v času, v katerem se> se dogajale,« Tov. Vitomir Cerar je poudaril in opisal sodelovanje z. domovinskimi društvi. Temelji se> de>bri, letos imajo cilj postaviti spomenik padlim v zadnji vojni Prav je, ela skupaj sodelujemo pri odkritju spemienika. Poudaril je na enakopravnost načel Dem državnosti je tudi velš praznik. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik Društva upokojencev tov. Franc Novak in izrazil vse pohvale delu OZZB. Vimenu Medobčinske OZZB in Občinske organizacije Domžale je navzoče pozdravil tov. Ivan Petere. Poudaril je, ela je politiku čudna de> naše organizacije. Sredstva, ki jih ehbijo, morajo porazdeliti na medobčinske odbore. Zato so majhna. Prisotne se) pozdravili še predstavniki OZZB Lukovice, tov, Ana Zaje. Poudarila je skrb za žrtve vojnega nasilja Za borce je treba skrbeli, keike>rtudi za spominska obeležja. Prisotne je pozdravil tudi predsednik ZZB, krajevne organizacije Prejetje. Zaželel še naprej velike) uspeha pri delu. V imenu ZZB l)eil je navzoče pozdravil predsednik ZZB. ANTE PAJK, tajnik Pihalna godba Moravče že IS v Planici V petek, 18.3.2005, smo se člani PGM odpravili v Planico n odlično, prav tako tudi naše počutje. VieJeli sme) velike) e>elličmh poletov prek 201) metrov. Godbeniki smo uspešne) predstavili našo občino 15 000 gledalcem iz. vse Evrope, saj nas je uradni napovedovalec večkrat predstavil. Po končanem uradnem delu smo godbeniki e>digrali za SVOJO dušer in veselje navijačev dve urni promenadni koncert ob izteku skakalnice, pri čemer smo navezali tudi mednarodne stike. Povabljeni smo bili v avstrijski Salzburg in norveški Vikersunel, vendar se obeh gostovanj verjetno ne bomo mogli udeležili zaradi pomanjkanju denarja, ki je trenutno največji problem v godbi. Splaniškimi organ i zate) rji pa sme) že dogovorjeni za gostovanje prihodnje lete), kjer bo na zaključku zopet ge>sto\ ala zdaj že svetovno znana Pihalna godba Moravče. Zatorej Planica nasvidenje prihodnje lete). MATJAŽBIZJUfoto: Tomaž Vavpetič Moravske doline 13 Društvo rokodelcev Moravske doline Pregled lanskoletnega dela Več kot polovica članov Društva rokodelcev Moravske doline se je pred dnevi zbralo na rednem občnem zboru društva. Predsednica Branka Bizjan je v svojem obsežnem poročilu naštela vse aktivnosti, ki so jih prizadevne članice in člani izvedli v lanskem letu. Na 21 različnih prireditvah in predstavitvah so predstavili svoje izdelke, sodelovali na prireditvah ob občinskem prazniku, predstavljali občino Moravče v zamejstvu (Beljak), sodelovali na različnih sejmih in delavnicah ter sodelovali z. drugimi podobnimi društvi. Med najbolj odmevnimi pa je bil samostojni večer »Slovensko ljudsko izročilo in prepoznavnost v Evropi«, kjer so številni udeleženci skupaj obudili spomine na stare ljudske običaje, družno zapeli nekaj pesmi in poskusili domače dobrote, ki so jih pripravile pridne roke kmečkih gospodinj. Vsa poročila (finančno, nadzornega odbora, disciplinske komisije) so bila soglasno sprejela, saj je društvo skrbno gospodarilo z. denarjem, ki ga je dobilo iz, občinskega proračuna in iz, lastne dejavnosti. Da je vzdušje in navdušenje nad delom v društvo dobro, je dokaz, tudi vedno večje število članov (40) in rednih ali občasnih obiskovalcev delavnic, ki jih v moravški občini še vedno organizirajo vsak drugi četrtek v mesecu. Dela ne bo zmanjkalo tudi v tem letu, saj je v planu dela predvidenih 10 delavnic, kjer bodo članice pletle, izdelovale rože iz. krep papirja, medene kruhke, izdelke iz. gline, ogrlice iz. papirja, pri svojih izdelkih bodo uporabile servietno tehniko, izdelovale bodo rešil je, novoletne voščilnice in novoletne okraske, vsi člani društva pa bodo povabljeni tudi na strokovno ekskurzijo, ki bo junija. Že v lanskem občinskem proračunu so bila zagotovljena sredstva za izdelavo pohištva v manjši sejni sobi poleg Boljkovc galerije (nad trgovino TU S) in v prvih letošnjih mesecih so lepe omare in vitrine popestrili razstavljeni izdelki rokodelcev in rokodelk. Veliko prostora je namenjenega donaciji Lojzeta Kokalja, ki je društvu podaril steklenice, v katerih je mojstrsko izdelal in predstavil stare rnoravške ljudske obrti. V zahvalo so mu člani društva podelili naziv »častni član« in mu izročili priložnostno darilo. Sicer pa se bodo rokodelci odslej srečevali v Boljkovi galeriji, kjer so boljši pogoji za delo, urnik delavnic pa ostane nespremenjen: vsak drugi četrtek ob 19. uri. Da pa ne bi bil občni zbor le »uradno srečanje« članov, so članice poskrbele za domače pecivo in se ob sadju ter »pijači naše mladosti« zadržale še precej časa v družbi članov v prijetnem druženju. Izkazalo seje, daje idej in pripravljenosti za njihovo realizacijo še veliko, zato se ni bali, da hi tradicija ohranjanja rokodelstva na Moravškem kmalu zamrla. S.V., joto:Mojca Ocepek Novice /> Turističnega društva Moravče Foto sekcija je že pričela z. delom. Ob izidu Novic bosta za nami že dve srečanji - delavnici. Naj vam znova sporočim, da bodo delavnice odprte za vse, vsebino dela bomo objavili na ATV in na oglasni deski pred Kulturnim domom (»koz.olček«). Prispevek za udeležbo na delavnici za nečlane društva znaša 1 000 SIT * Ob koncu meseca aprila se izteka natečaj za turistični spominek. Naj vas spomnim, da lahko izdelke, s katerimi želite sodelovati na natečaju, oddate na vložišču Občine Moravče. Če bomo prejeli premalo spominkov, bomo rok za oddajo podaljšali in vam tako dali še malo časa za uresničitev kakšne nove zamisli. * Razpis za priznanje Zlati lipov list V mesecu maju znova pričenjamo tudi akcijo Turističnega društva za spodbujanje občanov k skrbi za lepšo podobo domov, gostinskih lokalov, kmečkih poslopij in s tem k lepšemu izgledu celotne občine. Izbrali bomo: 1. najlepše urejeno hišo (okensko, balkonsko cvetje, okolica hiše), 2. najlepše urejen kmečki dom, 3. najbolj urejen gostinski lokal (urejenost lokala in okolice, prijaznost osebja), 4. najlepšo staro hišo. 5. ekološko najbolj osveščena Krajevna skupnost (količina ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih glede na število prebivalcev) Izvedli bomo dve ocenjevanji: prvo bo v drugi polovici junija, drugo bo konec avgusta. Lanski »Zlati lopov list« je bila zelo odmevna akcija, ki smo jo s podelitvijo priznanj in tudi pravih zlatih lipovih listkov zaključili na prireditvi Martinov večer. Enako načrtujemo tudi za letos. Podelili bomo zlata in srebrna priznanja ter nagrade. Zelo bomo veseli vaših prijav. Upamo, da vam pretirana skromnost ne bo vzela poguma za prijavo. K sodelovanju sle povabljeni vsi občani. Sosedje bodite pravi sosedje in spodbudile vse tiste, ki večji del svojega časa namenijo urejanju doma in izgledu kraja, občine. Vaše prijave pričakujemo do 10. junija. Pošljite jih na naslov: Anica I^ebar (za TD) Partizanska c. 17, 1251 Moravče. Lahko pa tudi e-mail: info@turisticnodrustvo-moravce.org ali po tel. 041 326 292. * Sporočamo vam tudi, da nas sedaj že lahko najdete na novi spletni strani www.turisticnodrustvo-moravce.org E-mail: inJb@turi.sticnodrustvo-moravce.org DANICA JANČAR, za Turistično društvo Moravče Zahvala Župnijski Naritas Moravče Članice Župnijske Karitas že več let v naši občini vodijo akcijo obdarovanja mater, ki so rodile štiri ali več otrok. Tudi letos so presenetile z. rožo lončnico in iskrenim stiskom roke. Kot val se vsujejo čustva in prelelijo razum. Veselje. Sreča. Skrb. Odrekanje. Tavanje v iskanju vzgojnih poli. Posmeh. In na koncu sladka solza iskrene sreče, ki jo lahko občutimo le tisti, ki smo pripravljeni sprejeli odgovornost starševstva in prispevali k ohranjanju klenega slovenskega naroda navkljub vsem medijskim oglaševalskim akcijam, oviranju mladih deklet - bodočih mater - ob vstopu na službeno mesto, strahu in obremenjevanju z. materialnimi dobrinami, davčni politiki,... Vimenu vseh obdarovank.se vam iskreno zahvaljujem in sporočam, da so vaša darila in predvsem vaša pozornost v naših domovih našla posebno mesto. Hvala! BERNARDA M AL 14 Novice iz Mama, te raze se zate /a maje srce tudi Tako je pisalo na ročno izdelanih voščilnicah, ki smo jih prejele mame pred prireditvijo oh materinskem dnevu, nastale pa so pod spretnimi rokami učencev OŠ Moravče pod vodstvom mentorice Inge Ivartnik. LetOS je bil 25. marec ravno na veliki petek, zato je organizator Kil) Limbar prireditev za starše prestavil na ponedeljek, 4. aprila. Udeležili so se je predvsem svojci nastopajočih, čeprav je bila namenjena vsem. Z obiskom prireditve sta organizatorje razveselila tudi župan Martin Rebolj in njegova žena. Predstavil se je pevski zbor Zvonček z Barbaro Fale, predstavnika Kil) Limbar pa sta nanizala nekaj lepih misli o ljubezni, ki te lahko ponese do nebeških višav in podala nekaj koristnih napotkov za boljše medčloveške odnose, njihova gostja Katrin pa je ob spremljavi zvokov kitare zapela dve čudoviti pesmi. Evropska poslanka in predsednic ti Kil) Limbar Ljudmila Novak je spregovorila o pomenu materinstva, o težavah, ki danes spremljajo matere, predvsem pa poudarila, kako veliko je lahko materino srce, ki vse odpušča ter se na veliko razdaja, za kar je požela navdušen aplavz, saj njene besede vedno sežejo ljudem v srce in smo jih že prav pogrešali. Najbolj prisrčni pa so bili seveda malčki iz. vrle ei s pesmic umi o mamicah in prikupno plesno točko. Kaj je lepšega, kol videli njihove vesele obrazke, ki so žareli v ponosu in sreči, da SO se lahko predstavili svojim mamicam, očkom, babicam, ... Ob lakih trenutkih, ko vidiš otroško srečo, ko se nežno stisnejo k tebi in ti tako prisrčno pokažejo svojo ljubezen, poz.abiš na vse skrbi in težave, ki so ti jih in jih bodo še povzročali. Naj na koncu še sama dodam, da nuune za svojo ljubezen ne zahtevamo ničesar, vendar pa nas vsako drobno veselje, ki nam ga otroci naredijo, napolni z obilo nove energije. In kaj je lahko na svelu še bolj prvinskega. osrečujočega in lepšega kol bili mati, biti oče, biti starš? FRANCKA TOMAN Sijajen uspeh Komornega zbora limbar na Naši pesmi v Mariboru Komorni zbor Limbar (z.borovodkinja Elizabeta Pirnat) seje v soboto 16. aprila kol prvi zbor iz. Moravč udeležil državnega tekmovanja slovenskih pevskih zborov v Mariboru, ki sta ga organizirala Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije. Kljub temu, daje bil zbor na tem tekmovanju prvič, je dosegel izjemen uspeh. V Imeli konkurenci najboljših zborov v Sloveniji (nastopilo je 23 zborov, ki so prestali izjemno stroge kriterije za nastop in so imeli zahtevane reference) je prejel srebrno plaketo. V tekmovalni kategoriji zel izvedbo slovenske ljudske pesmi je Komorni zbor Limbar pomelel z vso konkurenco. S skladbo V harleleu rastejo rože lepe (narodna iz Roža. priredba Samo Vremšak) je osvojil priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Uspeh Komornega zbora Limbar je brez primere v pevski zgodovini naše občine. SIMON KUŠAR.joto Toma: Pirnat Ocena knjige l^eona iMvriča Odsev blišča moravških gradov (Jubitetjstvo rodilo prvenec Leona iavrica V decembru 2i jo po branju prepustili nabiranju pralni in knjižnim moljem, temveč se boste k njem vsebini vračali še neštetokrat. MAL Moravske doline 15 Svetlinovi fantje Z Alešem Svetlinom sva se srečala na prireditvi od dnevu žena, 8. marcu, ko so igrali za moravška dekleta, žene, matere ... Začeli smo na prireditvah, ki so prinašale zgolj zadovoljstvo in tako znamo igrati še sedaj. Veseli smo, da smo pred domačim občinstvom, še posebej, ker imata možnost prisostvovati igranju tudi naša starša, ki jima dolgujemo razumevanje in spodbujanje ob glasbenih podvigih. Starši imamo res svoje želje, iz lastnih izkušenj pa vem, da jih otroci navadno ne upoštevajo. Če hi bili glasbeni uspehi le želje staršev, potem ne njima, ne nam, ne bi uspelo. Finančno sta nam pomagala. Stati ob strani in voditi je pri nas pomenilo, da ni bilo nedeljskega prizanašnja in poležavanja zaradi nočnega igranja. Nedeljsko dopoldne je bilo rezervirano za obisk cerkve. Zjutraj smo vstali in šli skupaj k maši. Vedno pogosteje se je dogajalo, da smo se po celonočnem igranju šele zjutraj vrnili domov in kar precej naporno je bilo potem dočakati konec maše. Vendar pa smo hvaležni za to, da sta nas naučila, kaj je prav in kaj ne. Privzgojila sta nam določen red, ki je potreben za uspešnost v življenju. * V Veliko jih ve, koliko je v ansamblu Svetlinovih fantov in kaj igrate, vsi pa verjetno ne. Tomaž, in Andrej sta moja brala, v ansamblu pa igrata še Marko Kavtičnik in Mitja Sever. Vsi v ansamblu pojemo, igramo pa še po dva, tri ali celo štiri instrumente. S petjem nam popestri nastope Jasmina Jurovič, ki še študira glasbo na Pedagoški fakulteti. Ne zgodi se prav pogosto, da se bratje družno odločijo za različne instrumente, ki jih nato združijo v svojem ansamblu. Čemu ali komu se moramo zahvaliti za ansambel Svetlin? Že kot otrok sem bil neizmerno vesel, da sta nas starša vodila s seboj na razne zabavno- glasbene prireditve. To so bila nepozabna doživetja. Kot prikovan sem stal pod odrom in občudoval nastopajoče. Sklenil sem, da bom nekoč na njihovem mestu. Za birmo sem dobil kitaro in začel s prvimi akordi. Istočasno je tudi bral Andrej naredil prve poskuse na očetovi diatonični harnoniki. Bil je zahtevnejši od mene. Oče se je dogovoril z. Nikom Zajcem, da mu pokaž.e nekaj prijemov. Ob drugem srečanju je znani glasbenik ugotovil, da je Andrej neverjetno nadgradil veščine igranja na harmoniko. No, Tomaža pa sva kar določila za igranje na bas. Če želimo igrati, je to edino, kar še koristi. Neverjetno rad nama je sledil. Kot otroci smo že igrali na raznih prireditvah. Največji uspeh tistih časov je bil nastop na prireditvi Glasba treh dežel na Studencu. Poleg staršev, ki niso znani glasbeniki, je moralo še kaj odločilno vplivati na kasnejši strm vzpon glasbene kariere. Začeli smo pod budnim očesom znanega glasbenika Milana Kokalja, ki seje do dveh ali celo treh zjutraj ukvarjal z. nami. Zjutraj je bilo treba seveda v šolo. Slučajno se je ravno ob zaključku mojega šolanja začel zame zanimati nek avstrijski vodja narodno-z.abavnega ansambla. Pri 18 letih mi je to zelo ugajalo in odšel sem igrat v Avstrijo. Tam je že igral Prevaljčan Marko. Ko je ansambel čez. leta propadel, smo z. Markom in bratoma skupaj ustanovili ansambel Svetlin. Nadaljevali smo z. igranjem v tujini, kjer sva imela znano publiko. Po kolikem času se pojavi pravi zaslužek, da se lahko profesionalno posvetiš glasbi? Nihče od nas ni samo glasbenik, vsak opravlja še svoj posel. Sicer pa ne moreš pričakovati pozitivnega finančnega stanja prej, dokler ni vsaj šest ur samostojnega igranju. Vaše ime je moč zaslediti v več državah, doma pa med drugim tudi na CD-ju ansambla Čuki. Ja, sodelujemo z. marsikaterim znanim slovenskim ansamblom. Potrebujejo naše izvajanje. Sicer pa nas poznajo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Švici in na Hrvaškem. Pred kratkim ste bili tudi v daljni Avstraliji. Je bil to turistični ali delovni obisk? V Avstraliji smo igrali sleherni dan in med tem naredili v 18 dneh 2800 km s komhijem po levi strani ceste, kar je bil svojstven podvig. Čeprav smo bili povabljeni, da igramo tudi za nemško populacijo, lahko govorimo o finančni pozitivni ničli in o prekrasnem doživetju te neznane dežele, ki je še nihče od nas prej ni videl. So stvari, ki nas presenetijo in se nepozabno vtisnejo v spomin. Dvakrat so nas povabili na slovenski radio SBS v Melhournu. Tam smo bili gostje ene izmed 40 radijskih postaj. Zelo nas je presenetila ta visoka številka radijskih postaj različnih narodnosti na eni lokaciji. Nenavaden se nam je zdel tudi čisto drugačen način gradnje naselij kol pri nas. Najprej na ozemlju poskrbijo za infrastrukturo in okolico, nato pa gredo v gradnjo objektov. Novim izkušnjam mnogokrat sledijo novi izzivi. Dogovorili smo se že, da naslednje leto spet odletimo igral v tO zanimivo deželo. Potrebujemo seveda še kakšnega sponzorja. Sicer pa imamo v delu nov, peti slovenski CD in tretjega v nemškem jeziku. Skratka, ni bojazni, da bi obstali, saj je naša glasba živa, pristna in očitno dovolj kvalitetna, da ni časa za zimsko spanje. Veliko pravih sponzorjev in novih uspešnih skladb vam želim. DARINKA G RUM 16 Novice iz DPM Moravče soorganiziralo državni kviz »Mladi in kmetijstvo 2005« lanskoletni zmagovalci letošnji organizatorji V soboto, 2.4.2005, se je ob 16.00 uri pričelo državno tekmovanje, kviz »Mladi in kmetijstvo 2005«, in sicer v Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah. Glavni organizator državnega kviza je bilo Društvo podež.elske mladine Moravče v družbi z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). Ta projekt smo si prislužili, ker so člani DPM Moravče lansko leto osvojili 2. mesto. To so bili Peter Pergar, Peter Miklič in Nina Jemec. S prvo besedo je vse navzoče nagovoril predsednik DPM Moravče, Teodor Bratun. Sledili so govori gostov. Žal se nam je osebno opravičil tudi poslanec v državnem zboru, g. Franc Capuder. DPM Moravče pa se posebno zahvaljuje' tudi ravnateljici OŠ, Evi Karažiji za gostoljubnost in dobroto, da nas je sprejela pod streho. Žal je bila odsotna. Razočarani smo nad županom Martinom Reboljem, saj se na naše povabilo ni odzval. Opravičil se ni ne ustno ne pisno, prav tako kot evropska poslanka Ljudmila Novak. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 12 ekip. Po končanem tekmovanju so bili rezultati naslednji: 1. mesto: DPM Moravče pri Gabrovki- KS Lilija 2. mesto: DPM Krško 3. mesto: Srednja kmetijska šola Maribor 4. mesto: DPM Sveti Jurij ob Stavnici 5. mesto: DPM Slovenske Gorice 6. mesto: DPM Dobrava 6. mesto: DPM Škofja Loka 6. mesto: DPM Šmarje pri Jelšah 9. mesto: DPM Moravče 9. mesto: DPM Mežiška dolina Ü A V T OJŠ O L A LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971, Milan 031/303-033 Tečaj CPP 23. maj ob 18. uri tečaj za traktoriste 16. maj ob 17. uri II. mesto: Srednja poklicna in tehniška kmetijsko- živilska šola Nova Gorica 11. mesto: DPM Tržišče Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali tako denarno kot z. materialno dobroto. Kviz. je potekal v štirih krogih. Teme za državno tekmovanje so razpisali na Kmetijsko gozdarski zbornici, prav tako pa so vprašanja sestavili v svetovalni službi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, razen vprašanj na temo Geografija občine Moravče. Sestavil jih je Igor Vidergar. Med kviz.om pa so nas zabavali tudi skupina harmonikašev, Van-drovčki in igralci z igrico Županova Micka. Vsem nastopajočim se zahvaljuje tudi DPM Moravče. Za zaključek in veselje smo večer nadaljevali pod šotorom na igrišču Osnovne šole Jurija Vege, kjer nas je zabaval ansambel Študentski trio. Tako smo v prijateljskem krogu zaključili tekmovalni dan. MAJA CERAR, tajnica DPM Moravče Območna revija otroških in mladinski pevskih zborov Vsako leto se mladi pevci otroških in mladinskih pevskih zborov, ki delujejo na osnovnih šolah Domžalskega območja, srečajo na območni reviji, ki je izvedena v sodelovanju Z Zvezama kulturnih društev občin Domžale in Mengeš, občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. LetOS je omenjena prireditev potikala v Moravčah. Štirinajstega aprila se je v Kulturnem domu v Moravčah na območni reviji otroških in mladinskih pevskih z.borov zbralo veliko poslušalcev. Med njimi je bilo zagotovo veliko staršev, ki so prišli pogledati in poslušati ubrano pelje svojih otrok. Tokrat so sicer ločeni prireditvi za mladinske in otroške pevske zbore združili in tako nas je v Kulturnem domu skozi program štirinajstih pevskih zborov prijetno popeljala povcz.ovalka ga. Marta Starbek Potočan. Kot vsako leto so tudi letos sodelovali učenci naše osnovne šole pod vodstvom z.borovodkinje gdč. Mojce Malovrh in ob klavirski spremljavi g. Tomaža Pirnata. Zbora Mali kos in MUC-ARTsta se predstavila s šestimi pesmimi in poslušalci so jih nagradili z. aplavzom. Začetna trema je bila na odru zagotovo pozabljena. Veseli smo, da smo imeli letos možnost spremljati revijo pevskih zborov prav v Moravčah in upamo, da se nam bo takšna priložnost še kdaj ponudila. BETKA GORJUP Moravske doline 17 Diplome novim voditeljem skupin Dogodek v knjižnici, ki se je odvijal v torek, 22.03.2005, je bil namenjen predvsem diplomantom, ki so zaključili 13 mesečno izobraževanje za voditelje skupin za samopomoč starejšim ljudem. Izobraževanje so zaključili z zagovorom zaključnih nalog, potem pa jih je v knjižnici čakala podelitev diplom ter kulturni program. Tudi v moravški občini smo dobili diplomantko. Gospa Olga Rožič iz Goričice je bila ena izmed 22-ih. Diplome in cvetje vsakemu diplomantu so podelile: Danica Matjanec - nacionalna koordinatorka mreže pri Združenju za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, Majda Hrovat - lokalna organizatorka pri medgeneracijskem društvu Jesenski cvet Domžale ter Ljupka Cahunek - lokalna organizatorka za Dom Petra Uz.arja Tržič. Kulturni program smo oblikovali: Pavla Šuštar in Helena Ogorelec iz Trzina, ki sta predstavili svoji pesmi, Marija Jene iz. Domžal, ki je povedala nekaj svojih pesmi ter zaigrala na harmoniko, Silva Kosec iz. Radomelj, kije zaigrala na kitaro, odrasli skavti iz Domžal, ki so zaigrali na kitaro, harmoniko, flavto ter bisernico. Program so najbolj popestrili otroci iz. OŠ Vrhpolje pri Moravčah pod vodstvom Fani Pučnik. Zaigrali so igrico Zajčja šola ter pripravili deklamacijo Mama. Program sta vodila Natalija in Robi Zaviršek. Ob koncu programa smo še prijetno poklepetali ob piškotkih in soku, si izmenjali mnenja 0 preživetem dnevu in prijetno utrujeni odšli domov. Naj na kratko omenim delovanje medgeneracijskega društva Jesenski cvet, ki je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. V okviru društva deluje 21 skupin: od teh II v domačem okolju v občini Domžale, 2 skupini v občini Trzin, I skupina v Lukovici, 1 skupina v Moravčah - kateri se pridružuje novo nastajajoča skupina ter 6 skupin v občini Mengeš. Prva skupina je bila ustanovljena pred 10 leti v Domžalah, kateri so se vsako leto pridružili po dve novi skupini, kar pomeni, da dobro skrbimo za nova rojstva skupin, ob vedno novih prostovoljcih in dobri podpori občin, ki moralno in finančno podpirajo projekt. Pridobitev novih usposobljenih prostovoljcev pomeni za naše okolje nastanek novih skupin, kvalitetno strokovno vodenje skupin in številčnejše vključevanje starih ljudi v skupine. Oh tej priložnosti vabimo vse, ki ste sami, osamljeni, bi si želeli druženja s sovrstniki ali se želeli vključiti - ste lepo povabljeni. NATALIJA BRODAR Za lepšo vas - obnovljen kriz Na sončni velikonočni ponedeljek se je precej domačinov, povabljenih in tudi slučajno mimoidočih zbralo v Zgornjem Prekru, kjer je domači župnik Viktor Primožič blagoslovil obnovljen »Rjavčev« križ, ki stoji ob cesti Zgornji Prekar-Dešen. Vse prisotne je pozdravil domačin Brane Močilnikar, ki je bil tudi pobudnik in investitor z.a obnovo križa ter gradnje opornega zidu, to je kamnite škarpe ob tej cesti. V svojem pozdravu je poudaril, daje križ. postavil njegov ded Mihael Učakar, Špančkov iz. Spodnjega Prekra, in sicer kot zahvalo za srečno vrnitev iz Amerike. Nič kaj lepega ded ni doživel na poti v Ameriko in nazaj, zato si je obljubil, da bo, v kolikor se bo srečno vrnil med svoje domače, v domači vasi postavil križ, V Ameriko je odšel s trebuhom z.a kruhom, saj ga je doma, poleg žene Marije Koci, Torinčkove iz. Zgornjega Prekra, čakalo še 15 lačnih otroških ust. Po vseh teh letih pa je zob časa in rekonstrukcija ter asfaltiranje ceste skozi vas, »doletela« tudi »Rjavčev« križ, ki je hil že kar nekajkrat prestavljen. Domači, Močilnikarjevi, po domače »Rjavčevi« so poprijeti z.a delo in z. lastnimi finančnimi sredstvi in delom zgradili oporni zid in obnovili križ, ki bo pomnik še mnogim zanamcem. V pozdravnem govoru se je Brane, kot pobudnik in investitor del, zahvalil bivšemu in sedanjemu vodstvu Občine Moravče, ki je pripomoglo k temu, da je cesta skozi vas Zgornji Prekar »dobila« asfaltno preobleko in se tako povezala z asfaltno cesto, ki pelje proti Krajevni skupnosti Dešen. Slovesnosti ob blagoslovu križa v Zgornjem Prekru so se, med ostalimi povabljenimi, udeležili tudi župan Občine Moravče Martin Rebolj, bivša županja in sedanja evropska poslanka Ljudmila Novak ter predsednik Krajevne skupnosti Velika vas Aleš Lavrič. Za popestritev te slovesnosti je Brane povabil tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom Alojza Štefana, citrarja Rada Kokalja ter harmonikarja Franca Flereta in zvoki njegove harmonike so še pozno popoldne odmevali po vasi. Prav tako pa je Brane skupaj s svojimi domačimi poskrbel tudi z.a to, da iz. Zgornjega Prekra ta velikonočni ponedeljek ni nihče odšel ne lačen in ne žejen. Ta slovesnosti je bila hkrati tudi lepa priložnost, da se sosedje in ostali krajani srečamo, si izmenjamo nekaj lepih misli ter se skupaj z. vaščani veselimo njihovega novega in lepšega videza vasi. Razšli smo se z. obljubo, da se ob letu ponovno srečamo v Zgornjem Prekru ob še kakšni podobni pridobitvi v vasi. Brane in njegovi domači so prvi »potegnili« voz, zaortdi ledino in s tem pripomogli, da ima vas Zgornji Prekar sedaj lepši videz. Prav tako pa so S tem tudi ostalim vaščanom in krajanom pokazali, da se lahko tudi z. lastnim delom in z. lastnimi finančnimi sredstvi še kako pripomore k lepšemu videzu kraja. Upam, da bo Braneta in njegovim domačim sledil še kdo in kilo bo to, bomo videli naslednje leto, prav tako na velikonočni ponedeljek. Braneta in njegovim domačini hvala z.a ves trud, ki so ga vložili v gradnjo škarpe in obnovo križa. Prav tako pa hvala tudi z.a vso gostoljubnost. IVICA ZUPANČIČ, joto: Brane Močilnikar 18 Novice iz Naši učenci na tekmovanjih Dan odprtih vrat Pomladna utrujenost, kot kaže, za naše učence ne velja, saj še kar naprej zagnano tekmujejo in ker se njihovih uspehov veselimo, homo tudi tokrat nanizali njihove zelo dobre uvrstitve. Na šolskem tekmovanju iz. znanja slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje je sodelovalo 24 naših učencev. Bronasto priznanje je osvojilo 13 učencev. Med njimi je pet najboljših nadaljevalo tekmovanje na državnem tekmovanju. To so bili Alja Črv, Ana Sirilih, Roz.tda Novak, Tina Bricelj in Katarina Slenko. Ana Stritihje osvojila srebrno priznanje. Vsako leto poteka na šoli tudi tekmovanje z.a bronasto Vegovo priznanje. Letos je sodelovalo kar 190 učencev od 1. do S. razreda. Od tega je 61 učencev prejelo bronasto Vegovo priznanje. Na regijskem tekmovanju je nato sodelovalo 16 učencev, kjer so Iza Strehar, Brigita Gorjup, Ana Sirilih, David Peterka, Klara Štefan, Dominik Štefan, Alenka Zeleznik in Marjan Kos osvojili srebrna priznanja. Ana Sirilih in Brigita Gorjup bosta tekmovali tudi na državnem tekmovanju za zlato Vegovo priznanje. Športna tekmovanja V preteklih dneh so fantje in dekleta tekmovali v mali odbojki in rokometu. Dosegli so zelo dobre rezultate. t Jčenke (letik 1992 in mlajše) so na področnem tekmovanju iz. male odbojke dosegle odlično I. mesto in se uvrstile na regijsko tekmovanje, kjer so dosegle 4. mesto. V tej panogi so tekmovali tudi fantje, ki so na področnem tekmovanju osvojili odlično I. mesto. Tekmovali bodo tudi na regijskem tekmovanju. Dekleta (letnik 1992 in mlajše) so tekmovala tudi v rokometu in sicer so na področnem tekmovanju priigrale 4. mesto. Seveda so v rokometu tekmovali tudi fantje. Ti so na področnem tekmovanju osvojili odlično I. mesto. Vsem tekmovalcem z.a lepe uspehe iskreno čestitamo in jim želimo veliko znanja in sreče tudi na naslednjih tekmovanjih! Kviz o Juriju Vegi 23. marca je v Kulturnem domu potekal za naše učence že skoraj tradicionalni kviz. o Juriju Vegi. Z njim se vsako leto spomnimo obletnice rojstva slavnega matematika. Učenci prvega razreda so imeli krajšo predstavitev, ostali pa so tekmovali v poznavanju življenja in dela Jurija Vege. V kategoriji 2. in 3. razreda so zmagali učenci 2.b razreda. V kategoriji 4. razredov (ilevelletka in osemletka) so zmagali učenci 4. a osemletke. Med tekmovalci 5. in 7. razreda so bili zmagovalci učenci 7. a in med učenci 8. razreda (devetletka in osemletka) so zmago prislužili učenci 8. a osemletke. Učencem za zelo dobro poznavanje našega matematika iskreno čestitamo! BETKA GORJUP Petindvajsetega marca smo imeli v2.b »dan odprtih vrat«. To je bil za otroke prav poseben dan, ki so ga že nestrpno pričakovali, saj so z.a starše pripravili majhno presenečenje. Pouka se je udeležila večina staršev, ki so ta dan lahko podoživeli svoje otroške dni, preživete v šolskih klopeh. Skupaj z. učenci smo jim najprej prikazali običajno šolsko uro, nato pa so se starši tudi posedli v šolske klopi in skupaj z. otroki ustvarjali in sestavljali vozila iz odpadnega materiala. Nastali so zanimivi izdelki, ki smo jih kasneje razstavili v razredu. Poleg tega so učenci oh pomoči staršev tudi literarno ustvarjali, pisali so prijetne pravljice. Sledil je kratek program, ki smo ga z. učenci pripravili za starše, namenjen pa je bil predvsem mamicam, ki so imele ta dan svoj praznik. Otroci so se najprej predstavili z. lutkovno predstavo, nato z deklamat i jo pesmi, nazadnje pa še s petjem. Svojim mamicam so ob njihovem prazniku podarili vazice, ki so jih izdelali Seveda pa nismo pozabili niti na vse očke, saj smo tudi zanje ob bližajočem se prazniku izdelali velikonočne piščančke. Ob prijetnem druženju vseh udeležencev je čas prehitro mineval. Zazvonil je šolski zvonec in »vrata 2. b razreda« so se zaprla. SAŠA IGREC ŠOLSKI NO UDAR • 12. 05. 2005 - govorilne ure • 12. 05. 2005 - zaključek bralne značke (za razredno stopnjo ogled predstave Pika Nogavička v čarovniški šoli, za predmetno stopnjo obisk pisateljice Janje Vidmar) • 17. 05. 2005 - Ex tempore na temo Sv. Andrej z okolico, v primeru dežja se prestavi na 24. 05. 2005 • 18. in 19.05. 2005 - eksterno preverjanje znanja za učence 8. razreda osemletke • in 02. 06. 2005 - eksterno preverjanje znanja za učence 8. razreda osemletke (naknadni rok) Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Moravske doline 19 Slovenski športni praznik v Planici Tako kot vsako leto je tudi letos Zavarovalnica Triglav 3000 mladim gostom omogočila ogled smučarskih skokov v Planici. Med srečnimi dobitniki so bili letos tudi nekateri učenci OŠ Moravče. Vodstvo šole seje odločilo, da te ugodnosti koristijo učenci OŠ Vrhpolje. Kar 46 učencev in štirje spremljevalci smo si lahko v prelepem sončnem dnevu v dolini pod Poncami IS. 3. 2005 gledali trening smučarskih skokov. Poleg brezplačnega prevoza smo dobili tudi dobro malico in prejeli darilo. Po končanih smučarskih skokih smo odšli še na prireditev »Z GLAVO NA ZABAVO«, kjer smo si ogledali nastop različnih glasbenih skupin in spoznali pogumne slovenske skakalce. Domov smo se vrnili ob 16. uri, polni nepozabnih vtisov in lepih doživetij. Bilo je lepo. Pozdravljena pomlad V gasilskem domu na Vrhpoljah smo imeli 19. 3. prireditev Pozdravljena pomlad. Pri vhodu sta učenki I. r. vsaki mamici dali čestitko in šopek pomladanskega cvetja. Prireditev je bila posvečena začetku pomladi in materinskemu dnevu. Na začetku smo učenci dramskega krožka zaigrali igrico Sneguljčica. Učenci 1. r. so deklamirali de-klamaciji: Super mame in Kam vse mamice hitijo. 2. r. je zaigral igrico Zajčja šola. Učenci 3. in 4. r. smo zapeli pesem Jambo Bwana. Za razvedrilo smo plesalke plesne šole Miki zaplesale hip hop in dunajski valček. Na koncu je predsednica RK Vrhpolje Pavla Lebar vse povabila na malico in sproščen klepet. Otroci smo medtem rajali na odru. KRISTINA MUHIČ, 3. r. OŠ Vrhpolje, foto: Marjanca Pire 20 Zavarovalnici Triglav se najlepše zahvaljujemo. Kaj mi je bilo všeč? • Všeč mi je bilo, ker je pela Alya, pa tudi to, da sem v živo videla smučarske skoke ter skakalnico. Najbolj pa mi je bilo všeč, ko se mi je na koncu na zabavi podpisal Jure Bogataj. (Manca Cerar, 4. r. ) • Zelo sem bila zadovoljna, ko je moja sošolka Nina zmagala z.a najboljši tatu na licu. (Tjaša Zakovšek, 4. r. ) • Všeč mi je bilo, ker smo dobili šal. (Valerija Krušnik, 2,r.) • Všeč so mi bile trobente in z.astave. (Jernej Cerar, 2. r. ) • Všeč mi je bilo, ko smo bili na malici, da smo dobili tatu in lep rdeč šal. Dobili smo tudi Cocto. (Sara Pučnik, I. r. ) FANI PAČNIK, joto: Metka Oprešnik Juriju Vegi«. Najbolj zanimiv je bil seveda računalnik, kjer so z. dotikom na zaslon lahko prebrali marsikaj o Juriju Vegi in njegovih delih. Predstavnik Društva matematikov, fizikov in astronomov je v svojem govoru opisal velika dela Jurija Vege in ga primerjal s Prešernom. Poudaril je pomen lega velikega mož.a in izrazil željo, da hi Slovenci imeli Vegov dan, kakor imamo Prešernovega. Svoj izčrpni govor je lepo zaključil z. besedami: »Noben Slovenec se ni povzpel tako visoko, kol prav Jurij Vega, saj nosi krater na Luni njegovo ime«. ANTF PA.IK Novice iz Planinski pohod v Zagorico Že ves leden smo se z. učenci v šoli pripravljali z.a tekmovanje za kviz: »Kaj veš o Juriju Vegi«. V soboto, 19. marca, je bilo še posebno svečano. S člani Planinskega krožka OŠ Jurija Vege smo se odločili, da se udeležimo svečane prireditve v počastitev tega velikega moža - barona Jurija Vege. Peš, kot se z.a planince spodobi, smo se odpravili v Zagorico. Seveda smo vmes tudi počivali in se okrepčali. Prispeli smo v Zagorico. Tu so se nekateri že pripravljali za nastop. V bogatem kulturnem programu so nastopali: Pihalna godba Moravče in učenci OŠ Dol pri Ljubljani. Navzoče je pozdravil župan Občine Dol, Primož. Zupančič. Prav lepo je zaigral Irobilni kvintet Slovenske vojske. Predstavnik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je pognal zagon spletnega tekmovanja iz. matematike, računalništva. Prisotne je nagovoril tudi župan Občine Moravče, Martin Rebolj, ki je poudaril sodelovanje in prijateljske vezi med obema občinama. Športno društvo Partizan Dolsko je organiziralo gorski tek in pohod na Murovico. Podelili so priznanja in praktična darila. Z učenci smo si ogledali tudi »razstavni prostor o GLASBENA ŠOLA DOMŽALE RAZPIS ZA VPIS ZA ŠOL. LETO: 2005/06 skupina Domžale Mengeš Brdo Dob Moravče starost dodatni pogoji opombe klavir 6 3 1 3 7 9 let orgle 3 11-18 let uspešno končani najmanj 4 letniki klavirja in nauka o glasbi harmonika 1 7 7-9 let violina 4 / 7-9 let violončelo 4 7-9 let ki Umi 2 2 H-10 let flavta 1 / 10-12 let klarinet 1 / 1 2 10-12 let saksofon 4 10-12 let trobenta 1 1 9-11 let pozavna 1 10-IS let tolkala 2 1 9-1H let pouk bo potekal v Domžalah in Mengšu Predšolska glasbena vzgoja 30 15 leto rojstva 2000 ne opravljajo sprejemnega preizkusa VPIS od 8.-10.6.2005 od 8.-15.ure v GŠ Domžale. Ljubljanska 61, Domžale Glasbena pripravnica 30 15 leto rojstva 1999 ne opravljajo sprejemnega preizkusa VPIS od 8.-10.6.2005 od 8.-15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale Petje 1 dekleta 17-24 let fantje 18-24 let SPREJEMNI PREIZKUSI za vpis na inštrumente/petje bodo v petek, 20. maja 2005 ob 16. uri ter v petek, 27. maja 2005 ob 16. uri v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. V Mengšu bodo sprejemni preizkusi v petek, 27. maja 2005 ob 16.uri na oddelku Mengeš, Trdinov trg 8, Mengeš. REZULTATI sprejemnih preizkusov bodo objavljeni na oglasni deski v GŠ Domžale in na odd. Mengeš, 8. junija 2005. VPIS z.a sprejele učence bo potekal od srede, 8. junija do petka, 10. junija 2005 od 8. - 15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. VAB LIEN I! rehabilitacije v komuni je popolnoma brezplačen. Za vstop v komuno ni potrebna predhodna deloksikacija - vse faze zdravljenja ponuja komuna sama. Če o programu potrebujete več informacij ali bi želeli posredovanje za takojšen vstop v komuno, se lahko oglasile v svetovalni točki KRIŽIŠČE Nova Gorica - Center za svetovanje in pomoč zasvojenim. Lahko se tudi udeležite srečanj s starši otrok, ki so že v RETO Centru. Če potrebujete pomoč ali nasvet, vam bomo radi pomagali. Lahko nas pokličete na : Tel.: 05 / 304 40 44, 300 50 62, GSM: 031 / 609 432 Cesta IX. korpusa 72, 5250 Solkan e-mail: skupnost.gorica@siol.com Ali imaš težave z. zasvojenostjo ? ODLOČI SE!!! RETO Center lahko postane KRIŽIŠČE v tvojem življenju! KRIŽIŠČE Nova Gorica Center z.a svetovanje in pomoč zasvojenim Brezplačno zdravljenje zasvojenosti v komunah R£TO Center Če imate sami ali kdo od vaših bližnjih ali znancev težave z. odvisnostjo od mamil, alkohola, igralništva ali s katero koli drugo obliko zasvojenosti, vam komuna RETO Center ponuja BREZPIAČNO pomoč pri zdravljenju zasvojenosti in pri rehabilitaciji. RETO Center ima komune v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in v drugih državah. Trenutno so prosta mesta v Španiji in Italiji. RETO Center ponuja pomoč tako moškim kol tudi ženskam. Ozdravljenih je veliko. Komuna deluje po krščanskih načelih na podlagi Svetega pisma. Celoten čas zdravljenja in Moravske doline 21 MOJA DOLINA NA DLANI z etnološkimi značilnostmi LJUDSKA PREHRANA Po drugi svetovni vojni in še posebej v zadnjih petnajstih letih se je prehrana in način prehranjevanja močno spremenil. Razlogov je več, od spremembe načina življenja do spremembe načina priprave hrane in tudi njenega pridelovanja. Obroki so bili pri vseh družinah skupni, od zajtrka, kosila do večerje, medtem ko je zadnja leta pri mnogih družinah le malokateri obrok skupen. Poleti obroki niso bilo časovno strogo določeni, pa tudi kuhali niso vedno vsak obrok posebej. Večkrat so tako skuhali hrano zjutraj in jo porabili še popoldne in zvečer. Različna je tudi priprava hrane, saj je pri večini gospodinjstev štedilnik na drva in krušno peč zamenjal (ali vsaj dopolnil) plinski ali električni štedilnik ter pečica. Pojavile so se mikrovalovne pečice, opekači, friteze in podobno. Do druge vojne so večino hrane pridelali doma, kupovali so le sol, saharin in podobno. Sicer se v naši dolini še precej hrane pridela doma, večidel sezonsko zelenjavo. Na kmetih je bilo še po drugi svetovni vojni v navadi prehranjevanje iz. iste sklede. Glavni del jedilnega pribora je bila sprva žlica, kasneje tudi vilice. Sklede so bile sprva lesene, potem pa lončene (»prstene«). Z uvedbo štedilnikov so opuščali lončeno posodo in začeli uporabljati emajlirano in kovinsko. Glavni vir prehrane so bile žitarice, krompir, repa, zelje, suho sadje in mleko. Mesa so jedli malo, le ob večjih praznikih. Šele po vojni se je razlika med prazničnim in vsakdanjim jedilnikom zmanjšala, prej pa je bila precejšnja. Veljal je rek, da se kmet le enkrat na leto do sitega naje; na veliko noč ima zajtrk, na božič kosilo in na pusta večerjo. Žgance so jedli v glavnem ajdove in pšenične, manj pa koruzne in ječmenove. Zabelili so jih z. ocvirki, z mlekom, ob petkih pa z. maslom. Jedli so jih za zajtrk, za kosilo ali pa večerjo. Po drugi svetovni vojni jih je zamenjal kruh. Kašo so največkrat jedli zjutraj, včasih pa tudi pri drugih obrokih. Večinoma so jedli mlečno kašo, revnejši so jo kuhali na vodi. Poznali so krompirjevo, gobovo, jeseni jabolčno, pozimi pa češpljevo in krhljevo kašo. Kuhali so tudi kašnato repo ali zelje. Kadar so pekli kruh, so dali kašo v skledo, zalili z. mlekom in dali v peč. Močnik oziroma sok je bil pšenični, ajdov in koruzni, naredili pa so ga na vodi ali pa na mleku. Ješprenj so jedli samega ali s krompirjem; če so ga kuhali s fižolom, so mu rekli ričet. V njem so kuhali suho meso (največkrat svinjske parklje), če pa niso imeli mesa pa suhe češplje. Krompir je bil velikokrat na jedilniku. V naših krajih ga je oblast začela uvajati v drugi polovici IS. stoletja, vendar ga kmetje niso takoj sprejeli. V večjem obsegu so ga začeli saditi v 19. stoletju in postal je pomemben del prehrane. Zjutraj so ga jedli z. mlečno kašo, močnikom ali z. belo kavo (projo). Opoldne so ga dali v kašo, žgance, v zelje, jedli so ga v oblicah ali pa so skuhali juho (»kampir u ž.up«). Nekatere gospodinje so ga mesile med kruh, zlasti če so varčevale z moko. Zelje so jedli predvsem jeseni in to zjutraj, opoldne in zvečer. Kislo zelje so jedli skupaj z. Žgane i, krompirjem in kašo. Na podoben način so pripravljali tudi repo. Kruh so do druge svetovne vojne jedli le malokrat. Do prve svetovne vojne so gospodinje mesile kruh z. drobni, ki so jih pripravile same (iz. mošta in prosene moke). Kasneje so začele kupovali industrijsko izdelan pivski kvas (»brezgerm«). Bel kruh je bil redko na mizi, in sicer le za praznike. Takrat so pekli tudi potico; premožnejši orehovo, revnejši rožičevo, včasih tudi rozinovo potico. Kruh so mesili v posebnih mizah - metrgah, pekli pa so ga v krušni peči. Gospodinja je naredila večjo količino kruha, ki je zadostovala vsaj z.a en teden. Ponavadi ga je z.amesila iz mešanice žil (pšenična, rž.ena, koruzna moka). Riž so pred prvo svetovno vojno kuhali le pri htdjših hišah, splošno se je razširil po drugi svetovni vojni. Juhe so kuhali redko, ker niso bile nasilne. Še največkrat so jedli prežganko za zajtrk. Med vojnama so nekateri ob nedeljah že jedli govejo juho, kar se je po drugi svetovni vojni splošno razširilo. Takrat so začeli ob delavnikih kuhali zelenjavne juhe. Prej pa so večkrat jedli fižol, bob in lečo z.abeljeno v solati. Znana je bila juha iz več vrst zelenjave (repa, koleraba, korenje...), ki so ji rekli šara ali fronta. Mesa so jedli malo, količina mesa je bila odvisna od premoženjskega stanja posamezne družine. Jedli so suho svinjsko meso, dostikrat so ga kuhali skupaj z. ješprenom. Goveje meso so na kmetih jedli le ob večjih praznikih. Goveje živine doma redno niso klali, le včasih so kupili kakšen kos mesa. Zabela je bila največkrat svinjska masi ali pa ocvirki. Za malico so oh 22 Novice iz težjih delih delavci dobili slanino in kos kruha, bogatejši so jedli salamo. Mleko ali mlečne izdelke so jedli pri vseh obrokih. Iz mleka so delali kislo mleko, skuto in maslo. Kavo so nekateri delali doma, tako da so pražili ječmen, drugi pa so v trgovini kupovali knajpovo kavo. Pravo kavo so sicer poznali že pred prvo svetovno vojno, razširila pa se je po drugi svetovni vojni. Sadje so jedli sveže, suho in pečeno (jabolka). Iz. jabolk so kuhali čež.ane, jabolčnik ter ga dajali v kašo. Marmelada seje pojavila med I. svetovno vojno. Solate na kmetih niso preveč cenili, ker ni bila nasilna. Vitamine so dobili z. zeljem, repo in sadjem. Solato (zeleno, fižol,..) so belili s smetano ali ocvirki, ob praznikih pa z. oljem. Osnovna pijača je bila voda, večkrat pa so v njej skuhali suho sadje (češplje, jabolka). Ta pijača se je imenovala krhljevka. Pili so še mleko, jabolčnik (»lokuc«), kuhali so ludi žganje. Od začimb je bila najpomembnejša sol. Sladkorja v srednjem veku niso poznali, sladkali so z. medom. Kasneje se je pojavil saharin. Za kis so uporabljali domači jabolčni kis. Pomembna sta bila tudi česen in čebula. Šele po drugi svetovni vojni se je na podeželju začela uveljavljali ostala zelenjava, kol na primer paradižnik, paprika, kumare in podobno. Vsakdanji jedilnik je bil tako precej enoličen, največkrat zaradi revščine, nevednosti ali skoposli. Zato so bili organizirani gospodinjski ali kuharski tečaji, izhajali so razni priročniki in kuharske knjige, gospodinjske nasvete so dajali tudi v časopisih. Od vsakdanjega jedilnika se je razlikoval praznični, kjer je bilo več mesa, jajc in sladic. Pekli so »hvancate«, bobe, potice ter delali štruklje in ž.likrofe. Poleg letnih, osebnih in cerkvenih praznikov je bil boljši jedilnik tudi ob večjih in težjih kmečkih opravilih, zlasti ob zaključku del (likof). Poseben jedilnik je bil tudi v postnem času. še pred nekaj desetletji je bil odnos do hrane mnogo bolj spoštljiv, o čemer pričajo mnogi reki o posameznih jedeh in pijačah. Kot na primer tale:« Če ti pade kruh na tla, pobeli in poljubi ga.«. Literatura: Klobčar Marjanca, Etnološka topografija slovenskega ciničnega ozemlja - 20. stoletje, Občina Domžale, Ljubljana 1989. Lož.ar Raj ko. Narodopisje Slovencev /., Ljubljana 1944. Novak Vilko, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960. - Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana 2004. MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne antropologije PISMA BRALCEV Odgovor na pripombe o delu Komisije za občinska priznanja V občinskem glasilu Novice iz. Moravske doline št.3 v mesecu marcu smo lahko prebrali na 6. strani Poročilo z 19. seje Občinskega sveta Občine Moravče, v katerem je zapisano: »Svetniki pa so imeli ludi pripombe glede postopka pri delu komisije«. Zaradi bolezni se seje Občinskega sveta nisem udeležil. Naslednji dan sem izvedel, daje prišlo do spremembe dobitnikov plaket občine. Anton Pajk ni dobil podpore večine občinskih svetnikov za plaketo in daje plaketo dobil gospod Leon Lavrič. Po objavi v našem časopisu sem se seveda pozanimal, kaj je bilo izrečeno na račun dela Komisije za občinska priznanja. Zelo so me presenetile izjave občinskega svetnika gospoda Milana Kunavarja, ki je bil zaradi odsotnosti člana komisije gospoda Franca Capudra, nadomestni član komisije z. vsemi pooblastili. Gospod Milan Kunavar je imel na seji Občinskega sveta pripombe na delo komisije, predvsem predsednika komisije. Odločil sem se, da občanom in občinskim svetnikom predstavim, kaj se je v resnici na seji dogajalo. Postopek vodenja seje in delo komisije je bilo korektno v skladu s Pravilnikom o stalnih in začasnih delovnih telesih pri županu občine Moravče. (Ur. vestnik Občine Moravče, št. 1/95,07/98). Vloge, ki so prispele na razpis, smo skupaj na seji odprli. Vsak član je imel pravico do razprave in tudi vsi člani srna tO pravico uporabili. Seja je potekala v prijetnem vzdušju in ludi razprave SO bile kvalitetne. Prispeli sta dve vlogi za častnega občana. Soglasno brez pripomb smo sprejeli sklep, da se podeli naziv častnega občana gospodu Radu Francu Kokalju. Soglasno brez. pripomb smo sprejeli ludi sklep, da se podeli občinska plaketa Mariji Klopčič ob pisni privolitvi predlagatelja Krajevne skupnosti Vrhpolje, Rezki Kušar in gospodu Antonu Pajku. Pri podelitvi priznanj občine smo soglasno in brez. zadržkov ugotovili, da se podeli gospodu Janezu Pergarju, Ivanu Lebarju, Karlu Svetlinu in Marku Urankarju. Ker pravilnik o priznanjih Občine Moravče omejuje število priznanj, smo se morali odločili med gospodom Leonom Lavričem in gospodom Ivom Žuno. Po razpravi smo glasovali in gospod Ivo Zuna je dobil večino glasov. Nato smo soglasno sprejeli sklep, da se občinska priznanja podelijo Janeza Pergarju, Ivanu Lebarju, Karlu Svetlinu, Marku Urankarju in lvu Žuni. Na seji člani komisije niso imeli nobenih pomislekov glede predlagateljev. Zato sem bil presenečen nad določenimi občinskimi svetniki, ki so se na seji Občinskega sveta izrekli, da je v primeru vloge za gospoda Antona Pajka sporen predlagatelj, ki je ožji družinski član. V Pravilniku o priznanjih občine Moravče (Ur. vestnik Občine Moravče št. 1/95,7/97), ki gaje Občinski svet Občine Moravče na svoji 2. seji dne, 05.03.1999 sprejel), jasno piše, da predlagatelj ne more biti samo predlagana oseba sama. V času, ko vemo, da obstaja velika kriza družine, lahko samo pozdravimo, daje hčerka predlagala svojega očeta za priznanje. V tem primeru je bil predlog utemeljen in nihče izmed članov komisije ni imel pripomb. Predlagatelj v nobenem primeru ni bil sporen. Seveda pa ima občinski svet pravico, da z. večino glasov občinskih svetnikov sprejme končno odločitev, ki je lahko drugačna od sklepov komisije. Gospod Milan Kunavar je imel pravico in možnost, da svoje pomisleke izrazi že na seji komisije. Toda pri vseh sklepih je glasoval kot ostali člani komisije. Sedaj vemo, daje spremenil nekatere svoje odločitve. Ni korektno in pošteno od gospoda Kunavarja. da navaja razlog za spremembo odločitve v nepravilnem vodenju seje predsednika komisije. Še enkrat ponavljam, da seje komisija dosledno držala pravilnikov, kar lahko potrdijo tudi ostali člani komisije. VITOMIR CERAR, predsednik Komisije za občinska priznanja Moravske doline 23 PISMA BRALCEV Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošam, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2 000. znaka. Določilo velja za vse avtorje od naslednje, to je 5. številke letošnjega letnika. Odziv na zapis v Novicah iz Moravske doline Spoštovani! Najprej se nisem imel namen oglasiti na navedbe v zadnji številki Novic iz. Moravske doline, vendar ko so se neresnice o zadnji seji OS občine Moravče nadaljevale in stopnjevale tudi preko ATV in Dnevnika, sem se odločil, da se odzovem na te zapise. V županovem uvodniku seje županu Martinu Rebolju zapisalo kar nekaj zahtev in ena od njih je tudi, da kot poslanec zagotovim za moravško obvoznico okrog 200 milijonov SIT še v letošnjem letu. Gospod župan zelo dobre ve in je v omenjenem uvodniku namerno zamolčal, da lahko dobi občina denar od države le v primeru, da so za to pripravljeni projekti in da ima občina rezervirana določena lastna finančna sredstva. Ne občina Moravče in ne država Slovenija trenutno nimata pripravljenega ustreznega projekta in umestitve obvoznice v prostor, Občina Moravče pa v letošnjem osnutku proračuna za ta namen ni namenila niti tolarja. Kot poslanec nimam svojega fonda sredstev, ki bi ga lahko delil, poraba letošnjega proračuna pa je bila planirana že pred leti. Priprava tako zahtevnega projekta kot je obvoznica v Moravčah ter pridobivanje zemljišč in umeščanju v prostor, bo zahtevala ogromno napora predvsem župana kot predstavnika občine in občinske uprave in ogromno posredovanja mene kot poslanca in celotne občinske uprave z. županom na čelu, da se projekt moravške obvoznice najprej uvrsti med državne prioritete in se potrdi v državnem zboru, kjer pa potrebuje podporo večine poslancev. Torej to ni samo moje delo, ampak delo nas vseh in bo zahtevalo veliko potrpežljivosti in strpnosti. Zato tudi menim, da bo moral župana spremeniti svoj dosedanji odnos v medijih do tistih, ki mislimo drugače in ne tako kot on. Kajti le strpnost in pripravljenost na pošteni dialog brez. fige v žepu, so osnova za skupno delovanje pri uresničevanju tega in ostalih zahtevnih projektov, ki še čakajo občino Moravče. Na zadnji seji občinskega sveta je župan pred celotnim občinskim svetom obljubil, da me bo kot poslanca vedno povabil na pogovore, ki jih bo imel na ministrstvih v Ljubljani. Od takrat je bil župan na kar nekaj sestankih v Ljubljani, vendar 0 tem ne kot poslanec in ne kot občinski svetnik nikoli nisem bil obveščen. Za primer naj povem, da ostale občine veliko bolj kol občina Moravče izkoriščajo prisotnost svojih občanov-poslancev v Državnem zboru in jih izkoristijo za organizacijo sestankov s pristojnimi ministri in uslužbenci na ministrstvih. Mene kot poslanca iz. Moravč župan v moji poslanski pisarni v Moravčah še obiskal ni niti prosil za pomoč, medtem ko se župan občine Lukovica vedno oglasi v poslanski pisarni v Lukovici. Zelo bom vesel, če bo županu uspelo v letošnjem letu pričeti realizirati že obljubljeno sanacijo regionalne ceste skozi Moravče, za katero je v veliki meri zaslužna bivša županja Ljudmila Novak. S to sanacijo naj bi se odpravile nevarne šolske poli oh regionalni cesti skozi Moravče. Kot je meni znano, ima Direkcija za ceste v Republiki Sloveniji za ta dela že rezervirana določena sredstva in upam, da jih bo župan z. občinsko upravo uspel pravilno uporabiti. Kot svetnik v Občinskem svetu Občine Moravče se moram odzvati tudi na zapis svetnika SDS Romana Cerarja, da smo osnutek proračuna zavrnili brez razprave. Gospod svetnik pa je pri tem zamolčal, da nam razprava ni bila omogočena in smo o osnutku lahko le odločali. Razlogi za zavrnitev osnutka pa tičijo predvsem v tem, da župan zavestno krši sprejeti Dolgoročni plan razvoja občine Moravče. Namesto, da bi se dokončale začete investicije, se odpirajo nove, za katere ni pripravljene projektne dokumentacije in ni soglasij vseh prizadetih krajanov. Vsak dober gospodar ve, da je potrebno vsako začeto delo dokončati. V predlogu so se znižala že tako nizka sredstva za delovanje na področju kulture, šolstva, ... Po županovem mnenju je vzrok za to zapravljen denar v preteklosti. Ob tem gospod župan zamolči, daje on sam konec lanskega leta podpisal dva aneksa v vrednosti okrog 30 milijonov SIT, ki bremenita letošnji proračun. Ta denar pa ni namenil v področje vodooskrbe, za katerega se je nekaj tednov nazaj tako medijsko prizadeval na ATV. Seveda smo bili svetniki o tem obveščeni šele iz. medijev, ker so se vse informacije o tem spretno prikrivale. Takoj po zavrnitvi osnutka proračuna, smo svetniki, ki smo zavrnili osnutek proračuna, zahtevali sestanek z. županom, na katerem smo mu predstavili zgoraj omenjena dejstva. Pričakujemo, da bo novi osnutek, ki naj bi ga obravnavali predvidoma 20. aprila pripravljen tako, da bo sprejemljiv za vse in bo vsaj delno upošteval pripombe svetnikov, ki smo osnutek proračuna zavrnili. V času pisanja tega prispevka to še ni bilo jasno. FRANC CAPUDER, Soteska Zategovanje pasu in zadolženost občine Odgovor na pisanje župana Martina Rebolja v Moravških novicah, marec 2005, str. 4 in 5 Občina Moravče je nastala leta 1994, ko je prevzela naloge in obveznosti za svoje območje od bivše Občine Domžale, kakor tudi od države. Delo občin in občinskih uprav poteka povsod po Sloveniji neprekinjeno in kontinuirano, čeprav se menjavajo župani in svetniki občinskega sveta. Tako je dolžna vsaka občina, kakor tudi država, izplačali obveznosti, ki izhajajo iz. zakonito sklenjenih pogodb iz preteklosti, Isto velja za Občino Moravče. Ko sem. nastopila svoj mandat županje, sem prav tako v proračunu za leto 2002 morala zagotavljali denar za vse tiste pogodbe, ki jih je podpisal bivši župan (prizidek k šoli), in sem šele z. naslednjim letom lahko v dogovoru s svetniki razpolagala s sredstvi tako, kot so bile postavljene prioritete. Sedaj pa vas sprašujem, gospod župan, ali je res tako velik greh, če smo dogradili vrtec v enem letu, tako da smo lahko vanj namestili otroke, ki bi jih sicer zaradi devellelke morali odpustiti iz. vrtca'! Ali bi po vašem mnenju morali gradbena dela prekiniti in jih nadaljevali šele v letošnjem proračunskem letu, kar bi celotno gradnjo neprimerno podražilo! Res daje končni obračun del presegel prvotni načrt, vendar ob izbiri najcenejšega izvajalca, ki je hkrati ponudil še zelo ugodne plačilne pogoje, so bila izvedena še mnoga potrebna prenovitvena dela na starem delu vrtca. Ali ni najbolj pomembno to, da investicija služi svojemu namenu in so sedaj zadovoljni otroci, vzgojitelji in starši? Prav tako smo tudi v prejšnjih letih (čeprav gospod Rebolj poudarja, da le on misli na le občane) gradili vodovode in ceste za naše občane v hribovitih predelih. Pri tem sem skušala upoštevali naslednje kriterije: pomembnost določene ceste, slabe vozne razmere, pripravljenost občanov za sodelovanje pri izpeljavi projekta in število občanov, ki so odvisni od določene povezave. Pri vodovodih pa smo začeli s prenovo glavnih vodov, saj obstaja nevarnost, da zaradi dotrajanosti primarnih vodov ostane brez. vode več naselij. Pa tudi za novogradnje na mnogih območjih JKP Prodnik ne da soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, ker obstoječe kapa- 24 Novice iz citete ne omogočajo novih priklopov. Prav tako je bilo v lanskem letu narejenih nekaj projektov za obnovo tistih vodovodnih odsekov, kjer prihaja do velikih izgub vode zaradi številnih defektov, vendar v letošnjem letu ni predvidenega denarja z.a realizacijo. Oh tem Želim poudariti, da je vsak občan pomemben, vendar pač nismo tako bogata občina, da bi lahko v enem letu rešili vse probleme. Kar se pa tiče zategovanja pasu, je problem Zgolj v tem, daje županski kandidat Rebolj mnogo preveč obljubljal, kot je možno izvesti, zato je sedaj za izpolnitev njegovih pretiranih obljub treba zategovati pas, ne pa zaradi zadolženosti občine. V tem tako pretirava, daje škoda denarja ceh za najbolj zaslužne občane ob občinskem prazniku. Še bolj žalostno pa je to, da predsednik komisije ni pravočasno obvestil dobitnikov občinskih priznanj in so za to izvedeli šele dan pred podelitvijo, nekateri pa šele na dan same proslave oziroma iz. medijev. Na volitvah je bil župan demokratično izvoljen, prav tako tudi svetniki občinskega sveta, poslanec Državnega zbora in poslanka Evropskega parlamenta. Vendar ugotavljam, da župan Rebolj ni sposoben demokratičnega dogovora med predstavniki oblasti, prav tako ne ve, kaj so njegove obveznosti in pristojnosti in kaj pristojnosti svetnikov in poslancev. Res da lahko poslanci iz vladnih strank pomagamo županu odpreti marsikatera vrata ministrstev, vendar ob primernem medsebojnem odnosu, spoštovanju in sodelovanju. Ali naj sedaj, ko mi župan očita toliko »starih grehov« , še naprej »škodujem« občini Moravče? Računsko sodišče ni posledica slabe dediščine, ampak posledica nenehnih prijav »dobronamernih svetnikov«. Težko že pričakujem mnenje Računskega sodišča, da bom končno vedela, koliko resničnih grehov imam, ki so posledica dela in ne zlonamernega ali koristoljubnega početja. UUDMILA NOVAK, Imenje Spoštovani! V zadnji številki Moravških novic sem v svojem članku navedel nekaj podatkov in številk, ki sem jih pridobil po zakoniti poli. Pregledoval sem finančna poročila društev in pozornost mi je vzbudil znesek približne? 635.000,00 SIT pri Gasilski zvezi Moravče, kije bil nakazan za opravljanje tajniških del v letu 2002. Na delo Gasilske zveze Moravče se ne spoznam, zalo sem se pozanimal pri nekaterih gasilcih, če je njim znano, kaj predstavlja la znesek. Na moje začudenje sploh niso vedeli, da se kuj plačuje, višina zneska pa je bila pravo presenečenje. Ob priliki sem tO omenil predsedniku Gasilske zveze Moravče, gospo- du Ivanu Vidicu, ki pa je burno reagiral, kaj se v to vtikam, ko pa nimam pojma o gasilstvu in delu, ki se ga opravi za ta denar. Res je, o gasilstvu vem bolj malo in nič nimam proti gasilcem in podpiram to dejavnost. Vsako leto, ko me gasilci obiščejo za novo leto, je moj denarni prispevek med večjimi in se lahko preveri. Sem občinski svetnik in moja dolžnost je, da kontroliram porabo sredstev iz. občinskega proračuna. Osebno se mi je pojavil dvom o upravičenosti zneska 635.000,00 SIT, kije bil izplačan leta 2002 za opravilo tajniških del pri Gasilski zvezi Moravče. V tem času sem prejel veliko telefonskih klicev, ali je podatek točen in zakaj se ne objavi v časopisu. V svojem zadnjem članku, kosem komentiral sprejemanje osnutka predloga proračuna, sem ga tudi zapisal. Vsi ki ste ga prebrali, ste opazili, da je namesto šestice (600.000,00 SIT), napisana zvezdica (*). Urednica je brez posveta z menoj - avtorjem članka, umaknila številko in jo nadomestila Z zvezdico. Občani me kličejo po telefonu in osebno sprašujejo, kaj pomeni ta zvezdica ali je napaka in če je, zakaj, katera je prava številka, itd... Prav tako sem iz. teh pogovorov z. občani zaznal velik interes, da bi se objavili honorarji župana., podžupana, svetnikov, urednice časopisa in občanov, ki delajo po društvih za honorar, denar za financiranje dejavnosti pa dobivajo tudi iz občinskega proračuna. Sredstva občinskega proračuna so javna, zato imajo občani pravico izvedeti te podatke. Članek je bil zelo bran in očitno ste mu občani posvetili še več pozornosti prav zaradi »zvezdice«. Sam osebno menim, da je šlo v tem primeru za grob in nedopusten poseg odgovorne urednice. Očitno je, da ima ona vedno zadnjo besedo in tako ostaja volk sit in koza cela. Zadnji pregovor naša odgovorna urednica Bernarda Mal večkrat uporablja; vendar se volkovi menjajo, koza pa ostaja ista, mar ne ?! V pravni državi imamo institucije, ki odločaj" tudi o tem kaj so informacije javnega značaja. Gospa odgovorna urednica Bernarda Mal ali ste pridobili mnenje poohlaščenke za dostop do informacij javnega značaja ali pa ste strokovnjakinja tudi za to področje? Poohlaščenki sem poslal članek in ne more verjeti, da je to mogoče in da ste si ta popravek dovolila. ROMAN CERAR, občinski svetnik SDS Odgovor na pismo Romana Cerarja Moj odgovorna vaše zadnje vprašanje je dvakrat ne. Informacije mi ni bilo moč pridobiti, ker natančno veste, da svoje članke pošiljate v zadnji minuli, ko se že mudi z oddajo in tudi v času, ki mi je na voljo za delo pri občinskem časopisu (večeri in noči), takšne institucije že zdavnaj končajo z delom. Ko je občinska uprava, ki je po odloku zadolžena za administrativno tehnične in finančne posle pri časopisu z. menoj zgledno sodelovalo, so delavci marsikdaj dopoldan, ko je moč priti do takšnih informacij, le-to pridobili. Kakšno pa je danes delovno vzdušje v upravi, pa sami veste bolje od mene. Sicer pa se počutim počaščeno, da mi prisojale tolikšen razpon mojih strokovnih znanj, vendar se z. vami ne strinjam. Odločitev za neobjavo osebnega podatka tajnice gasilske zveze o njenem pogodbenem zaslužku je dozorela, ker meje begalo kar nekaj vprašanj. Ali je podatek točen? Predsednik gasilske zveze je povedal drugačno številko, ko sem ga v povsem nerazumnem večernem času telefonsko prosila zanjo, vendar sem tvegala, ker živi v sosednji vasi in se večkrat srečujemo. Kakšno korist bo prinesla objava? Če hi objavili podatek o mojem pogodbenem zaslužku, bi ga objavila brez zadržkov, ker se ga ne sramujem in vem natančno, kaj občina od mene za la denar dobi. Poleg lega pa svojega pogodbenega dela ne opravljani po svoji zamisli temveč na prošnjo in predlog Občine. Večkrat sem že želela delo opustili, vendar sem na koncu po prigovarjanjih s težkim srcem sprejela delo, saj vem le jaz in moji najožji, kaj preživljam pri pripravi vsake posamezne številke. Predvidevam, da so tudi drugi pogodbeni sodelavci Občine in društev v podobnem položaju, saj so poleg svoje redne službe pripravljeni postorili še kaj za dobro skupnosti, zato si zaslužijo pohvalo ne pa javne izpostavitve samo po zaslužku. In tretje vprašanje, ki se je porajalo, je, kakšen je obseg njenih del. Številka brez podatka O opravljenem delu ne more prinesli realne presoje. Tudi Vaše današnje pisanje navaja novo številko o njenem zaslužku, kar mi daje potrditev, da je bila moja odločitev premišljena. Kot navajale vs\ zaman le išče. ni več tvojega smehljaja. le trud in tlelo tvojih rok ostaja. v srtih naših nam za vedno ostajaš. ZAHVALA V 43. letu starosti nas je nenadoma in boleče zapustila naša draga žena, mami, babi, hčerka in sestra DARJA PETERC roj.Gorju p z Dol pri Krašcah Iskrena zahvala vsem, ki ste se poslovili od nje. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, za organizacijo pogreba g.Andreju Vrbančiču in pevcem kvinteta Gorenjci. Posebno se zahvaljujemo Milki Novak za v srce segajoče poslovilne besede. mož Rado, hčerki Sabina in Karmen ler vnukinja Lara ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega brata FRANCIJA KUMERJA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih, mi stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, gasilcem, sosedom, sodelavcem, tovarni Helios, domačemu župniku, pevcem ter Juretu za zaigrano tišino. Hvala za cvetje, sveče, svete maže, darove za cerkev in pomoč pri pogrebni slovesnosli. brat Viljem ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila FRANČIŠKA DEŽMAN iz Velike vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Jožetu Grebencu za pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo patronažni službi in zdravniku ZD Moravče, Zvezi borcev Moravče in Martinu UStarju za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Janez z družino in Stanka z možem Martinom Ribičem Ni več hrepenenja, ni več hulečtn. veter me pomirja, sanjam, da fjvim. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric JOŽE PREBIL Moravče, Vegova ulica 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove cerkvi. Prav tako se zahvaljujemo tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Domači 26 Novice iz ^ PLANINC d.0.0. Vrhpoye 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com v J v J LESENE BALKONS, VEČ KOT 30 RAZLIČNIH MODELOV 5 .....•••••>• Robi (ančar s.p. ' vrtipolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 • prekrivanje streh, * kleparska dela, montaža strešnih oken »3U Kupujte dobro, kupujte blago slovenskih proizvajalcev, kupujte v SPININ1H trgovinah. JI