2016 | št.: 59/2 ISSN Tiskana izdaja / Print edition: 0016-7789 Spletna izdaja / Online edition: 1854-620X GEOLOGIJA 59/2 – 2016 GEOLOGIJA ISSN 0016-7789 http://www.geologija-revija.si/userfiles/image/BY.jpg Izdajatelj: Geološki zavod Slovenije, zanj direktor Miloš Bavec Publisher: Geological Survey of Slovenia, represented by Director Miloš Bavec Financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Geološki zavod Slovenije Financed by the Slovenian Research Agency and the Geological Survey of Slovenia Vsebina številke 59/2 je bila sprejeta na seji Uredniškega odbora, dne 20. 12. 2016. Manuscripts of the Volume 59/2 accepted by Editorial and Scientific Advisory Board on December 20, 2016. Glavna in odgovorna urednica / Editor-in-Chief: Mateja Gosar Tehnična urednica / Technical Editor: Bernarda Bole Uredniški odbor / Editorial Board Dunja aljinović haralD loBitzer Rudarsko-geološki naftni fakultet, Zagreb Geologische Bundesanstalt, Wien Miloš Bavec Miloš Miler Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Mihael Brenčič rinalDo nicolich Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani University of Trieste, Dip. di Ingegneria Civile, Italy Giovanni B. carulli siMon Pirc Dip. di Sci. Geol., Amb. e Marine, Universita di Trieste Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Katica DroBne Mihael riBičič Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani jaDran FaGaneli Milan suDar Nacionalni inštitut za biologijo, MBP, Piran Faculty of Mining and Geology, Belgrade janos ha as sašo šturM Etvös Lorand University, Budapest Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana BoGDan jurKovšeK DraGica turnšeK Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana roMan Koch Miran veselič Institut für Paläontologie, Universität Erlangen-Nürnberg Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v MarKo KoMac Ljubljani Poslovno svetovanje s.p., Ljubljana Naslov uredništva / Editorial Office: GEOLOGIJA Geološki zavod Slovenije / Geological Survey of Slovenia Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (01) 2809-700, Fax: +386 (01) 2809-753, e-mail: urednik@geologija-revija.si URL: http://www.geologija-revija.si/ GEOLOGIJA izhaja dvakrat letno. / GEOLOGIJA is published two times a year. GEOLOGIJA je na voljo tudi preko medknjižnične izmenjave publikacij. / GEOLOGIJA is available also on exchange basis. Izjava o etičnosti Izdajatelji revije Geologija se zavedamo dejstva, da so se z naglim naraščanjem števila objav v svetovni znanstve.ni literaturi razmahnili tudi poskusi plagiatorstva, zlorab in prevar. Menimo, da je naša naloga, da se po svojih močeh borimo proti tem pojavom, zato v celoti sledimo etičnim smernicam in standardom, ki jih je razvil odbor COPE (Committee for Publication Ethics). Publication Ethics Statement As the publisher of Geologija, we are aware of the fact that with growing number of published titles also the problem of plagiarism, fraud and misconduct is becoming more severe in scientific publishing. We have, there.fore, committed to support ethical publication and have fully endorsed the guidelines and standards developed by COPE (Committee on Publication Ethics). Baze, v katerih je Geologija indeksirana / Indexation bases of Geologija: Scopus, Directory of Open Access Journals, GeoRef, Zoological Record, Geoscience e- Journals, EBSCOhost Cena / Price Posamezni izvod / Single Issue Letna naročnina / Annual Subscription Posameznik / Individual: 15 € Posameznik / Individual: 25 € Institucija / Institutional: 25 € Institucija / Institutional: 40 € Tisk / Printed by: Tiskarna Formatisk d.o.o. Slika na naslovni strani: Izhajanje plina v mofeti Rihtarovci je opazno, kadar so brazde zapolnjene z deževnico. (GaBor & rMan, članek v tej številki, foto: N. Rman) Cover page: Gas flux at the mofette Rihtarovci is visible when furrows are filled with rainwater. (GaBor & rMan, paper in this issue, photo: N. Rman) VSEBINA – CONTENTS 129 155 179 193 205 221 233 243 259 273 Nove knjige 287 Poročila Rajver, D., Lapanje, A. & Janža, M.: 5. Evropski geotermalni kongres v Strasbourgu (Francija) 19. – 23. september 2016 ......................................................................... 289 Rman, N. & Žvab Rožič, P.: Delavnica o popularizaciji geologije, 8. 12. 2016, Oddelek za geologijo, NTF................................................................................................................ 292 Nekrolog Zupančič, N. V spomin akad. prof. dr. Mariu Pleničarju .......................................................................................... 294 Akad. prof. dr. Mario Pleničar - pomembnejša bibliografija Car, M., Gosar, A., Rajver, D. & Stopar, R. V spomin prof. dr. Danilu Ravniku ...................................................................................................... 303 Prof. dr. Danilo Ravnik - pomembnejša bibliografija Navodila avtorjem .................................................................................................................................. 307 Instructions for authors ......................................................................................................................... 308 GEOLOGIJA 59/2, 129-154, Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.008 Badenijske in sarmatijske plasti v gradbeni jami za hidroelektrarno Brežice Badenian and Sarmatian beds in excavation pit for the hydroelectric power plant Brežice, Slovenia Marijan POLJAK1, Vasja MIKUŽ2, Mirka TRAJANOVA1, Valentina HAJEK-TADESSE3, Mirjana MIKNIĆ3 , Bogdan JURKOVŠEK1 & Aleš ŠOSTER4 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: marijan.poljak@geo-zs.si, mirka.trajanova@geo-zs.si, bogdan.jurkovsek@geo-zs.si 2Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: vasja.mikuz@geo.ntf.uni-lj.si 3Hrvatski geološki institut, Sachsova 2, HR–10001 Zagreb, Hrvatska; e-mail: tadesse@hgi-cgs.hr, mmiknić@gmail.com 4Dobrna 20, SI–3204 Dobrna, Slovenija; e-mail: geolog.bauci@gmail.com Prejeto / Received 8. 7. 2016; Sprejeto / Accepted 2. 11. 2016, Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Ključne besede: foraminifere, ostrakodi, mehkužci, klastični sedimenti, badenij, sarmatij, Centralna Paratetida, HE Brežice Key words: foraminifera, ostracoda, mollusca, clastic sediments, Badenian, Sarmatian, Central Paratethys, HPP Brežice, Slovenia Izvleček V prispevku so obravnavane geološke razmere v omejeno dostopnem delu gradbene jame za hidroelektrarno (HE) Brežice. Raziskovane so paleontološka vsebina in sedimentno-petrografske značilnosti posameznih kamnin. Neogenski del razkritega zaporedja plasti gradijo karbonatni melji in meljevci z vložki drobnozrnatega karbonatnega in silikatnega peščenjaka ter debelozrnatega polimiktnega konglomerata. Na osnovi foraminifer, ostrakodov, mehkužcev in morskih sesalcev je ugotovljena zgornjebadenijska in spodnjesarmatijska starost plasti. Razkrita je bila meja med badenijem in sarmatijem, ki jo označuje krajša prekinitev sedimentacije in sprememba okolja. Fosilne najdbe pričajo, da sta v sarmatiju nihali, generalno pa upadali slanost in globina sedimentacijskega bazena. Kvartarni del skladovnice v krovnini predstavljajo prodnati, peščeni in meljasti nanosi reke Save. Abstract Geological prospection of partly accessible constructional pit for the hydroelectric power plant (HPP) Brežice was performed. Paleontological content and sediment-petrographic characteristics of rocks were investigated. Neogene part of the succession consists of carbonate silt and siltstone with intercalations of carbonate and silicate sandstone, and polymict sandstone to conglomerate. Based on foraminifera, ostracods, molluscs and marine mammals, the Upper Badenian and Lower Sar matian age of beds and boundar y between them have been determined. The transition is characterized by a shorter break in sedimentation and environmental change. Fossil finds indicate that salinity and depth of sedimentary basin were oscilating in Sarmatian, but in general decreasing. Quaternary cover beds consist of gravelly, sandy and silty deposits of the Sava River. Uvod kotline se je ponudila v letih 2014 in 2015 ob izko­pu gradbene jame za izgradnjo H E Brežice pri so-Krška kotlina je že desetletja predmet različ-točju Save in K rke, ki mer i približno 40.000 m2 (sl. nih geoloških raziskav. Najobsežnejše in najpo-1, 2). Na območju, ki je sicer pokrito z vegetacijo, polnejše so bile povezane z načrtovanjem in izgra-debelo plastjo preperine in kvartarnimi peščeno dnjo Nuklearne elektrarne Krško, nato pa so se prodnatimi nanosi, so bile razkrite debele plasti nadaljevale v sklopu izdelave geološke karte me-miocenskih klastičnih kamnin. Stratigrafski od­rila 1 : 25.000 (PoljaK, 2015). Ponovna priložnost sek meje med badenijem in sarmatijem v razponu za tridimenzionalni vpogled v geološko zgradbo nekaj deset metrov je analiziran paleontološko in sedimentno-petrografsko. Koncem leta 2014 sta Aleš Šoster in Mihael Ravnjak v izkopu za HE Brežice v sarmatijskih plasteh našla več kostnih ostankov zobatega kita iz skupine delfinov, ki so jih predstavili Mikuž in sodelavci (2015). Članek predstavlja rezultate razmeroma hi­trega dokumentiranja geoloških razmer v izko­pu za HE Brežce v času, ko so se ta že bližala zaključni fazi. Avtorji smo želeli podati infor­macijo o velikem posegu v prostor, pri kate­rem nekatere ključne veje temeljne geologije (biostratigrafija, sedimentologija itd.) niso bile predhodno načrtovane. Žal je podobnih prime­rov ob velikih gradbenih posegih v Sloveniji vse več, temeljne geološke raziskave pa ostajajo v domeni dobre volje raziskovalcev, še večkrat pa so prepuščene zbiralcem fosilov in ljubitelj­skim geologom. S tem se, poleg dragocenih ge­oloških podatkov, izgublja tudi pomemben del naravne dediščine. Avtorji želimo opozoriti, da bi morala postati vsestranska podrobna geolo­ška spremljava vsaj nekaterih večjih posegov v prostor, kar izkop gradbene jame za HE Brežice nedvomno je, samoumevna ter organizacijsko, fi nančno in zakonsko že predhodno urejena v »Geološkem zakonu«. Geografski položaj Gradbena jama za HE Brežice leži v južnem delu Krške kotline zahodno od sotočja Save in Krke (sl. 1). V geomorfološkem in geološkem smi­slu pripada to območje široki holocenski dolini reke Save. Njen tok je v subrecentnem in recen­tnem času meandriral in se prepletal. Dolina je zapolnjena z mešanim karbonatno-silikatnim prodom in peskom, ki je mestoma pokrit z recen­tnimi poplavnimi nanosi. Slednji so prav tako sestavljeni iz silikatno-karbonatnega peska in melja. Debelina celotne holocenske skladovnice znaša v gradbeni jami največ 9 metrov. Gradbena jama je izkopana v recentno, pred­hodno regulirano Savino korito. Pred začetkom del je bil rečni tok preusmerjen v umetni rokav, izkopan na južnem bregu reke. Po zaključeni iz­gradnji hidroelektrarne bo tok Save povrnjen v prvotno korito. Metode raziskav Prikazani rezultati so dobljeni na osnovi te­renskih raziskav gradbene jame in laboratorij­skih preiskav, izvedenih na vzorcih iz različnih litostratigrafskih nivojev. Opravljene so makro in mikropaleontološke analize fosilnega gradiva ter sedimentno-petrografske analize kamnin­ skih različkov, katerih barva je bila določena z barvno skalo za kamnine (Rock Color Chart). Sedimentno-petrografske preiskave obsegajo določitev strukture in sestave badenijskih la­pornatih plasti, kompleksometrijsko vsebnost karbonatov v njih ter sedimentno-petrografske analize debelozrnatih peščenih in konglomera­tnih vložkov. Stratigrafski odsek meje med badenijem in sarmatijem je preiskan sedimentono-petrograf­sko in paleontološko. Makrofavna je analizirana na samem prehodu iz badenija v sarmatij, mikro­favna pa le primerjalno in sicer iz badenijskih plasti nekaj deset metrov pod litostratigrafsko mejo ter iz sarmatijskih plasti nekaj metrov nad mejo (sl. 2, 3b). Raziskanih je bilo tudi 137 ma­krofosilov. Vsi so bili najdeni leta 2014 v kamni­nah razkritih v gradbeni jami za HE Brežice. Rezultati in interpretacija Badenijske in sarmatijske plasti Krške kotline Krška kotlina je del Panonskega bazena, ki pripada Centralni Paratetidi. Paleogenske in ne­ogenske bazene Centralne Paratetide v Sloveniji so v novejšem času obravnavali številni avtorji med katerimi omenjamo jelen-a in sodelavcev (2008). Pregled raziskav z obsežno literaturo so podali DroBne in sod. (2009), Pavšič in horvat (2009) ter Markič (2009). Transgresija Centralne Paratetide na jugozahodni rob Panonskega baze­na se je začela v spodnjem badeniju (ĆoriĆ et al. 2009). Morska in brakična sedimentacija se je na raziskanem ozemlju nadaljevala do konca sar­matija, ko se je formiralo Panonsko jezero sensu stricto. Badenijske plasti so na širšem območju Krške kotline razvite v dveh faciesih in sicer v faciesu t.i. litotamnijskega apnenca in laškega laporja (sl. 3a). Litotamnijski apnenec leži pra­viloma v spodnjem delu badenijske skladovnice in predstavlja prvi neogenski morski litostra­tigrafski člen, ki leži neposredno na starejših paleozojsko-mezozojskih in/ali na terestričnih ottnangijskih plasteh. V njegovi bazi je ponekod debelozrnat polimiktni (bazalni) konglomerat debel do nekaj metrov. Navzgor sledijo različne vrste svetlo rjavega do rumenega bolj ali manj sprijetega kalkarenita in kalcirudita do biokal­karenita in biokalcirudita. Kamnina je masiv­na do debelo plastnata. Nad njimi leži plastnat lapor do laporovec (sedimentono-petrografsko karbonatni meljevec do peščenjak) s pogostim menjavanjem dobro in slabo sprejetega meljev­ca ali peščenjaka. V tej sedimentni skladovnici se pojavljajo tudi nekaj metrov debele plasti ali leče polimiktnega proda in konglomerata. Tak je razvoj badenijskih plasti v osrednjem in za­hodnem delu Krške kotline, v vzhodnem delu, v Bizeljskem gričevju pa litotamnijskega apnen­ca ni, ampak ga v celoti nadomeščata laporovec (kalcitno dolomitni meljevec) in peščenjak. Sl. 2. Gradbena jama za hi­ droelektrarno Brežice v letu 2014. Fig. 2. Excavation pit for HPP Brežice in the year 2014. Sarmatijske plasti Krške kotline so bolj hete­rogene; sestoje iz biokalkarenita, karbonatnega meljevca in peščenjaka s plastmi in lečami po­limiktnega konglometata ter večjih leč čistega diatomita. Najpogosteje ležijo na badenijskih plasteh brez jasne litološke meje, ponekod pa sar­matijske plasti manjkajo v celoti in je panonij­ski laporovec odložen neposredno na badenijsko podlago. Pri tem ni vedno jasno, ali gre za strati­grafski ali erozijski hiatus. V starejši geološki literaturi so badenijske pla­sti Posavskih gub opredeljevali kot laške plasti, ki so sestavljene iz litotamnijskega apnenca ali litavca v spodnjem in laškega laporja v zgornjem delu skladovnice (Bittner, 1884; teller, 1907; kuščer, 1967). Po navedenih avtorjih so sarmatij­ske plasti bolj glinaste in peščene. kuščer (1967) navaja, da je meja med badenijem in sarmatijem morfološko ostro vidna le tam, kjer je na vrhu tortona zgornji litavski apnenec. V novejšem času so o badenijsko-sarmatijskih kamninah na območju Krške kotline pisali rižna r in sodelav­ci (2002), horvat (2004), otoničar in ciMerMan (2006), in drugi. rižnar in sodelavci. (2002) so plasti navedene starosti na severnem pobočju Gorjancev opredelili kot »Čateško formacijo«. Avtorji navajajo, da je erozijska diskordanca na meji med badenijem in sarmatijem pogojena z lokalno tektoniko in ima hiatus različno velik obseg. horvat (2004) je iz useka Dolenjske avto­ceste pri Beli Cerkvi opisal bogato makrofavno in makrofloro ter silikoflagelate in diatomeje iz stratigrafskega odseka zgornji badenij - spo­dnji sarmatij. otoničar in ciMerM an (2006) sta iz useka avtoceste pri Čatežu ob Savi prav tako Sl. 3a. Geološki stolpec Krške kotline. Fig. 3a. Geological column of the Krško basin. določila paleogeografsko sedimentacijsko oko­lje badenijskih in sarmatijskih plasti. Ugotovila sta, da so mikritni apnenci neposredno nad li­totamnijskimi rodoidnimi apnenci še badenijske starosti, nekoliko višje ležeči laporasti apnenci z značilnostmi resedimentov pa spodnjesar matij­ske starosti. Sl. 3b. Geološki stolpec raziskovanih plasti v izkopu za HE Brežice. Fig. 3b. Geological column of investigated beds in the exca­ vation pit for the HPP Brežice. V okvir u izdelave Geološke kar te K rške kotline 1:25.000 (PoljaK, 2015) je bila v badenijsko­ sarmatijskih plasteh določena številna forami­ niferna mikrofavna. Ugotovitve se ujemajo z rezultati podanimi na Osnovni geološki karti SFRJ 1:100.000, list Rogatec (aničiĆ & Juriša, 1985a). Na njej so tako badenijske (originalno tortonske), kot tudi sarmatijske plasti združene, ker zaradi enake litološke sestave delitev na terenu ni bila mogoča (aničiĆ & juriša, 1985a; 1985b). Na Geološki karti Krške kotline 1:25.000 (PoljaK, 2015) so badenijske in sarmatijske pla­sti združene v eno enoto, z dvema členoma (lito­tamnijski apnenec in laški lapor), in opredeljene kot Laška formacija po analogiji z zgoraj navede­nimi laškimi plastmi v Posavskih gubah (kuščer, 1967). Talnino badenijskih plasti ponekod pred­stavljajo neogenske klastične kamnine sestavlje­ne iz proda, peska, melja in gline s premogom. Na Osnovni geološki karti SFRJ 1:100.000, list Zagreb (šikiĆ et al., 1978, 1979), so določene kot spodnjehelvetske, torej ottnangijske, na Geološki karti Krške kotline 1:25.000 (PoljaK, 2015) pa so po govških plasteh v Posavskih gubah (kuščer, 1967) opredeljene kot Govška formacija, domnev­no ottnangijske starosti. Na badenijskih in sar­matijskih plasteh Laške for macije so odloženi t.i. panonijski laporji, ki po ostrakodni mikrofav­ni pripadajo spodnjemu in zgornjemu panoniju. Tudi med sarmatijskimi in panonijskimi plastmi je ponekod hiatus (najverjetneje stratigrafski), tako da so na sarmatijskih ali celo na badenijskih plasteh odloženi laporji spodnje ali zgornjepano­nijske starosti. Badenijske in sarmatijske plasti v gradbeni jami za HE Brežice Gradbena jama za HE Brežice je globoka do 26 m in obsega približno 220 × 180 m veliko po­vršino badenijskih in sarmatijskih sedimentnih kamnin. Stratigrafska debelina razkritih plasti znaša približno 100 metrov. Predstavljajo južno krilo Krške sinklinale in so nagnjene proti se­veru za 20 do 30° (sl. 2 in 4). Celotna skladov­nica je sestavljena iz sivih plastovitih karbo­natnih meljevcev (debelina plasti do 40 cm) z relativno pogostimi plastmi in lečami rumenih do svetlorjavih karbonatnih in kremenovih pe­ščenjakov s kalcitnim cementom, ki prehajajo v drobno do debelozrnate polimiktne konglomera­te. Prod ni k i v konglomeratu dosežejo veli kost do 30 cm. Na stratigrafski meji med badenijem in sarmatijem se pojavljajo tudi tanke leče rjavega premoga debele 2 do 3 cm. V plasteh bedenijske in posebej sarmatijske starosti so relativno bogati ostanki moluskov (školjke in polži) ter makroflore. Redkeje naj­demo ostanke rib, v glavnem njihovih drobnih lusk in fragmentov drobnih kosti. V spodnjem delu sarmatijskih plasti, takoj nad stratigrafsko mejo z badenijskimi, je nekaj deset centimetrov debela plast s številnimi polži opisanimi v tem prispevku. Pogosti so listi raznorodne vegetaci­je. V celotnem zaporedju kamnin je obilna tudi mikrofavna, v kateri prevladujejo foraminifere. Meja badenij/sarmatij je diskordantna z jasnim paleoreliefom. Sedimentno-petrografske značilnosti badenij­skih in sarmatijskih plasti Da bi lahko sklepali na izvor sedimentnega zasipa in deloma na sedimentacijsko okolje, smo določili sedimentno-petrografske značilnosti glavnih litoloških členov v odkopu. Prevladujočo litologijo badenijskih plasti predstavljajo zelo drobnozrnate sedimentne kamnine, terensko imenovane laporovci (največkrat pa samo lapor­ji - vz. 1). Sestavljajo skladovnico z izrazitimi plastmi srednje sive barve (N 5) (sl. 4) in debele od 2 cm do okrog 40 cm (sl. 4). Debelejše plasti so pogosto laminirane, ponekod z vidno postopno zrnavostjo (na sliki 4 rumenkastosivo (5 Y 8/1) zbledela plast pod kladivom). Lapornate plasti so diagenetsko malo spreme­njene. V vodi posamezni deli zelo počasi razpa­dajo v židek sediment, tako da je za celoten paket ime lapor vsaj toliko upravičeno, kot laporovec. Granulometrijska sestava je pokazala zelo visok delež melja, kar 88 % in le okrog 10 % frakcije gline, zr navost pa je praktično v celoti manjša od 0,1 mm. Delež posameznih frakcij je prikazan v tabeli 1. Tabela 1. Delež posameznih zrnavostnih frakcij v lapornatem meljevcu iz izkopa za HE Brežice. Table 1. Content of grain size fractions in marly siltstone from the excavation pit for the HPP Brežice. Frakcija (mm) < 0,002 0,002-0,005 0,005-0,01 0,01-0,02 0,02-0,04 0,04-0,063 0,063-0,1 0,01-0,15 Fraction (mm) Delež (%) 9,8 12,3 12,8 23,5 32,4 7,6 1,4 0,2 Content (%) Tabela 2. Rezultati kompleksometrijske analize lapornatega meljevca iz izkopa za HE Brežice. Table 2. Results of complexometric analysis of marly siltstone from the excavation pit for the HPP Brežice. Komponenta CaO MgO Kalcit Dolomit Skupni karbonat Netopni ostanek Component CaO MgO Calcite Dolomite Total carbonate Insoluble residue Vsebnost (%)Content (%) 29,2 0,8 50,1 3,6 53,7 46,3 Sedimentno-petrografsko pripadajo slabo sprijetemu lapornatemu meljevcu. Kompleksome­trijska analiza značilnega vzorca je pokazala, da vsebujejo okrog 30 % CaO, pri čemer je okrog 0,8 % MgO in preko 46 % netopnega ostanka (tab. 2). Laporovec je torej sestavljen iz več kot 50 % kalcita, saj je nizka vsebnost MgO najverjetneje vezana predvsem na kalcit. Tekstura lapornatega meljevca nakazuje usmerjenost po plastovitosti (ang. shally). Po­udarjajo jo predvsem zelo številne, planarno razporejene spikule spongij in drugih podolgo­vatih odlomkov fosilov in mineralov ter trakaste koncentracije organske snovi, ki jo pripisujemo predvsem kerogenu (sl. 5). V glineno karbonatni osnovi se nahajajo še meljasta do drobno peščena monokristalna zrna kalcita, kremena, malo gli­nencev, klorita in sericita. Redke so foraminifere. Fosili v kamninah nakazujejo nekoliko globlje morsko okolje sedimentacije. Iz zgornjega dela badenijskega zaporedja smo podrobneje določili sestavo leče drobnozrnatega biokalcirudita do debelozr natega biokalkarenita tipa grainstone (sl. 3, vz. 2). Prevladujoča zrna v sestavi kamnine so bioklasti, ki merijo do 4 mm in predstavljajo do okrog 70 % površine. K lasti so slabo sortirani, oglati in polzaobljeni. Med seboj se v glavnem dotikajo s točkastimi do tangencial­nimi stiki. Alokemična zrna sestavljajo večinoma drobci koralinacejskih alg (litotamnij), pogoste so ploščice ehinodermov, redkejši pa odlomki moluskov in posamezne bentoške foraminifere. Zaslediti je tudi posamezne intraklaste mikri­tnega apnenca ter terigena zrnca monokristalne­ ga kremena, katerih skupna količina je ocenjena na približno 2 %. Zrna povezujejo mikrit, mi­krosparit in sparit, katerih količina je ocenjena na največ 10 %. Kalcitni cement je dveh oblik: prva je porni z druzimozaično strukturo, druga pa sparitni sintaksialni obrobni cement, ki po­ gosto raste na ploščicah iglokožcev (sl. 6). Mikrit Sl. 5. Lapornat meljevec z usmerjeno teksturo, vidno po ori­entaciji številnih spikul spongijev s prednostno orientacijo. Vz. 1, vzporedna polarizatorja. Izkop za HE Brežice. Fig. 5. Oriented structure of marly siltstone visible due to numerous spicules of sponges with preferred orientation. Samp. 1, parallel polarizers. Excavation pit for the HPP Brežice. Sl. 6. Preseka foraminifere (desno) in bodice ježka (sredina) zapolnjena z mikritom. Zgoraj levo je ploščica iglokožca sin­taksialno obraščena s kalcitom. Vz. 2, navzkrižna polariza­torja. Izkop za HE Brežice. Fig. 6. Cross-section of foraminifera (right) and echinoid spine (middle) filled with micrite. At the top is echinoderm plate syntaxially overgrown with calcite. Samp. 2, crossed polarizers. Excavation pit for the HPP Brežice. je ohranjen kot zapolnitve mikrofosilov (interni mikrit, sl. 6). Kamnina ima okrog 15 odstotno medzrnsko poroznost. Struktura biokalcirudita priča o višjeenergijskem okolju nastanka. V spodnjem delu sarmatijskega sedimentnega zaporedja se nahaja nekaj decimetrov debela plast muljevca s prodniki (sl. 3, vz. 3), ki je odložen na badenijskih lapornatih meljevcih. Po razponu zr­navosti prodnikov in bioklastov ter mulja ustre­za nekoliko prodnatemu karbonatnemu mulju do muljevcu (sl. 7). Vsebuje številne naplavljene lupi­ne mehkužcev, rdečih alg-rodoidov in malo fora­minifer. Redkejši so litoklasti (veliki do 2,5 cm) in intraklasti glinasto karbonatnega muljevca. Med litoklasti najdemo v sledovih močno izpran pelmi­kritni apnenec s posameznimi zrni kremena (sl. 8). Klasti so podprti z muljasto osnovo, ki je sesta­vljena iz glinasto karbonatnega mulja z meljastimi do peščenimi zrni kremena, kalcita, neprosojne organske snovi, sericita ter v sledovih glavkonita (sl. 9). Heterogena zrnavost in sestava sedimenta bi lahko predstavljala rezultat mešanja alokemič­nega materiala s terestričnim v plitvomorskem okolju. Posamezne leče drobnozrnatega biokalci­rudita (sl. 3b, vz. 6), ki je zelo podoben vzorcu 2 iz zgornjega badenija, predstavljajo v okolju redke dogodke z višjo energijo. V obeh primerih se bio­kalcirudit nahaja znotraj karbonatnega meljevca. V sestavi kamnine so prevladujoča zrna biokla­stov, ki predstavljajo okrog 65 %. Dosežejo veli­kost do 5 mm. Sediment je slabo sortiran. Zrna so srednje do dobro zaobljena in se med seboj točkasto dotikajo. Večina zrn pripada odlomkom koralinacejskih alg (litotamnij, sl. 10), ploščicam ehinodermov in briozojem. Redke so foraminife­re in odlomki školjčnih lupinic. Ter igenim zr nom pripada skupno okrog 3-4 %. To so roženci in po­samezna zrna monokristalnega kremena ter red­ka presedimentirana zrna biomikrita, ki vsebuje odlomke skeletnih alg, bodice ježkov in drobne lupinice ostrakodov. Veziva je okoli 10 %. Pripada drobnozr natemu sparitu (sl. 11) in sintaksialnemu obrobnemu ce­ mentu, ki nastopa ob ehinodermnih ploščicah (sl. 12). Muljasto vezivo je ohranjeno le še v zaščitenih porah. Kamnina ima okrog 20 % medzrnsko poroznost. Sl. 10. Drobnozrnati biokalcirudit z odlomki skeletnih alg (motno rjave), redke foraminifere (na levi in desni), bodica ježka (zgoraj), neznatno cementirani z mikrosparitom. V de­snem zgornjem kotu je ploščica iglokožca obraščena s sinta­ksialnim cementom. Pore so rožnato obarvane z alizarinom. Vz. 6, vzporedna polarizatorja. Izkop za HE Brežice. Fig. 10. Finegrained biocalcirudite with skeletal algae fra­gments (brown), sparse foraminifera (on the left and right side), echinoid spine (top), slightly cemented with micro­ sparite; echnoderm plate overgrown with syntaxial cement (upper right corner). Pores are stained pinkish with alizarin colour. Samp. 6, parallel polarizers. Excavation pit for the HPP Brežice. Sl. 11. Odlomek roženca v drobnozrnatem biokalciruditu ob­dan s sparitnim obrobnim cementom; spodaj je malo sparita, črno so pore. Preparat je rahlo rožnato obarvan z alizari­nom. Vz. 6, navzkrižna polarizatorja. Izkop za HE Brežice. F ig. 11. Chert fragment in finegrained biocalcir udite envelo­ped with sparitic rim cement; some sparite is at the bottom, black are pores. Samp. 6, crossed polarizers. Excavation pit for the HPP Brežice. Sestava in tekstura kamnine nakazujeta na­stanek v višje energijskem in relativno plitvem morskem okolju. Opisane kamnine predstavljajo lateralno nadaljevanje miocenskega sedimen­tnega zaporedja z območja severnega pobočja Gorjancev, torej nadaljevanje formacije, za ka­tero so rižnar in sodelavci (2002) predlagali ime Čateška formacija. Sedimentno-petrografske la­stnosti preiskanih kamnin, deloma tudi zelo sla­bo sprijetih sedimentov, naj bi nastala v območju Sl. 12. Odlomek ploščice iglokožca obraščen s sintaksialnim sparitom (sredina). Okrog njega so motno prosojni odlomki koralinacejskih (litotamnijskih) alg. Vz. 6, navzkrižna pola­rizatorja. Izkop za HE Brežice. Fig. 12. Fragment of echinoderm plate overgrown with syn­taxial sparite (centre) and surrounded by fragments of cora­linacean (lithothamnion) algae. Samp. 6, crossed polarizers. Excavation pit for the HPP Brežice. plitvega šelfa, redkeje v globljem morju. otoničar in ciMerMan (2006) sta na območju trase avtoceste med Krško vasjo in Obrežjem, ki poteka po južni strani struge Krke, opisala okolje kot karbona­tno platformo z morfologijo rampe. Kalcirudit in kalkarenit predstavljata resedimente. Za korela­cijo je pomembna tanka plast prodnatega mulja do muljevca s številnimi fosili na meji med ba­denijem in sarmatijem. Predvidoma gre za isti horizont v katerem sta otoničar in ciMerMan (2006) našla le 2 cm debelo lamino v »laporastem« apnencu. V njej je bilo določenih kar 28 vrst ba­denijskih in spodnje sarmatijskih foraminifer. Paleontološke raziskave Mikrofosili K lasi fi kacija mikrofosilov: foraminifer (lu­knjičark) po loeBlich & taPPan (1987) in ostrako­dov po MorKhoven (1962) Badenijska mikrofavna (vzorec 1, tab. 1, sl. 1-13) V združbi foraminifer velikosti > 0,250 mm prevladujejo primerki vrste Pappina neudorfe­nis (Toula) (tab. 1, sl. 11), sledijo primerki vrst Uvigerina venusta Franzenau (tab. 1, sl. 10), Bolivina dilatata maxima Cicha & Zapletalova in primerki aglutinirane vrste Pavonitina styri­aca Schubert (tab. 1, sl. 13). V združbi velikosti > 0,125 mm dominirajo primerki vrst Bolivina di­latata dilatata Reuss (tab. 1, sl. 7) in Cassidulina carinata Silvestri (tab. 1, sl. 1). V obeh združbah so dobro zastopane oblike vrst Bulimina gutsulica Livental (tab. 1, sl. 8), B. insignis Luczkowska in B. elongata (d `Orbigny) (tab. 1, sl. 9). Zelo redki so primerki vrst Paravulvulina serrata (Reuss), Bolivina pokornyi Cicha & Zapletalova (tab. 1, sl. 5-6), Globobulimina pyrula (d `Orbigny) (tab. 1, sl. 12), Globocassidulina oblonga (Reuss), Cibi­cidoides ungerianus (d `Orbigny), Lobatula lo­batula (Walker & Jacob), Melonis pompilioides (Fichtel & Moll), Heterolepa dutemplei (d `Orbi­gny), Hanzawaia boueana (d `Orbigny), Elphidium macellum (Fichtel & Moll) in Uvigerina sp. (tab. 1, sl. 10). Primerki planktonskih vrst so pogosti, med njimi Globigerina diplostoma (Reuss), Gl. bulloides d `Orbigny (tab. 1, sl. 2), Globigerina fal­conensis Blow (tab. 1, sl. 3), Gl. concinna Reuss, Globigerinella regularis (d `Orbigny) (tab. 1, sl. 4) in Globoturborotalia druryi (Akers). Redki so primer­ki foraminifer iz skupine Globigerionoides spp. Sarmatijska mikrofavna (vzorec 5, tab. 2, sl. 1-20) Foraminiferna združba je v sarmatijskem vzorcu glede na badenijsko precej reducirana. V združbi prevladujejo primerki vrst Ammonia viennensis (d`Orbigny) (tab. 2, sl. 119, A. beca­rii (Linné), A. beccarii (Linné), Fursenkoina sarmatica (Venglinski) (tab. 2, sl. 6), Lobatula lobatula (Walker & Jacob), Nonion commune (d `Orbigny), N. bogdanowiczi Voloshinova (tab. 2, sl. 1), N. tumidulus Pishvanova (tab. 2, sl. 2), Porosononion granosum (d `Orbigny), P. mart­kobi (Bogdanowicz) (tab. 2, sl. 7), Elphidium fe­rentegranulom Krasheninnikov (tab. 2, sl. 5), E. hauerinum (d`Orbigny) (tab. 2, sl. 3), E. fichte­lianum (d `Orbigny) (tab. 2, sl. 10), E. cf. joukovi Serova (tab. 2, sl. 4), E. macellum (Fichtel & Moll) in Elphidium grilli Papp (tab. 2, sl. 13). Najdeni so še posamezni primerki vrst Elphidium regi­num (d `Orbigny) (tab. 2, sl. 12), Anomalinoides dividens (Luczkowska) (tab. 2, sl 8-9) in Quinqueloculina akneriana d `Orbigny. Razen foraminifer je v vzorcu najdena tudi ostrakodna združba Cytheridea hungarica (Zalányi) (tab. 2, sl. 15), Aurila merita (Zalányi), Loxocorniculum schmidi (Cernajsek) (tab. 2, sl. 16), Senesia sp. (tab. 2, sl. 14) ter vrsti Callistocythere egregia (Méhes) (tab. 2, sl. 17) in Xestoleberis globere­scense (Reuss) (tab. 2, sl. 20). Makrofosili Makrofosili so bili izolirani iz terenskega vzorca 4 (sl. 3.b), razen vrste Macrochlamys no­dosiformis iz terenskega vzorca 2 (sl. 3.b). Vsi primerki so shranjeni v Paleontološki zbirki Jurkovšek z oznako BJ. Sistematska razvrstitev polžev po: Wenz 1938, Bouchet & rocroi 2005 Phylum Mollusca Linné, 1758 Classis Gastropoda Cuvier, 1795 Cladus Vetigastropoda Salvini-Plawen, 1980 Superfamilia Trochoidea Rafinesque, 1815 Familia Trochidae Rafinesque, 1815 Genus Gibbula Risso, 1826 Gibbula angulata (Eichwald, 1829) Tab. 3, sl. 1 1856 Monodonta angulata Eichw. – hörnes, 439, Taf. 44, Figs. 9a-9c, 10a-10c p.1897 Trochus Guttenbergi Hilber, species nova. – hilBer, 194, Taf. 1, Figs. 7a-7c, 8 1928 Gibbula affinis Eichw. var. pseudangulata-Boettg. – FrieDBerG, 491, Tabl. 31, Figs. 1-3 1954 Gibbula aff. angulata (Eichwald) – PaPP, 10, Taf. 1, Figs. 2-3 1954 Gibbula angulata angulata (Eichwald) – PaPP, 10, Taf. 1, Fig. 4 1954 Gibbula angulata spirocarinata n. ssp. – PaPP, 11, Taf. 1, Figs. 9-13 1959 Calliostoma guttenbergi (Hilber) – BoDa, 606 (699), táb. 21, Figs. 1-6 1959 Calliostoma angulatum (Eichwald) – BoDa, 608 (810), táb. 22, Fig. 3 1969 Calliostoma guttenbergi (Hilber, 1897) – koJuMdžieva, 76, Tabl. 28, Figs. 2a-2b, 3a-3c, 4 1971 Calliostoma angulatum (Eichwald) – nicorici, 221, Pl. 3, Figs. 1-4 1981 Gibbula (Colliculus) affinis pseudangulata-Boettger, 1907 – švaGrovsKý, 107, Taf. 33, Figs. 1-3 2011 Gibbula angulata (Eichwald, 1853) – luKeneDer et al., 772, Fig. 4. A 2013 Calliostoma? angulatum spirocarinatum (Papp, 1954) – tăMaş et al., 69, Fig. 2e M at e r i a l : Dve poškodovani hišici iz teren­ skega vzorca 4 (BJ 3224). Hišici sta široki okrog 8 mm. Opis: Majhna, stožčasta oziroma trohoidna, evolutna hišica z apikalnim kotom okrog 60° . Ohranjeni so trije relativno visoki in ravni zavo­ji. Zadnji zavoj zavzema polovico hišice in ima okroglo holostomno ustje. Na starejših zavojih je v zgornjem delu en močnejši spiralni greben, navzdol sledi pet enakovrednih in tankih spiral­ nih črt. Zadnji zavoj ima podobno ornamentacijo, le da je na sredini zavoja večji in širši spiralni greben, ki v spodnjem delu preide v štiri do pet tankih spiralnih črt. O p o mb a : hörnes (1856: 439) v sinonimiki na­vaja, da je vrsto prvikrat opisal Eichwald leta 1829 z imenom Trochus angulatus. S t r a t i g r a fs k a i n g e o g r a fs k a r a z š i r j e n o s t : hörnes (1856: 439) piše, da so jo našli v mio­censkih skladih avstrijskih in madžarskih naj­dišč. FrieDBerG (1928: 491-492) predstavlja raz­lične gibule iz miocena Poljske, med njimi tudi zelo podobno obliko vrsti Gibbula angulata. PaPP (1954: 10-11) predstavlja več gibul, ki so si medsebojno zelo podobne, razvršča pa jih v ne­kaj vrst in podvrst. Najdene so v sarmatijskih rizojskih in er vilijskih plasteh Dunajske kotli­ne. BoDa (1959: 606-608) opisuje več različnih gibul in kaliostom, vse so iz sarmatijskih plasti Madžarske. nicorici (1971: 221) primerke vrste Calliostoma angulatum opisuje iz sarmatijskih plasti najdišča Cioncu v Romuniji. švaGrovsKý (1981: 108) jo predstavlja iz badenijskih pla­sti Slovaške, omenja še, da so jih našli tudi na Moravskem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Ukrajini. harzh auser & Piller (2004a: 98) vr­sto Gibbula angulata (Eichwald) omenjata iz ka­mnoloma Hummel v kotlini Eisenstadt - Sopron. luKeneDer in sod. (2011: 772) pišejo, da je vrsta Gibbula angulata med pogostnimi oblikami sar­matijskih polžev v Centralni Paratetidi. tăMaş et al. (2013: 69) jo opisujejo iz spodnjesarmatij­skih plasti Romunije. Cladus Cycloneritimorpha Fryda, 1998 Superfamilia Neritoidea Rafinesque, 1815 Familia Neritidae Rafinesque, 1815 Genus Theodoxus Montfor t, 1810 JurišiĆ-Polšak- ova (1979: 32) piše, da so ne­ritide živele v sladki vodi (rod Theodoxus) ali v brakični vodi (rod Clithon), izjemoma so neritide v morju, vendar na območju z močnim lokalnim vplivom sladke vode. Theodoxus soceni Jekelius, 1944 Tab. 3, sl. 2 a-b 1959 Theodoxus (Theodoxus) soceni Jekelius – BoDa, 630 (727), Táb. 33, Figs. 1-4 1969 Theodoxus (Calvertia) soceni Jekelius, 1944 – koJuMdžieva, 61, Tabl. 21, Fig. 6 1979 Theodoxus (Theodoxus) pilari soceni (Jekelius) – JurišiĆ-Polšak, 20. Tab. 4, Sl. 3-6 2011 Theodoxus soceni Jekelius, 1944 – luKeneDer et al., 772, Fig. 4. F1 - F2 Material: Ena v celoti ohranjena hišica iz te­ renskega vzorca 4 (BJ 3223). Hišica je visoka 6,5 in široka 7,5 mm. O pi s : Zelo majhna hišica sestoji iz treh prekri­ vajočih zavojev. Zadnji zavoj je zelo velik, močno izbočen in prekriva vse starejše zavoje. Veliko ho­lostomno ustje je ovalne do pravokotne oblike, no­ tranja ustna je rahlo nazobčana in široka, zunanja je ozka in gladka. Površina hišice je ornamentira­na z ohranjenim rjavorumenkastim nepravilnim vzorcem, ki je značilen za tovrstne polže. S t r a t i g r a fs k a i n g e o g r a fs k a r a z š i r j e n o s t : BoDa (1959: 630 (727) piše, da so primerki vrste Theodoxus soceni ugotovljeni v sarmatijskih plasteh Madžarske (Várpalota) in nastopajo od sarmatija do panonija. koJuMdžieva (1969: 61) to­vrstno obliko predstavlja iz spodnjega sarmatija Bolgarije. JurišiĆ-Polšak (1979: 20) piše, da je ta polžja oblika najdena v sarmatijskih in panonij­skih skladih Hrvaške (Markuševac), Romunije (Soceni) in Avstrije (Vösendorf). luKeneDer in sodelavci (2011: 772) jo predstavljajo med pogo­ stnimi sarmatijskimi polži Centralne Paratetide. Cladus Sorbeoconcha Ponder & Lindberg, 1997 Superfamilia Cerithioidea Fleming, 1822 Familia Cerithiidae Fleming, 1822 Genus Cerithium Bruguiere, 1789 Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1830) Tab. 3, sl. 3 a-b, 4 a-b, 5 a-b 1856 Cerithium rubiginosum Eichw. – hörnes, 396, Taf. 41, Figs. 16a-16b, 18a-18b 1875 Cerithium rubiginosum Eichw. var. – hoernes, 67, Taf. 2, Figs. 15a-15b, 16a-16b 1922 Cerithium (Chondrocerithium) subrubigin­osum C. et P. – cossMann & Peyrot, 215, T 73, Pl. 5, Figs. 29-31 1954 Cerithium (Thericium) rubiginosum rubigin­osum (Eichwald) – PaPP, 46, Taf. 6, Figs. 27-28 1954 Cerithium (Thericium) rubiginosum sub­typicum Sacco – PaPP, 47, Taf. 6, Fig. 29 1959 Cerithium (Thericium) rubiginosum ru­biginosum (Eichwald) – BoDa, 620 (715), táb. 27, Figs. 4-10 1960 Cerithium rubiginosum Eichw. – vaDász, 604, Táb. 49, Fig. 5 TABLA 1 – PLATE 1 SEM fotografije badenijskih foraminifer iz vzorca 1. SEM images of the Badenian foraminifera from sample 1. 1 Cassidulina carinata Silvestr i 8 Bulimina gutsulica Livental 2 Globigerina bulloides d´Orbigny 9 Bulimina elongata d´Orbigny 3 Globigerina falconensis Blow 10 Uvigerina sp. 4 Globigerinella regularis (d´Orbigny) 11 Pappina neudorfensis ( Toula) 5 Bolivina pokornyi Cicha & Zapletalova 12 Globobulimina pyrula (d´Orbigny) 6 Bolivina pokornyi Cicha & Zapletalova 13 Pavonitina styriaca Schubert 7 Bolivina dilatata Reuss 1969 Cerithium (Vulgocerithium) rubiginosum rubiginosum Eichwald, 1830 – koJuMdžieva, 89, Tabl.31, Figs. 22a-22b, 23a-23b; Tabl 32, 1a-1b, 2 1971 Cerithium (Thericium) rubiginosum ru­biginosum Eichwald – nicorici, 230, Pl. 6, Figs. 26-49 1998 Cerithium (Tharicium) rubiginosum ru­biginosum Eichwald – schultz, 130-131, Taf. 59, Figs. 10a-10b 1998 Cerithium (Thericium) rubiginosum sub­typicum Sacco – schultz, 130-131, Taf. 59, Figs. 11a-11b 2011 Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1853) – luKeneDer et al., 772, Fig. 4. G-H 2011 Cerithium rubiginosum Eichwald, 1830 – harzhauser et al., 172, Fig. 3. 9 Material: V raziskavi smo imeli 82 različno ohranjenih hišic iz terenskega vzorca 4 (BJ 3229). Največje merijo v višino 23 mm, v širino 8,5 mm, najmanjše so visoke 9,5 in široke 5mm. Opis: Nizko stolpičasta evolutna hišica se­stoji iz devetih do deseti h zavojev, z apikalni m kotom okrog 30°. Zavoji so ni zk i, širok i in ra­hlo izbočeni, zadnji zavoj zavzema skoraj po ­lov ico h išice i n ima ovalno sifonostomno ustje. Notranja ustna je široka in glad ka, zu nanja ozka in navzven nazobčana. Celotna površina hišica je prekr ita z osno in spi ralno tuberku la­tno or namentacijo. Stratigrafska in geografska razširjenost: hörnes (1856: 396) jih omenja in opisuje iz številnih avstrijskih najdišč. hoernes (1875: 67) opisuje vr­sto Cerithium rubiginosum iz sarmatijskih plasti najdišča Kravarsko na Hrvaškem. Fuchs (1875b: 108) tudi omenja vrsto Cerithium rubiginosum iz sarmatijskih (v Mediteranu serravallijskih) plasti v okolici Sirakuze na Siciliji. cossMann in Peyrot (1922: 215) zelo podobno podvrsto omenjata iz mi­ocena najdišč Gajac in Mérignac v Franciji. PaPP (1954: 46-47) omenja dve ceritijski obliki iz sar­matijskih plasti Avstrije: Cerithium (Thericium) rubiginosum rubiginosum in C. (T.) rubiginosum subtypicum. BoDa (1959: 620) jih predstavlja iz sar­matijskih plasti Madžarske. koJuMdžieva (1969: 90) primerke vrste Cerithium rubiginosum pred­stavlja iz spodnjesarmatijskih plasti Bolgarije. nicorici (1971: 230) jih predstavlja iz sarmatijskih plasti najdišča Cioncu v Romuniji. schultz (1998: 130) omenja dve podvrsti: Cerithium (Thericium) rubiginosum rubiginosum iz rizojskih in C. (T.) rubiginosum subtypicum iz ervilijskih plasti Spodnje Avstrije. harzhauser in Piller (2004a: 98) omenjata najdbe vrste Cerithium rubiginosum iz sarmatijskih plasti kamnoloma Hummel v kotli­ni Eisenstadt -Sopron. luKeneDer in sodelavci (2011: 772) jih predstavljajo iz najdišča Soceni Politioană iz cone z mohrensternijami in najdišča Hauskirchen iz cone z ervilijami. harzhauser in sod. (2011: 172-173) vrsto Cerithium rubiginosum predstavljajo in omenjajo iz zgornje ervilijske cone v severnovzhodnem območju Avstrije. TABLA 2 – PLATE 2 SEM fotografije sarmatijskih foraminifer in ostrakodov iz vorca 5. SEM images of the Sarmatian foraminifera and ostracods from sample 5. 1 Nonion bogdanowiczi Voloshinova 2 Nonion tumidulus Pisshvanova 3 Elphidium hauerinum (d´Orbigny) 4 Elphidium cf. joukovi Serova 5 Elphidium ferentegranulom K rasheninnikov 6 Fursenkoina sarmatica (Venglinski) 7 Porosononion martkobi (Bogdanowicz) 8 Anomalinoides dividens Luczkowska 9 Anomalinoides dividens Luczkowska 10 Elphidium fichtellianum (d´Orbigny) 11 Ammonia viennensis (d´Orbigny) 12 Elphidium reginum (d´Orbigny) 13 Elphidium grilli Papp 14 Senesia sp. 15 Cytheridea hungarica Zalányi 16 Loxocorniculum schmidi (Cernajsek) 17 Callistocythere egregia (Méhes) 18 Aurila merita (Zalányi) 19 Aurila merita (Zalányi) 20 Xestoleberis glaberescense (Reuss) TABLA 2 – PLATE 2 Familia Potamididae H. Adams & A. Adams, 1854 Genus Granulolabium Cossmann, 1889 Granulolabium pictum (Basterot, 1825) Tab. 3, sl. 6 a-b, 7 a-b, 8 a-b 1825 Cerithium pictum. Nob. – Basterot, 57, Pl. 3, Fig. 6 1840 Cerithium pictum. De Bast. – GratelouP, Cérite, No. 18, Pl. 2, Fig. 8 1840 Cerithium pictum. Bast. – GratelouP, Supplément, Pl. 1, No. 46, Fig. 12 1856 Cerithium pictum Bast. – hörnes, 394, Taf. 41, Figs. 15a-15b, 17a-17b 1875 Cerithium pictum Bast. var. – hoernes, 67, Taf. 2, Figs. 8-12 1922 Pirenella picta Defr. var. cingulata et effusa Grat. – cossMann & Peyrot, 275, T. 73, Pl. 6, Figs. 10-11 1922 Pirenella picta Defr. – cossMann & Peyrot, 273, T. 73, PL. 6, Figs. 17-20 1954 Pirenella picta picta (Defrance) – PaPP, 39, Taf. 6, Figs. 1-12 1954 Pirenella picta mitralis (Eichwald) – PaPP, 40, Taf. 6, Figs. 16-18 1954 Pirenella picta bicostata (Eichwald) – PaPP, 41, Taf. 6, Figs. 19-21 1959 Pirenella picta picta (Defrance) – BoDa, 616 (711), táb. 25, Figs. 15-19; Táb. 26, Figs. 1-5 1959 Pirenella picta mitralis (Eichwald) – BoDa, 617 (712), táb. 26, Figs. 6-11 1960 Cerithium pictum Defr. – vadász, 604, Táb. 49, Fig. 3 1966 Pirenella picta floriana (Hilb.) – kókay, 41, Táb. 4, Figs. 1-4 1969 Pirenella picta picta (Defrance in Basterot, 1825) – koJuMdžieva, 92, Tabl. 32, Figs. 15a-15b, 16a-16b 1971 Pirenella picta bicostata (Eichwald) – nicorici, 229, Pl. 6, Figs. 1-4 2001 Granulolabium (Granulolabium) bicinctum (Brocchi 1814) – Harzhauser & Kowalke, 362-363, Fig. 4. 10 2002 Granulolabium bicinctum (Brocchi, 1814) – harzhauser & KoWalKe, 66-67, Pl. 11, Figs. 1-3; Pl. 13, Figs. 1-3 2008 Granulolabium bicinctum (Brocchi, 1814) – ManDic et al., 351, Fig. 7 h 2011 Granulolabium bicinctum (Brocchi, 1814) – luKeneDer et al., 772, Fig. 4. I-J 2011 Granulolabium bicinctum (Brocchi, 1814) – harzhauser et al., 172, Fig. 3. 7 2013 Granulolabium bicinctum (Brocchi, 1814) – tăMaş et al., 71, Figs. 2i-j Material: 37 različno ohranjenih hišic granu­lolabijev iz terenskega vzorca (BJ 3228) . Največje hišice so visoke 19,5 in široke 8 mm, najmanjše merijo v višino 11 in širino 4mm. O pi s : Nizka stolpičasta ceritijska hišica sesto­ji iz 11 do 12 nizkih, širokih in rahlo izbočenih zavojev. Apikalni kot znaša okrog 26° . Ambitus hišice je stopničastega videza. Zadnji zavoj za­vzema približno tretjino celotne hišice, ovalno ustje je sifonostomno. Notranja in zunanja ustna se podaljšujeta v kratek sifonalni kanal. Na vseh zavojih so po trije spiralni grebeni, na zgornjem delu zavojev je najmočnejši niz spiralno potekajo­čih izboklin, sledi srednji šibkejši venec in spodaj je najšibkejši spiralni venec izboklinic. Velikost izboklinic se povečuje od najstarejših k najmlaj­šim zavojem. Zadnji zavoj ima največje izbokline. Opazili smo manjše razlike v ornamentaciji po­sameznih hišic. P r ip o m b e : Oblika in ornamentacija prve predstavitve pliocenske (piacentino) polžje hišice Brocchija iz leta 1814 (Tav. 9) z imenom Murex bicinctus (tav. 9, fig. 13, cf. Pinna 1989: 314 -323, Tav. 165, Fig. 13) je drugačna od sarmatijske vr­ste z imenom Granulolabium bicinctum. Zavoji pri Brocchijevi vrsti so nižji in ornamentirani z dvema enakovrednima spiralnima vrstama voz­ličev na zavoju. Nekaj podobnega vidimo tudi pri primerku z imenom Pirenella bicincta (Brocchi) 1814 (cf. rossi ronchetti 1951-1957: 125-126, Fig. 60). Po ambitusu hišic in njihovi ornamen­taciji sarmatijske oblike ustrezajo Basterot – ovi (1825) vrsti Cerithium picta, še bolj pa pri­merkom iste vrste C. pictum, ki jih predstavlja hörnes (1856: Taf. 41, Figs. 15, 17). Po našem mnenju pr imerki Brocchi-jeve vr­ste G ranulolabium bicinctum, ki jih iz sar ma­tijskih plasti Paratetide predstavljajo av tor ji ha rzh auser in KoWa lK e (2002), Ma n Dic in so­delavci (2008), luK en eDer in sodelavci (2011), ha rzh auser in sodelavci (2011), tă M a ş in sode­lavci. (2013), ne pripadajo tej v rsti, saj so oblike or iginalni h hišic ozi roma holotipov d r ugačne. suess (1866: 219-221) iz sarmatijskega bra­kičnega ceritijskega horizonta Dunajske ko­tline in Madžarske večkrat omenja primerke vrste Cerithium pictum, C. rubiginosum in C. plicatum. Fuchs (1875a: 49) opisuje terciarne plasti v okolici Kamnika. Iz najmlajših peskov s turitelami in ceritiji omenja zelo pogostni vr­sti Cerithium pictum Bast. in C. rubiginosum Eicw. ter plasti z njimi primerja z avstrijskimi grundskimi skladi. hilBer (1881: 474-75) navaja med sarmatijskimi polžjimi vrstami iz Viševce in Vrhovij v Tunjiškem gričevju ceritijske oblike Cerithium rubiginosum Eichw., C. aff. rubigin­osum Eichw. in C. aff. pictum Basterot. hilBer (1883: 176) znova navaja iz sarmatijskih plasti Tunjiškega gričevja oziroma okolice Tunjiške Mlake in Vrhovij ceritje vrst Cerithium disjunc­tum Sow., C. pictum Bast. in C. rubiginosum Eichw. Bittner (1890: 284-285) med sarmatijski­ mi fosili omenja iz najdišča Marija Gradec na ozemlju med Laškim in Zagorjem štiri ceritij­ske oblike: Cerithium pictum, C. fl orianum, C. rubiginosum in C. nodosoplicatum. Nadalje še polemizira, da so primerki vrste Cerithium pic­tum najbolj pogostni in da je Hilberjeva vrsta C . florianum zelo podobna ali ista vrsti C. pic­tum. sa jov ic (1909: 26) med polži iz Tunjiškega gričevja omenja številne ceritijske oblike, med njimi tudi vrste Cerithium disjunctum, C . flor ia­num, C. pictum in C. rubiginosum. Stratigrafska in geografska razšir jenost: Bast erot (1825: 57) jo opisuje iz miocena južnozahodnega dela Francije. Gr atelouP (1840) jih omenja iz miocenskih plasti najdišča Dax v Franciji. Primerke vrste Cerithium pictum opisuje hoern es (1875: 67) iz več najdišč sarmatijskih plasti na Hrvaškem, med njimi omenja Kravarsko, ki je med Zagrebom in Siskom. cossM ann in Pey rot (1922: 273) tovrstne polže omenjata iz miocena najdišča Pont-Pourquey v Franciji. Pa PP (1954: 39-41) predstavlja tri zelo podobne podvrste pirenel, Pirenella picta picta , P. picta mitrali s in P. picta bicostata iz sarmatijskih plasti Avstrije. BoDa (1959: 616-617) podvrsti Pirenella picta picta in P. picta mitrali s med katerima ni bistvene razlike, omenja in predstavlja iz sarmatijskih plasti Madžarske. KóK ay (1966: 98) piše, da je podvrsta Pirenella picta fl or iana najdena v brakičnih ceritijskih skladih območja Herend -Márkó na Madžarskem. koJu Mdži eva (1969: 92) tovrstne polžke predstavlja iz spodnjesarmatijskih plasti Bolgarije. nicorici (1971: 229) povrsto Pirenella picta bicostata predstavlja iz sarmatijskih plasti najdišča Cioncu v Romuniji. ha rzh auser in KoWa lK e (2001: 363) jo predstavljata iz karpatijskih plasti kotline Korneuburg v Avstriji. Vrsta Granulolabium bicinctum (Brocch i, 1814) je po mnenju ha rzh auser-ja in kowa lk e-ja (2002: 66-67) tipična za to sarmatijsko združbo območja kotline Eisenstadt (Avstrija) – Sopron (Madžarska). ha rzh auser in Piller (2004a: 98) vrsto G ranulolabium bicinctum omenjata iz sarmatijskih plasti profila Hummel v kotlini Eisenstadt-Sopron ter iz eneko starih plasti profila Klapping v Štajerski kotlini (2004: 101). Ma n Dic in sodelavci (2008: 351) sarmatijsko vrsto polža predstavljajo iz severnovzhodnega predela Avstrije. luK en eDer in sodelavci (2011: 770) jo predstavljajo iz več sarmatijskih najdišč, Siebenhirten, Hauskirchen, Nexing in Soceni. ha rzh auser in sodelavci (2011: 172-173) jo predstavljajo iz ervilijskih plasti severnovzhodnega predela Avstrije. tă M a ş in sodelavci (2013: 71-73) to obliko polža predstavljajo iz spodnjesarmatijskih plasti Romunije. Omenjajo jo še iz Avstrije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške in Ukrajine. Familia Turritellidae Lovén, 1847 Genus Turritella Lamarck, 1799 Turritella sarmatica Papp, 1954 Tab. 3, sl. 9 1954 Turritella (Haustator) sarmatica n. sp. – PaPP, 37, Taf. 9, Figs. 20-22 1998 Turritella (Haustator) sarmatica Papp – schultz, 130-131, Taf. 59, Fig. 5 2008 Turritella eryna sarmatica (Papp, 1954) – ManDic et al., 351, Fig. 7g Material: Iz terenskega vzorca 4 (BJ 3226) smo izdvojili en zelo poškodovan primerek turitelne hišice. Velikost ostanka hišice meri 12 × 6,5 mm. Opis: Ohranjeni so štirje zavoji evolutne stol­ pičaste hišice. Zavoji so nizki, široki in precej izbočeni. Apikalni kot hišice znaša okrog 20° . Ornamentacija zavojev sestoji iz treh močnejših spiralnih grebenov, osrednji je najbolj izrazit. Stratigrafska in geografska razširjenost: PaPP (1954: 37) je novo vrsto turitele našel v sarma­ tijskih rizojskih plasteh najdišča Hollabrunn v Spodnji Avstriji. schultz (1998: 130) jo predsta­vlja iz spodnjesarmatijskih rizojskih plasti naj­dišča Hollabrunn v Spodnji Avstriji. ManDic in sodelavci (2008: 351) predstavljajo spodnjesar­matijsko turitelo iz najdišča Hollabrunn v sever­novzhodnem predelu Avstrije. Turritellasp. Tab. 3, sl. 10 Material: Skromen ostanek turitelne hišice iz terenskega vzorca 4(BJ 3227). Opis: Ohranjeni so trije nizki in široki zavoji turitele. Zavoji so ravni do vbočeni s po dvema spiralnima grebenoma. Zgornji greben je šibek, spodnji izrazit. Zaradi premajhnega števila za­vojev, apikalnega kota ne moremo ugotoviti. Primerjava: Ostanek hišice je podoben hi­šicam vrste Turritella bicarinata Eichwald (cf. hörnes 1856, Taf. 43, Fig. 8). Pripomba: Takšnih turitel iz sarmatijskih plasti ne poznamo, najverjetneje je iz starejših badenijskih plasti. Turritellasp. Tab. 3, sl. 11 Material: Vzorec z oznako BJ 3227. Najdeni sta dve hišici, večja meri 21 × 6 mm, manjša 15 × 5 mm. Opis: Ozko stolpičasta hišica sestoji iz večje­ga števila ravnih do konkavnih zavojev. Apikalni kot hišice znaša okrog 17°. Večja hišica ima de-set zavojev, manjša ima osem zavojev. Površina hišice ima spiralno ornamentacijo. Na zgornjem delu zavojev je več zelo tankih spiralnih črt, v spodnjem delu sta dva enako močna spiralna grebena. Primerjava: Ostanka hišic sta podobna hiši­cam vrst Turritella archimedis Brongniart (cf. hörnes 1856, Taf. 43, Figs. 13-14) in Turritella pythagoraica Hilber (cf. hlaDilová & ForDinál 2013: 40, Fig. 5.a). Pripomba: Tudi ta tip turitel ni poznan iz sar­matijskih kamnin Centralne Paratetide. Hišica je najverjetneje badenijske starosti. TABLA 3 – PLATE 3 1 Gibbula angulata (Eichwald, 1829); vz./samp. 4 (BJ 3224); 8.5 × 8 mm 2 Theodoxus soceni Jekelius, 1944; a) dorzalno/ dorsal, b) ventralno/ventral, vz./samp. 4 (BJ 3223); 6.5 × 7.5 mm 3 Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1830); a) dorzalno/dorsal, b) ventralno/ventral, vz. / samp. 4 (BJ 3229); 22 × 8.5 mm 4 Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1830); a) dorzalno/dorsal, b) ventralno/ventral, vz. / samp. 4 (BJ 3229); 19.5 × 7.5 mm 5 Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1830); a) dorzalno/dorsal, b) ventralno/ventral, vz. / samp. 4 (BJ 3229); 20 × 7 mm 6 Granulolabium pictum (Basterot, 1825); dorzalno/dorsal, b) ventralno/ventral, vz. / samp. 4 (BJ 3228); 18 × 6.5 mm 7 Granulolabium pictum (Basterot, 1825); a) dorzalno/dorsal, b) ventralno/ventral, vz. 4 / samp. 4 (BJ 3228); 20 × 7 mm 8 Granulolabium pictum (Basterot, 1825); a) dorzalno/dorsal, b) ventralno/ventral, vz. / samp. 4 (BJ 3228); 17.5 × 6 mm 9 Turritella sarmatica Papp, 1954; vz./samp. 4 (BJ 3226); 8.5 × 6 mm 10 Turritella sp.; vz./samp. 4 (BJ 3227); 12.5 × 7 mm 11 Turritella sp.; vz./samp. 4 (BJ 3227); 21 × 6 mm 12 Parvilucina dentata (Basterot, 1825); leva lu­pina/ left valve: a) zunanja stran/outer side, b) notranja stran/inner side; vz./samp. 4 (BJ 3225); 12 × 11.5 × 4 mm 13 Macrochlamys nodosiformis (Serres, 1837); vz./samp. 2 (BJ 3132); 81 × 87 × 18 m Makrofosili so bili izolirani iz terenskega vzor­ca 4 (sl. 3.b), razen vrste Macrochlamys nodosi­formis iz terenskega vzorca 2 (sl. 3.b). Primerki so shranjeni v Paleontološki zbirki Jurkovšek z oznako BJ. TABLA 3 – PLATE 3 Sistematska razvrstitev školjk po: schultz 2001, 2003 Classis Bivalvia Linné, 1758 Subclassis Heterodonta Neumayr, 1884 Ordo Veneroida H. Adams & A. Adams, 1856 Superfamilia Lucinoidea Fleming, 1828 Familia Lucinidae Fleming, 1828 Genus Parvilucina Dal l, 1901 Parvilucina dentata (Basterot, 1825) Tab. 3, sl. 12 a-b 1825 Lucina dentata. Nob. – Basterot, 87, Pl. 4, Fig. 20A-20B 1870 Lucina dentata Bast. – Hörnes, 238, Taf. 33, Figs. 9a-9c 1934 Loripes dentatus Defr. var. nivea Eichw. – Friedberg, 112, Tabl. 19, Figs. 22-28 1954 Lucina (Loripes) dentata Basterot. – Papp, 68, Taf. 12, Fig. 14 1959 Loripes cfr. dentatus (Defrance) – Boda, 590 (681), táb. 3, Figs. 2-3 1960 Loripes dentatus (Defrance, 1823) – Kojumdžieva, 32, tabl. 10, Figs. 3a-3b 1969 Loripes dentatus (Defrance, 1823) – Kojumdžieva, 13, Tabl. 1, Figs. 1a-1b, 2a-2b 1971 Loripes (Loripes) dujardini (Deshayes), (Hörnes) – Nicorici, 216, Pl. 1, Figs. 2-13 1985 Loripes dentatus (Defrance, 1823) – Atanacković, 50, Tab. 11, Figs. 5-6 2003 Parvilucina (Microloripes) dentata (Defrance, 1823) – Schultz, 406, Taf. 58, Figs. 7a-7b, 8a-8b M at e r i a l : Ena lupinica iz terenskega vzorca 4 (BJ 3225). Školjčna lupinica meri v dolžino 11,5 v višino 10 mm, njena debelina znaša 4 mm. O pi s : Majhna, tanka in srednje izbočena leva lupinica je subkvadratne oblike z dolgim polkro­žnim ventralnim robom. Dorzalni del sprednje­ga roba lupine je dolg in položen, sledi drobcen zašiljen vrh in strm polkrožen zadnji rob lupine. Površina lupine prekriva nekaj močnejših kon­centričnih prirastnih linij, ki predstavljajo kraj­še prekinitve v rasti. Lucine imajo v notranjosti lupine dva različna mišična odtiska in sklepno površino heterodontnega tipa. S t r a t i g r a fs k a i n g e o g r a fs k a r a z š i r j e n o s t : Basterot (1825: 87) jih omenja iz najdišč Dax in Saucats v Franciji. hörnes (1870: 238) jih omenja iz številnih avstrijskih miocenskih naj­ dišč, predvsem iz Dunajske kotline, ugotovljene so tudi v Franciji, Italiji, na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Romuniji. Po podatkih FrieDBerG-a (1934: 113-114) so tovrstne školjke najdene v številnih miocenskih najdiščih Poljske. PaPP (1954: 68) jih omenja iz sarmatijskih plasti Dunajske kotline. BoDa (1959: 590) tovrstne školj­ ke omenja iz sarmatijskih plasti na Madžarskem. koJuMdžieva (1960: 32) predstavlja primerek vrste Loripes dentatus iz badenijskih plasti Bolgarije. koJuMdžieva (1969: 13) jih predstavlja iz spodnje­ga sar matija in še piše, da so v Bolgariji ugotovlje­ne tudi v badeniju. nicorici (1971: 216) predstavlja parvilucine iz sarmatijskih skladov Romunije. atanackoviĆ (1985: 51) piše, da so jih ugotovili v badenijskih skladih Bosne. schultz (2003: 408­410) jih omenja iz številnih avstrijskih najdišč, ponekod so najdene v eggenburgijskih, drugod v karpatijskih, badenijskih ali sarmatijskih skla­dih. V podobno starih skladih je tovrstna školjka ugotovljena tudi drugod v Centralni Paratetidi ter v Atlantski in Mediteranski bioprovinci. Superfamilia Pectinacea Rafinesque, 1815 Familia Pectinidae Rafinesque, 1815 Genus Macrochlamys Sacco, 1897 Macrochlamys nodosiformis (Serres, 1837) Tab. 3, sl. 13 1870 Pecten latissimus Brocc. – hörnes, 395, Taf. 56, Fig. 3-4; Taf. 57, Fig. 3-4 1936 Pecten (Grandipecten) latissimus Brocc. – FrieDBerG, 215, Tabl. 35, Fig. 1; Tabl. 36, Fig. 1 1960 Chlamys (Gigantopecten) latissima var. nodosiformis (de Serres in Pusch 1837) – koJuMdžieva, 70, Tabl. 24, Figs. 1a-1b; Tabl. 25, Fig. 1 1981 Chlamys (Macrochlamys) latissima no­dosiformis (M. Serres in G. Pusch, 1837) – švaGrovsKý, 57, Taf. 13, Figs. 1-2; Taf. 14, Fig. 1; Taf. 15, Fig. 1 1985 Chlamys (Macrochlamys) latissimus nodosi­formis (Serres in Pusch, 1837) – atanackoviĆ, 38, Tab. 5, Fig. 3 1997 Gigantopecten nodosiformis (Pusch) – Majcen et al., 110, Tab. 3, Sl. 1a-1b 1998 Chlamys (Macrochlamys) latissima nodo­siformis (Serres) – schultz, 88-89, Taf. 38, Fig. 2 2001 Gigantopecten nodosiformis (Pusch, 1837) – schultz, 249, Taf. 37, Fig. 2; Taf. 8, Fig. 2 2014 Macrochlamys nodosiformis (de Serres, 1837) – križnar & Mikuž, 47-48, Sl. 57-58 Material: Školjčna lupina je v biogenem kon­glomeratu (biokalkruditu), ki sestoji pretežno iz skeletnih delov različnih organizmov, koralinej­skih alg - rodoidov, briozojev, redkih polžjih hišic in školjčnih zdrobljenih lupin ter alg. Terenski vzorec 2 (BJ 3132). Opis: Debela pahljačasta školjčna lupina je močno korodirana, predvsem njen obvršni del, ki je povsem brez ušesc. Ornamentacija razmeroma majhne lupine sestoji iz šestih radialnih širokih reber in s sedmimi vmesnimi žlebovi približno enakih širin. Na sredini žlebov je en manj izrazit radialno potekajoč greben. Po izbočenosti lupine sklepamo, da je ohranjena desna lupina mlajše školjke. Lupina je dolga 82 in visoka 86 mm. Opomba: Tovrstne miocenske školjke so obi­čajno večje. Vrsta zanesljivo ni sarmatijske staro­sti, v Centralni Paratetidi so živele do zgornjega badenija. Obstaja možnost, da je lupina presedi­mentirana iz badenijskih v mlajše sarmatijske plasti. Stratigrafska in geografska razširjenost: Po podatkih hörnes-a (1870: 396-397) je ta pek­tenidna vrsta najdena v številnih območjih Centralne Paratetide, bila je zelo razširjena tudi v takratnih bližnjih sedimentacijskih pro­storih. FrieDBerG (1936: 216-217) omenja števil­ na miocenska najdišča tovrstnih pektenov na Poljskem in od drugod. koJuMdžieva (1960: 71) tovrstno školjko prikazuje iz badenijskih skladov Bolgarije. švaGrovsKý (1981: 58) jih omenja iz ba­denijskih plasti Slovaške, Moravske na Češkem, Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Poljske in Francije. atanackoviĆ (1985: 38) piše, da so to­vrstno pektenidno školjko našli v badenijskih skladih Bosne. schultz (1998: 88) jih predstavlja iz badenijskih najdišč Wildon na Štajerskem in Grund v Spodnji Avstriji. schultz (2001: 251­253) poroča, da tovrstna školjka nastopa na av­strijskem samo v badeniju, v preostali Centralni Paratetidi pa je ponekod v karpatiju in bade­niju. harzhauser in sodelavci (2003: 334) vrsti Macrochlamis nodosiformis (de Serres) pripisu­ jejo razširjenost v Paratetidi izključno v obdobju badenija, v Protomediteranu in Atlantiku pa od zgornjega burdigalija do konca messinija oziroma do začetka pliocena. križnar in Mikuž (2014: 48) poročata, da so te badenijske školjke našli tudi v kamnolomu Lipovica, drugod v Sloveniji so naj­dene še v okolici Laškega (Majcen et al. 1997), v okolici Šentilja (Mikuž 1998), pri Dobruški vasi (Mikuž 2009), blizu Podsrede, Podgračenega in drugod. Tabela 3. Stratigrafska razširjenost mehkužcev iz izkopa za HE Brežice. Table 3. Stratigraphical distribution of molluscs from the excavation pit for the HPP Brežice. Mehkužci iz najdišča HE Brežice/ badenij sarmatij Sarmatian Molluscs from site HPP Brežice Badenian spodnji Lower srednji Middle zgornji Upper Gibbula angulata (Eichwald, 1829) + + + Theodoxus soceni Jekelius, 1944 + + + Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1830) + + Granulolabium pictum (Basterot, 1825) + + Turritella sarmatica Papp, 1954 + Turritella sp. (tab. 1, sl. 10) + Turritella sp. (tab. 1, sl. 11) + Parvilucina dentata (Basterot, 1825) + + Macrochlamys nodosiformis (Serres, 1837) + Med makrofosili je bilo ugotovljenih sedem rodov mehkužcev z devetimi različnimi oblika­mi - sedem polžjih in dve školjčni (tabela 3, tabla 3). Polži vrste Gibbula angulata (Eichwald, 1829) (tab. 3, sl. 1), Theodoxus soceni Jekelius, 1944 (tab. 3, sl. 2), Cerithium rubiginosum (Eichwald, 1830) (tab. 3, sl. 3 - 5), Granulolabium pictum (Basterot, 1825) (tab. 3, sl. 6 - 8) in Turritella sarmatica Papp, 1954 (tab. 3, sl. 9) so spodnjesarmatijski, značilni za rizojske in ervilijske plasti. Dve nedoločljivi turiteli Turritella sp. (tab. 3, sl. 10, 11) sta najver­jetneje badenijski, školjka Macrochlamys nodosi­formis (de Serres, 1837) (tab. 3, sl. 13) je zanesljivo badenijske starosti. S školjčno vrsto Parvilucina dentata (Basterot, 1825) (tab. 3, sl. 12) si pri ugo­tavljanju starosti plasti ne moremo pomagati, saj je ta vrsta ugotovljena tako v spodnje kot tudi v srednjemiocenskih skladih Centralne Paratetide, Protomediterana in Atlantika. Sarmatijske brakične polže oziroma zelo po­dobne brežiškim, smo v Sloveniji ugotovili tudi v miocenskih kamninah Tunjiškega gričevja, v terciarju Posavskih gub in v sarmatijskih me­ljevcih pri Beli Cerkvi na Dolenjskem. Paleogeografske razmere Na osnovi fosilne združbe in sedimentno-pe­trografskih lastnosti kamnin odkritih v izkopu za H E Brežice je bi la, k ljub relativ no omejenemu obsegu, mogoča groba rekonstrukcija okolja se­dimentacije na meji badenij/sarmatij in deloma izvora klastičnega materiala. Sedimenti in ka­mnine imajo značilnosti sedimentacije obrobja bazena, predvsem šelfa, kjer se je nihanje mor­ske gladine odražalo močneje, kot v globljih de­lih in sicer tako na zrnavosti sedimenta kot tudi na favni ter na občasnih krajših okopnitvah. Okolje sedimentacije je bilo podobno na območju celotne K rške kotline, ter se vklaplja v razme­re širšega območja Centralne Paratedide (npr. steininGer et al., 1988; ha rtzh auser & MandiĆ, 2008; in drugi). V spodnjem delu odkritega zgornjebadenijske­ga litološkega zaporedja so karbonatni muljevci, ki jih poznamo pod terenskim imenom laporji, z redkimi plastmi karbonatnega do silikatnega pe­ščenjaka (sl. 2, 3b). Sedimentne teksture laporja do laporovca, njegova mineralna sestava in fosil­na združba kažejo na globljemorsko okolje sedi­mentacije brez indikatorjev izvora materiala iz oddaljenih območij. Dobra ohranjenost relativno pogostih organskih ostankov v sedimentu (delno rastlinskih, delno kerogena) priča o anoksičnih razmerah v času diageneze. Po mikrofavnistični conaciji Grill-a (1949) in cicha-e in sodelavcev (1975) ugotovljena združ­ba (vzorca 1) pripada buliminsko-bolivinski coni zgornjega badenija. Veliko število infavnistič­nih vrst skupine Pappina/Uvigerina in skupi­ne Bolivina/Bulimina govori v prid združbi, ki je živela na območju zunanjega šelfa z globino 100 do 200 m, z malo kisika pri dnu (stitGer et al., 1998; KouWenhoven et al., 2003) ter s pove­čano vsebnostjo organskih snovi (kaiho, 1999; Baldi, 2006). Zelo pogostna epifavnistična vrsta Cassidulina carinata je bila prilagojena na stre­sno okolje, z malo kisika in veliko hranil in naj­verjetneje v dobro stratificiranem vodnem stolp­cu (BalDi & vető, 2007; kovačova & hudačkova, 2009). S tem lahko razložimo skromno zasto­panost epifavnističnih oksičnih oblik rodov Heterolepa, Cibicidoides in Lobatula ( MikniĆ & haJek-tadesse, 2014). Tako lahko sklepamo na takratne podobne pogoje v raziskovanem sedi­mentacijskem območju. Dodati je potrebno še, da so v foraminiferni združbi najdeni tudi številni primerki pteropodnih planktonskih polžev rodu Limacina, ki so se v Centralni Paratetidi poja­vili v začetku zgornjega badenija (Bohn-havas & zorn, 1993; cicha & čtyroka, 1998). V zgornjem delu badenija proti biostratigraf­ ski meji s sarmatijem se povečuje število plasti z debelozrnatimi sedimenti. Sestavljene so iz dobro sprejetega karbonatnega do silikatnega pešče­njaka ter polimiktnega konglomerata. Litoklasti so v glavnem litotamnijski apnenci, bioklasti pa izhajajo iz kopuč litotamnij in velikih moluskov. Silikatni prod niki so pretežno beli k remen in čr n do rdeč roženec. V debelozrnati plasti pri meji s sarmatijem so litoklasti, kakor tudi tanke plasti, rjavega premoga, ki pričajo o izrazito anoksičnih pogojih v času diageneze. Navedene debelozr nate klastične kamnine lahko inter pretiramo kot dro­birske tokove ali kot zapolnitve erozijskih kana­lov, kamor so bili sedimenti naplavljeni z vzdi­ gnjenih robnih delov bližnje okolice, zgrajenih iz litificiranih spodnjebadenijskih litotamnijskih apnencev in iz govških klastitov domnevne ot­tnangijske starosti. Tanka premogova plast nad temi sedimenti pa že označuje kopenski močvir­nato-jezerski facies, torej emerzijo. Iz badenija se je po krajši prekinitvi po­dobna sedimentacija nadaljevala v sarmatij. Drobnozrnati klastiti nakazujejo sedimentacijo v mirnejšem, vendar plitvem morskem okolju. Pri lociranju meje med badenijem in sarmatijem smo upoštevali tudi lokalno in globalno (Centralna Paratetida) evstatično krivuljo, ki kaže večji upad globine morja ravno na meji med badenijem in sarmatijem (npr. haq et al., 1988; naGyMarosy & Müller, 1988; hoheneGGer, et al., 2009 in dru­gi). Na robu bazena, ki ga predstavlja obravnava­ no območje, se odraža kot emerzija. V obdobju sarmatija so bili v Centralni Paratetidi spremenljivi in bolj ali manj morski pogoji (Piller & harzhauser 2005; harzhauser & Piller 2007). V spodnjem delu sarmatijskega dela stolpca so karbonatni muljevci s številnimi mehkužci, med katerimi prevladujejo polži iz ro­dov Cerithium in Granulolabium. Sediment na­kazuje plitvomorsko okolje, številne hišice polžev pa najverjetneje na priobalno območje. Muljevci prehajajo navzgor v karbonatne meljevce z bo­gato mikrofavno spodnjesarmatijske starosti. V tem delu litostratigrafskega stolpca se pojavljajo tudi plasti debelozrnatih resedimentov v obliki karbonatnih klastitov, odnosno kalkarenitov. Sestavljeni so v glavnem iz bioklastov presedi­mentiranih iz badenijskih kamnin, kar kaže na višji energijski nivo plitvomorskega sedimenta­cijskega okolja. Vezivo je pretežno drobnozrnati kalcitni cement. Določene oblike foraminifer rodov Nonion, elfidijev brez grebena (Elphidium hauerinum in E. ferentegranulom) ter Ammonia spp. so žive­le infavnistično, v suboksičnem in evrihalinem okolju, prenesle so velika nihanja v slanosti in so prebivale v plitvem morskem okolju. Na drugi strani imamo elfidije z grebeni, ki so večinoma rastlinojedi, epifavnistični ter prebivalci pešče­nega in plitvega morskega dna – notranjega šelfa (kouBova & hudačkova 2010; toth et al., 2010). V vzorcu s sarmatijskimi foraminiferami so najde­ne tudi presedimentirane hišice foraminifer in delov briozojskih skeletov, bodice morskih jež­kov in delov alg iz starejših, najverjetneje bade­nijskih kamnin. Ugotovljena mikrofavnistična združba pripa­da v biostratigrafskem smislu v spodnji do sre­dnji sarmatij po tridelni razdelitvi Grill-a (1949) in PaPP-a (1974). V zadnjem času se uporablja dvo­delna razdelitev sarmatija (harzhauser & Piller 2004a, b), pri kateri spodnji ali starejši sarmatij s cono Mohrensternia in spodnjim delom cone Ervilia, ustrezajo coni luknjičark Elphidium reginum in E. hauerinum. Zgornji ali mlajši sarmatij je ekvivalent zgornjemu delu Ervilia in Sarmatimactra coni, oziroma Porosononion granosum coni. Po omenjenem, raziskovana mi­ krofosilna združba sodi v zgornji del spodnjega sarmatija. Sarmatijske plasti prekrivajo kvar­ tarni sedimenti reke Save, ki v tem članku niso obravnavani. Zaključki Paleontološke raziskave fosilnega gradiva in spremljajoče sedimentno-petrografske raziskave v izkopu za HE Brežice nakazujejo, da so sedi­menti nastajali v plitvomorskem okolju, v kate­rem se je spreminjala tako njegova globina, kot tudi energija v okolju. Vsi podatki so skladni v tem, da je v badeniju prevladovalo morsko oko­lje. Badenijski paket kamnin sestoji pretežno iz karbonatnih meljevcev, kalkarenitov in kalciru­ditov. Prehod badenija v sarmatij označuje kraj­ša prekinitev sedimentacije in sprememba okolja. Upadala je slanost in zniževala se je globina se­dimentacijskega bazena. Rezultat teh sprememb se odraža tako na zastopanosti in obliki orga­nizmov kot tudi v nekoliko debelejši zrnavosti sedimentov. Biostratigrafska pripadnost badeniju in sar­matiju je določena na osnovi bogate mikro- in makrofavne. Spodaj ležeče plasti spadajo v cono Bulimina-Bolivina zgornjega badenija. Plasti so razvite v faciesu Laškega laporja, v katerega smo, za razliko od klasične Laške formacije v Posavskih gubah, uvrstili poleg badenijskih tudi sarmatijske plasti. Nad njimi so plasti spodnjega do srednjega sarmatija, ki po novejši razdelitvi sodijo v zgornji del spodnjega sarmatija. Celotno zaporedje pripada južnemu krilu prostrane Krške sinklinale. Z geološkega vidika ima izkop poseben pomen zato, ker je bila v njem odkrita litostratigrafska meja badenij/sarmatij, ki je na površini terena najpogosteje prekrita. Pod mejo je značilna ma­krofosilna združba s školjko Macrochlamys no­dosiformis, medtem ko so nad mejo spodnjesar­matijski polži vrst Theodoxus soceni, Cerithium rubiginosum, Granulolabium pictum in Turri­tella sarmatica, značilni za rizojske in ervilij­ske plasti. Nad regresijskim sedimentom morske obale in kopenskim lagunsko-jezersko-močvir­skim sedimentom s premogom, smo postavili li­tostratigrafsko mejo badenij/sarmatij. Meja je aproksimativna, saj preko nje ni bil izdelan po­droben paleontološki profil; vendar pa emerzija kaže na sočasno znižanje morske gladine, ki je značilen za celotno Centralno Paratetido prav na meji med badenijem in sarmatijem. Vsekakor gre v badenijskih plasteh za združbo globlje­ga morskega okolja, v sarmatijskih plasteh pa za združbo spreminjajočega plitvejšega okolja z upadajočo slanostjo. Foraminiferna združba je v sarmatijskem vzorcu glede na badenijsko precej reducirana, kar je značilen pojav za plitvovodno okolje in upadajočo slanost. Gradbena dela so spremljale tudi hidrogeo­loške in geomehanske preiskave, žal pa brez po­globljenih ostalih geoloških raziskav, predvsem sedimentoloških in paleontoloških. Pri teh bi na­ mreč, poleg neposrednih aplikativnih, pridobili tudi temeljne znanstvene podatke, koristne za boljšo korelacijo in geološko rekonstrukcijo, ne samo ožje temveč tudi širše okolice sedimentacij­skega bazena. Zahvala Raziskave je finančno podprla ARRS v okviru programa P1-0025. Zahvaljujemo se kolegici Mariji Horvat (Hrvatski geološki institut) za SEM posnetke foraminiferne in ostrakodne združbe. Zahvalo dol­gujemo tudi dr. Dragomirju Skaberneju za koristne napotke in popravke ter kolegoma Tadeju Vodušku iz RGP d.o.o., Velenje in Andreju Unetiču iz HSE INVEST d.o.o. iz Maribora, ki sta nam omogočila ogled in vzorčenje izkopa. Literatura aničiĆ, B. & Juriša, k. 1985a: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, List Rogatec. Zvezni geološki zavod, Beograd. aničiĆ, B. & Juriša, k. 1985b: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, Tolmač za list Rogatec. Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd: 76 p. atanackoviĆ, M. a. 1985: Mekušci morskog mio­ cena Bosne. (Mollusques du Miocene marin de la Bosnie). In: čičiĆ, s. (ed.): Fosilna fauna i flora, knj. 1. Geologija Bosne i Hercegovine. »Geoinženjering« Sarajevo, Sarajevo: 305 p, (Tab. 1– 62). Baldi, k. 2006: Paleoceanography and climate of the Badenian (Middle Miocene, 16.4 – 13.00 Ma) in the Central Paratethys based on fora­minifera and stable isotope (.18 O and .13 C) evidence. International Journal of Earth Sciences, 95: 119–142. Baldi, k. & vető, i. 2007: Coupling of the benthic foraminifera Cassidulina carinata and hydro­gen rich, isotopically heavy organic matter indicating algal blooms in the Mid Miocene Paratethys. Geopysical Research Abstracts, 9. Basterot, B. de 1825: Description géologique du bassin tertiaire du sud-ouest de la France. Mém. Soc. Hist. Natur. Paris, 2: 100 p, Pl. 1–7. Bittner, a. 1884: Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor. Jb. Geol. Reichanst., 34,Wien. Bittner, a. 1890: Die sarmatischen und vorsar­matischen Ablagerungen der Tertiärbucht von Tüffer – Sagor. Verh. Geol. R. A. Wien, Sitzung Nr. 15: 283–290. Boda, J. 1959: A Magyarországi szarmata emelet és gerinctelen faunája. Annales Inst. Geol. Publ. Hung., 47/3: 567–862, (Táb. 1– 44). Bohn-havas, M. & zorn, i. 1993: Biostratigraphic studies on planktonic gastropods from the Central Paratethys. Scripta Geol., Spec. Issue, 2: 57–66. Bouchet, P. & rocroi J. P. 2005: Classification and Nomenclatur of Gastropod Families. Malacologia, 47/1–2: 397 p. cicha, i. & čtyroka, J. 1998: The Carpathian Foredeep. In: cicha, i., rögl, F. & čtyroka, J. (eds.): Oligocene – Miocene foraminifera of the Central Paratethys. Abh. Senk. Naturforsh. Ges., 549: 17. cossMann, M. & Peyrot, A. 1917-1924: Conchologie néogenique del `Aquitaine. Actes Soc. Linn. Bordeaux: T. 69-74. cicha, i., čty rok a, Ji řiček, r. & zaPletalova, i. 1975: Principal biozones of the Late Tertiary in the eastern A lps and West Car pathians. In: cicha, i. (ed.): Biozonal division of the Upper tertiary Basins of the eastern Alps and West Carpathians. IUGS Proceedings of the VIth Congress, Bratislava, September 1975: 19–34. ĆoriĆ, s., PaveliĆ, d., rögl, F., Mandic, o., vra Bac, s., avaniĆ, r., JerkoviĆ, l. & vranJkoviĆ, a. 2009: Revised Middle Miocene datum for initial marine flooding of North Croatian Basins (Pannonian Basin System, Central Paratethys). Geologia Croatica, 62/1: 31– 43. droBne, k, ogorelec, B., Pavšič, J. & Pavlovec, r. 2009: Paleocen in eocen v Jugozahodni Sloveniji. Paleocene and Eocene in south-we­stern Slovenia. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (ed.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 311–372. FriedBerg, w. 1911-1928: Mieczaki Mioceńskie Ziem Polskich. (Mollusca miocaenica Poloniae). Pars I. Gastropoda et scaphopoda. Nakladem muzeum imienia Dzieduszyckich we Lwowie (Lwów i Poznań): VII, 631 p., Tabl. 1–38. FriedBerg, w. 1934-1936: Mieczaki Mioceńskie Ziem Polskich. (Mollusca miocaenica Poloniae). Pars II. Lamellibranchiata. Wydano z zasiłku funduszu kultury naradowej (Kraków): 283 p., Tabl. 1–56. Fuchs, t. 1875a: Die Tertiärbildungen von Stein in Krain. Verh. Geol. R. A. Wien, Sitzung Nr. 3: 48–49. Fuchs, t. 1875b: Über das Auftreten von Miocänschichten vom Charakter der sarma­tischen Stufe bei Syrakus. Sitzungsb. Akad. Wiss. mathem.-naturwiss. Kl., 70: 106–109. gratelouP, J. P. s. de 1840: Conchyliologie fossile des terrains Tertiaires du bassin de l `Adour. Tome 1, Univalves, Atlas. Imprimeire de Th. Lafargue, Libraire, (Bordeaux). grill, r. 1949: Stratigraphische Untersuchungen mit Hilfe von Mikrofaunen im Wiener Becken und den benachbarten Molasse-Anteilen. Öl Khole, 31/15: 595–603. haq, B.u., hardenBol, J. & vail, P.r. 1988: Mesozoic and Cenozoic chronostrati­graphy and cycles of sea level changes. In: wilgus, c.k. (ed.): Sea-Level Changes – An Integrated Approach. Society of Economic Paleontologists and Mineralogists. Spec. Publ., 42: 71–108. harzh auser, M., da x n er-höck, g., göhlich u. & naGel, D. 2011: Complex faunal mixing in the early Pannonian palaeo-Danube Delta (Late Miocene, Gaweinstal, Lower Austria). A nn. Naturhist. Mus. Wien. Ser. A, 113: 167–208. harzhauser, M. & kowalke, t. 2001: Early Miocene brackish-water Mollusca from the Eastern Mediterranean and from the Central Paratethys – a faunistic and ecological comparison by selected faunas. (Brakičtí měkkýši spodnomiocenního stáří z východního Středomoři a centránlí Paratethydy – faunistické a ekologické srov nání vybraných faun). Journ. Czech Geol. Soc., 46/3: 353–374. harzhauser, M. & kowalke, t. 2002: Sarmatian (Late Miocene) Gastropod Assemblages of the Central Paratethys. Facies, 46: 57–82, (Pl. 9 –13). harzhauser, M., MandiĆ, o. & zuschin, M. 2003: Changes in Paratethyan marine molluscs at the Early/Middle Miocene transition: diversi­ty, palaeogeography and palaeoclimate. Acta Geologica Polonica, 53/4: 323–339. harzhauser, M. & Piller, W. e. 2004a: The Early Sarmatian – hidden seesaw changes. Cour. Forsch.-Inst. Senckenberg, 246: 89–111, (Pl. 1–3). harzhauser, M. & Piller, W. e. 2004b: Integrated stratigraphy of the Sarmatian (Upper Middle Miocene) in the western Central Paratethys. Stratigraphy 1: 65–86. harzhauser, M. & Piller, W. e. 2007: Benchmark data of a changing sea – paleogeography, pa­leobiogeography and events in the Central Paratehys during the Miocene. Paleogeogr. Paleoclimat. Paleoecol., 253: 8–31. harzhauser, M. & MandiĆ, O. 2008: Neogene lake systems of Central and South-Eastern Europe: Faunal diversity, gradients and interrelati­ons. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology, 260: 417-434. hilBer, v. 1881: Ueber das Miocän, insbeson­dere das Auftreten sarmatischer Schichten bei Stein in Krain. Jb. Geol. R. A. Wien, 31: 473 – 478. hilBer, v. 1883: Ueber eine neue Fossilsendung aus der Miocän-Bucht von Stein in Krain. Verh. Geol. R. A. Wien, Sitzung Nr. 11: 175 –179. hilBer, v. 1897: Die sarmatischen Schichten vom Waldhof bei Wetzelsdorf, Graz SW. Mitt. Naturwiss. Vereines Steiermark, Jg. 1896, 33: 182–204, Taf. 1. hladilová, š. & Fordinál, K. 2013: Upper Badenian Molluscs (Gastropoda, Bivalvia, Scaphopoda) from the Modra-Král'ová lo­cality (Danube Basin, Slovakia). Mineralia Slovaca, 45: 35 – 44. hoernes, r. 1875: Tertiär Studien. VI. Ein Beitrag zur Kenntniss der Neogen-Fauna von Süd-Steiermark und Kroatien. Jb. Geol. R. A., 25/1: 63–78, Taf. 2–3. hohenegger, J., rögl, F., ĆoriĆ, s., Pervesler, P., lirer, F., roetzel, r., scholger, r. & stingl, k. 2009. The Styrian Basin: a key to the Middle Miocene (Badenian/Langhian) Central Paratethys transgressions. Austrian Journal of Earth Sciences, 102: 102–132. hörnes, M. 1856: Die Fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. Bd. I: Univalven. Abh. Geol. R. A., 3: 1–736, Taf. 1–52. hörnes, M. 1870: Die Fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. Bd. II, Bivalven. Abh. Geol. R. A., 4: 1– 479, Taf. 1–85. horvat, a. 2004: Srednjemiocenske kremenične alge Slovenije. ZRC, SAZU, Ljubljana: 255 p. Jurišič-Polšak, z. 1979: Miocenske i pliocenske neritide u Hrvatskoj = Miozäne und Pliozäne Neritiden in Kroatien. Palaeont. Jugoslavica, 22: 1–50, Tab. 1–10. kaiho, k. 1999: Effect of organic carbon flux and dissolved oxygen on the benthic foraminife­ ral oxygen indeks (BFOI). Marine Micropal., 37: 67–76. koJuMdžieva, e. 1960: Vienski tip torton. = Le Tortonien du type viennois. In: koJuMdžieva, e.& strašiMirov, B. (eds.): Fosilite na B`lgarija. VII, Torton. = Les fossiles de Bulgarie. VII, Tortonien. B`lgarska akademija na naukite, Sofija: 317 p., Tab. 1–59. koJuMdžieva, e. 1969: Fosilite na B`lgarija. VIII, Sarmat = (Les fossiles de Bulgarie. VIII, Sarmatien. B`lgarska akademija na naukite, Sofija: 223 p, (Tab. 1– 40). kókay, J. 1966: A Herend – Márkói barnakőszén­ter ület földtani és őslénytani vizsgálata. = Geologische und paläontologische untersu­chung des Braunkohlengebietes von Herend – Márkó (Bakony-Gebirge, Ungarn). Geol. Hungarica, ser. Palaeontologica, 36: 1–149, (Táb. 1–15). kouBova, i. & hudačkova, n. 2010: Foraminiferal successions in the shallow water Sarmatian sediments from the MZ 93 borehole (Vienna Basin, Slovak part). Acta Geologica Slovaca, 2/1: 47–58. kouwenhoven, t. J., hilgen, F. J. & van der zwaan, g, J. 2003: Late Tortonian – early Messinian stepwise disruption of the Mediterranean connections: consttrains from benthic fora­miniferal and geochemical data. Paleogeogr. Paleoclimatol. Paleoecol., 198: 303–319. kovačova, P. & hudačkova, n. 2009: Late Badenian foraminifers from the Vienna Basin (central Paratehys): Stable izotope study and pale­oecological implications. Geol. carpathica, 60/1: 59 –70. križnar, M. & Mikuž, v. 2014: Kamnolom Lipovica in njegove paleontološke zanimi­vosti = Lipovica quarry and its interesting paleontological characteristics. Scopolia, 82: 1–120. kuščer, d. 1967: Zagorski terciar. Geologija, 10: 5 – 58. loeBlich, a. r. Jr. & taPPan, h. 1987: Foraminiferal genera and their classi fication. Van Nostrand, Reinhold Co. New York: 970 p., 847pls. lukeneder, s., M. zuschin, harzhauser M. & ManDic, o. 2011: Spatiotemporal signals and palaeoenvironments of endemic molluscan assemblages in the marine system of the Sarmatian Paratethys. Acta Paleontologica Polonica, 56/4: 767–784. Mandic, o., harzhauser, M., roetzel, r. & tiBuleac, P. 2008: Benthic mass-mortality events on a Middle Miocene incised-valley tidal-flat (North Alpine Foredeep Basin). Facies, 54: 343-359. MaJcen, t., Mikuž, v. & Pohar, v. 1997: Okamnine v paleontološki zbirki Laškega muzeja. Geološki zbornik, 13: 104–118, (Tab. 1–11). Markič, M., 2009: Pliocen in pliokvartar = Pliocene and Plioquater nar y. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 427– 440. MikniĆ, M. & haJek-tadesse, v. 2014: De­termination and analysis of microfossils fauna from two samples HE Brežice 1 and HE Brežice 2 from Bizeljsko area (Eastern Slovenia). Hrvatski geološki institut, Zagreb: 1–5. (A rhiv GZS) Mikuž, v. 1998: Srednjemiocenske pektinide iz bližnje okolice Šentilja (SV Slovenija) = Middle Miocene Pectinids from vicinity of Šentilj (NE Slovenia). Razprave 4. razreda SAZU, 39/3: 81–135, (Tab. 1–10). Mikuž, v. 2009: Srednjemiocenska pokrovača iz Dobruške vasi na Dolenjskem = A Middle Miocene scallop from Dobruška vas in Dolenjska, Slovenia. Folia biologica et geolo­gica, 50/2: 79–89, (Tab. 1–2). Mikuž, v., šost er, a. & rav nJa k, M. 2015: Kost n i ostan k i del fi na (Odontoceti) iz meljevcev g radbene jame hid roelektrar ne Brežice = The dolph in bone remai ns (Odontoceti) from siltstone in excavation pit for the hyd roelec­tr ic station Brežice, Slovenia. Folia biologi­ca et geologica, 56/2: 109 –123, (Tab. 1–2). Mork hov en, F.P.c.M. van 1962: Post – Paleozoic Ostracoda. Their Mor pholog y, Taxonomy and Economic Use. Vol. 1, General. Elsevier Publ. Co. A msterdam-London-New York: 204 p. nagyMarosy, a. & Müller, P. 1988: Some Aspects of Neogene Biostratigraphy in the Pannonian Basin. In: royden, l. h. & horváth, F. (eds.): 1988: The Pannonian Basin. AAPG Memoir 45: 69–87. nicorici, e. 1971: Fauna sarmatiană de la Vîrciorog (Bazinul Vadului). Studii şi cerce­tări de geol., geofiz., geograf., Ser. geologie, 16/1: 215–232, Pl. 1–7. otoničar, B. & ciMerMan, F. 2006. Facialna ana­ liza, biostratigrafija in depozicijski model srednjemiocenskih karbonatnih kamnin med Krško vasjo in Obrežjem. In režun, B., eržen, u., Petrič, M. & gantar, i (eds.): Zbornik pov­ zetkov. 2. Slovenski Geološki Kongres, Idrija, 26–28. sept. 2006, str. 71. PaPP, a. 1954: Die Molluskenfauna im Sarmat des Wiener Beckens. Mitt. Geol. Gesselsch. Wien (1952), 45: 1–112, Taf. 1–20. Pavšič, J. & horvat, a. 2009: Eocen, ologocen in miocen v osrednji in vzhodni Sloveniji. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 373– 426. Piller, w. e. & harzhauser, M. 2005: The myth of the brakish Sarmatian Sea. Terra Nova, 17: 450-455. Pinna, g. 1989: Il Grande Libro dei Fossili. Biblioteca universale Rizzoli (Milano): 1-381, (Tav. 1-200). PolJak, M. 2015: Geološka karta Krške kotline 1:25 000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Manuskript. rižnar, i., MiletiĆ, d., verBič t. & horvat, a. 2002: Srednjemiocenske kamnine sever­nega pobočja Gorjancev med Čatežem in Kostanjevico = Middle Miocene sediments on the northern part of Gorjanci between Čatež and Kostanjevica (SE Slovenia). Geologija, 45/2: 531–536, doi:10.5474/geologija.2002.060. rossi ronchetti, c. 1951–1957: I tipi della »Conchologia fossile subapennina« di G. Brocchi. Riv. Italiana Paleont. Stratigr., Mem., 5/1–2: 1–343. saJovic, g. 1909: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. Carniola, 2: 24–29. schultz, o. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 159 p. schultz, o. 2001: Bivalvia neogenica (Nuculacea – Unionacea). In: Piller, w. e. (ed.): Catalogus Fossilium Austriae. Band 1/Teil 1. Ein syste­matisches Verzeichnis aller auf österreichi­schem Gebiet festgestellten Fossilien. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissen­schaften (Wien): XLVIII, 1–379, Taf. 1–56. schultz, o. 2003: Bivalvia neogenica (Lucinoidea – Mactroidea). In:. Piller, w. e (ed.): Catalogus Fossilium Austriae. Band 1/ Teil 2. Ein systematisches Verzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): X, 381–690, Taf. 57–95. steininger, F.F., Müller, c. & rögl, e. 1988: Correlation of Central Paratethys, Eastern Paratethys and Mediterranean Neogene Stages. In: royDen l. r. & horvath, F. (eds.): The Pannonian Basin. AAPG Memoir 45: 79–87. stigter, h. c., Jorissen, F. J. & van der zwaan, G. j. 1998: Bathymetric distribution and mi­crohabitat partitioningof live (Rose Bengal stained) benthic Foraminifera along a shelf to bathial transect in the southern Adriatic Sea. Journ. Foram. Res., 28/1: 40–65. suess, e. 1866: Untersuchungen über den Charakter der österreichischen Tertiära­blagerungen. II. Über die Bedeutung der sogenannten »brackischen Stufe« oder der »Cerithienschichten«. Sitzungsb. Akad. Wiss. mathem.-naturwiss. Cl., Abt. 1, 54: 218–257. šikiĆ, k., Basch, o. & PikiJa, M. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, List Zagreb. Savezni geološki zavod Beograd. šikiĆ, k., Basch, o. & šiMuniĆ, a. 1979: Osnov na geološka karta SFRJ 1:100 000, Tumač za list Zagreb. Savezni geološki zavod Beograd, Beograd: 81 p. švagrovský, J. 1981: Lithofazielle Entwicklung und Molluskefauna des oberen Badeniens (Miozän M4d) in dem Gebiet Bratislava – Devínska Nová Ves. Západné Karpaty, sér. paleontológia, 7: 5–204, Taf. 1–53. tăMaş, d., a. tăMaş & PoPa, M. v. 2013: Early Sarmatian (Middle Miocene) molluscs from Răcăştia (Romania). Acta Palaeont. Romaniae, 9/1: 67– 81. teller, F. 1907: Geologische Karte der Osterr.-Ungar. Monarchie. Cilli – Ratschach, Wien. toth, e., gőrőg, a., lécuy er, c., Moissette, P., Balter, v. & Monostori, M. 2010: Paleoenvironmental reconstruction of the Sarmatian (Middle Miocene) Central Paratehys based on paleontological and geo­chemical analyses of foraminifera, ostracods, gastropods and rodents. Geol. Mag., 147/2: 299 –314. vadász, e. 1960: Magyarország földtana. Aka­ démiai Kiadó, Budapest: 646 p, (Táb. 1–51). wenz, w. 1938: Gastropoda. Teil 1: Allgemeiner Teil und Prosobranchia. Handbuch der Paläozoologie, 6. Gebrüder Borntraeger, Berlin: 1200 p. GEOLOGIJA 59/2, 155-177, Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.009 Mofete v Slovenskih goricah Mofettes in Slovenske gorice, Slovenia Laura GABOR1 & Nina RMAN2 1Laura Gabor, Tropovci, Kolesarska ulica 72, SI–9251 Tišina; e-mail: laura.gabor666@gmail.com 2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana; e-mail: nina.rman@geo-zs.si Prejeto / Received 12. 9. 2016; Sprejeto / Accepted 3. 11. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Ključne besede: mofeta, razplinjevanje CO2, mineralna voda, slatina, batimetrični 3D model, Ščavniška dolina, Radenci, Slovenija Key words: mofette, CO2 degassing, m ineral water, slatina, bathy metric 3D model, Ščavniška dolina, Radenci, Slovenia Izvle~ek Pojavi naravnih izvirov CO2 in vode z veliko prostega plina v Sloveniji so poznani predvsem v Slovenskih goricah. S terenskim delom v letih 2014–2015 smo hidrogeološko opisali enajst izvirov vode in/ali plina: Ihovska slatina, Ivanjševska slatina, Lokavska slatina, Polička slatina, Radvenska slatina, mofeta Rihtarovci, Stavešinske Slepice, Stavešinske mofete Strmec, Ujterska slatina, Verjanska slatina in Žekš. Za pet nezajetih izvirov smo ugotovili, da lahko premer presega 4 m, globina dna pa 2 m, čeprav je njihov obseg večinoma skromnejši. Izdelali smo batimetrične 3D modele izvirnega območja ter na tlorisu označili mesta izhajanja plina in ocenili intenziv­nost dotoka po subjektiv n i, vizualn i petstopenjsk i lestvici. Izmer ili smo tudi fi zikalno-kemijske parametre vode. Opazovane pojave smo razvrstili med mofete in mineralne vode. Dve sta mokri mofeti (Polička slatina in Slepice), tri pa suhe (mofeta Rihtarovci, mofeta Strmec, mofeta pri Lokavski slatini). Iz njih stalno izhaja hladen CO2, po­vršinska ali padavinska voda je kisla, v okolici pa je opazno spremenjeno rastje in/ali gola tla. Mineralna voda z nad 1 g/l skupnih raztopljenih snovi izvira v Ihovski, Ivanjševski in Radvenski slatini ter Žekšu in je bogata s prostim CO2 z intenzivnostjo izhajanja plina 2–4. Verjanska in Ujterska slatina nista niti mofeti niti mineralni vodi. Prva je mogoče, tako kot večina, slatina, z nad 250 mg/l prostega CO2 (CO2)g. Povezave med globino dna izvira in intenzivnostjo izhajanja plina na vodni površini nismo našli. Abstract Natural CO2 springs and groundwater rich in free gas in Slovenia occur mainly in the Slovenske gorice hills. Within the frame of fieldwork performed in 2014–2015 we investigated 11 springs: Ihovska slatina, Ivanjševska slatina, Lokavska slatina, Polička slatina, Radvenska slatina, Mofette Rihtarovci, mofettes Stavešinske Slepice, and Strmec, Ujterska slatina, Verjanska slatina and Žekš. The diameter of five uncaptured springs can exceed 4 m, with depression depths of 2 m, but most are smaller. We elaborated bathymetric 3D models of these spring areas, marked degassing locations in a plan view, and evaluated the gas flux according to a subjective, visual five-level scale. We also measured physicochemical parameters of the water. The observed phenomena were classified among mofettes and mineral waters. Two are wet mofettes (Polička slatina and Slepice) and three dry mofettes (Rihtarovci, Strmec, mofette at Lokavska slatina). These constantly emit cold CO2, hold acid surface or meteoric water, and bare soil or changed vegetation may also be present. Mineral water consisting of more than 1 g/ l of total dissolved solids surfaces at Ihovska, Ivanjševska and Radvenska slatina, and Žekš. It is rich in free CO2, having a flux intensity of 2–4. Verjanska slatina and Ujterska slatina are neither mofettes nor mineral waters. The first, like most others, may be a slatina, having more than 250 mg/l of free CO2 (CO2)g . We found no connection between the depth of the springs and the intensity of gas emissions. Uvod Naravni izviri plinov se pojavljajo tako na vulkanskih kot nevulkanskih območjih. V Evro­pi so raziskani številni naravni izviri metana (Minissale et al., 2000; etioPe, 2009), tisti na Hr­vaškem so na žalost že presahnili (Markič, 2013). V tem prispevku se posvečamo narav nim izvirom ogljikovega dioksida. Najpogosteje jih opredelju­jejo kot posebno vrsto fumarol in jih imenujejo mofete. Mofete so najpogostejše v bližini vulka­nov, njihove raziskave potekajo na primer v Ka­liforniji (ZDA) (evans et al., 2002) in Romuniji (vaselli et al., 2002), ter na območjih s hidrogeo­termalnim sistemi, včasih tudi vezanimi na vul­kane. Takšni primeri so jarek Salton v Kaliforniji (ZDA) in Taupo vulkanska cona na Novi Zelan­diji (Derrill et al., 1995), Dixie Valley v Nevadi (ZDA) ( BerGFelD et al., 2001), Liu–Huang–Ku na Tajvanu (Lan et al., 2007) idr. Na nevulkanskih območjih se izviri CO2 pojavljajo ob izrazitih ak­tivnih prelomih, kot na primer v Marmara regiji v SZ Turčiji (Dogan et al., 2009), ob prelomih Sv. A ndreja in Calaveras v Kaliforniji (ZDA) (leWic-Ki et al., 2003), v osrednji Italiji (roGie et al., 2000), v Mefite d’Ansanto v južni Italiji (chioDini et al., 2010) in na Oherský příkop ( Eger Rift) v za­hodni Češki (A lBu et al., 1997; KäMPF et al., 2013). Zahodna Češka je Sloveniji podobno ne-vul­kansko območje z aktivnimi prelomi in števil­nimi mineralnimi izviri in mofetami s hladnim CO2 iz plašča. KäMPF et al. (2013) opisujejo suhe in mokre mofete, pri čemer so nicKschich et al. (2015) ugotovili, da se velike količine CO2 (tudi nad 100 kg/dan) sproščajo iz kotanj, ki so široke manj kot 1 m. Poleg takšnega koncentriranega iz­toka se pojavljajo tudi območja z difuznim izha­janjem plina, s posameznimi mehurčki. Za ločni­co med difuznim in koncentriranim izhajanjem predlagajo ocenjen tok prostega CO2 nad 500 g/ dan/m2 (kar znese 11,1 l/h/m2 pri p = 1 atm in T = 12 °C) za slednjo. sauer et al. (2013) omenjajo, da je difuzno izhajanje brez podrobnih geofizi­kalnih meritev opazno le v primeru tako močne­ga in stalnega dotoka plina, da spremeni rastje. Na najbolj izpostavljenih mestih geogeni CO2 nadomesti kisik v tleh in ustvari hipoksične ali celo anoksične pogoje, zato tam uspeva le poseb­na vegetacija (voDniK et al., 2002, 2009). Ta vpliv so slovenski raziskovalci opazovali pri mofetah pri Stavešincih v Slovenskih goricah, imenova­nih Strmec in Slepice. oGorevc (2008) je meril tok CO2 in vsebnost vode v tleh in ugotovil, da je v najožjem območju Strmca stalen skozi celo leto. Maček (2013) je ugotavljala vpliv abiotskih dejavnikov okolja na biodiverziteto in strukturo združb mikrobov. Ker je vsebnost CO2 v tleh na najožjem območju mofet tudi nad 99 vol% (Wein­lich et al., 1998), lahko ob njih pogosto najdemo mrtve manjše živali, včasih pa so nevarne celo za ljudi (chioDini et al., 2010). Ob izvirih CO2 poteka intenzivna interakci­ja med plini, kamnino, tlemi in podzemno in/ali površinsko vodo, ki lahko povzroči mobilizacijo kovin (Mehlhorn et al., 2014) ali nastanek viso­komineraliziranih voda (Weinlich et al., 1998; vaselli et al., 2002; žleBnik, 2009 in številni tuji avtorji). Weinlich in sodelavci (1998) so razisko­vali izvor in tok CO2 v 74 mineralnih vodah na Češkem, pri čemer so vključili mofete s skupnimi raztopljenimi snovmi (TDS) med 78 in 5407 mg/l ter izvire s TDS 126– 4290 mg/l. Sklepajo, da po­nekod plin pospešuje iztekanje tople in minera­lizirane vode iz globin na površje, pri čemer ne omenjajo možnosti, da migrira le plin in pospe­šuje raztapljanje kamnin v plitvih vodonosnikih. Mineralni izviri v Počatky-Plesná prelomni coni na Češkem (KäMPF et al., 2013) imajo pH vrednost približno 4,4, elektroprevodnost (EC) 114–349 µS/cm in pogosto tudi rdečkaste oborine. V Slovenskih goricah, na območju med Le­nartom, Gornjo Radgono in Radenci, t.j. v doli­ni reke Ščavnice ter na desnem bregu reke Mure pri Radencih, je poznanih največ naravnih izvi­rov plina in mineralne vode v Sloveniji (novak, 1974 –1977; žleBnik, 1978a,b, 1980; Mioč, 1996, 1997). Nekateri izviri so zavarovani kot naravne vrednote (naravovarstveni atlas, 2013). Mineral-ne vode običajno vsebujejo vsaj 1 g/l skupnih raz­topljenih snovi ali nad 1 g/l prostega CO2 (CO2)g (Mioč, 1996). Te mineralne vode so pomembne za zdravljenje obolenj in pridobivanje pijač, saj v Boračevi deluje največja polnilnica naravne mineralne vode v Sloveniji, Radenska d.d. Iz­raz naravna mineralna voda se uporablja le za ustekleničene vode, ki imajo lahko zelo različno vsebnost skupnih raztopljenih snovi in/ali plinov (glej uraDni list rs, 2004, 2005, 2008). Številni izviri so poimenovani po bližnjih domačijah ali krajih in marsikatero ime vsebuje izraz vrelec ali slatina. Medtem ko vrelec običajno pomeni mesto, kjer podzemna voda naravno ali ume­tno izteka na površje (Pavšič et al., 2006), slatina pogosto označuje kislo mineralno vodo oziroma njen izvir (Bezla J, 1995). Ker ponekod iztekata tako podzemna voda kot plin, fizikalno-kemij­ske lastnosti teh voda pa so izredno raznolike, se zdi raba izrazov problematična ali pa vsaj nedosledna. Težave z enoznačno opredelitvijo, kaj je mofeta, mineralna voda in slatina, so opa­zne tudi v svetovni literaturi. Namen pričujočega prispevka je prikazati re­zultate hidrogeološkega kartiranja enajstih iz­virov vode in/ali plina v Slovenskih goricah, ki obsega opis fizikalno-kemijskih lastnostih vode, pojavov prostega plina ter izris batimetr ičnih 3D kart naravnih izvirov. Na podlagi teh rezultatov smo preiskane izvire oziroma vode razvrstili med mineralne vode, mofete oziroma slatine. Geološki opis območja Raziskano območje obsega osrednji del Slo­venskih goric med Lenartom, Gornjo Radgono in Radenci, torej predvsem Ščavniško dolino in Ra­dence ter okoliške vrhove do približno 300 m n.v. (sl. 1). V Gornji Radgoni v subpanonskem pod­nebju znaša povprečna letna količina padavin za obdobje 1961–1990 le 926 mm, temperatura zraka pa 9,5 °C (ARSO, 2016). Geološka zgradba je podana na OGK SFRJ 1:100.000, na listih Maribor in Čakovec ter njunih tolmačih (Mioč & žnidarčič, 1987; Mioč & Mar­koviĆ, 1998). V zadnjih letih je bila podrobneje raziskana v okviru več mednarodnih projektov, npr. TRANSTHERMAL (laPanje et al., 2007), T– JAM (Jelen & riFelJ, 2011; nádor et al., 2012), TRANSENERGY in GeoMol (šraM et al., 2015) ter z drugimi raziskavami (lučiĆ et al., 2001; Fodor et al., 2002, 2005; Jelen et al., 2006; Pavšič & hor­vat, 2009). Slovenske gorice pripadajo geotekton­ski enoti Panonskega bazena (Pleničar & nosan, 1958), ki je nastal s pogrezanjem in ekstenzijo sedimentacijskih bazenov Centralne Paratetide ob trku Jadranske in Evropske litosferske plošče v miocenu (saFtiĆ et al., 2003; vraBec et al., 2009; horváth et al., 2015). Teren je presekan s prelomi različnih smeri (Jelen, 2010; Jelen & riFelJ, 2011). Med Benedik­tom in Hodošem ter naprej na Madžarsko v kam­ninah predneogenske podlage Mursko-zalskega bazena poteka Rabska prelomna cona, ob kateri je razvit Radgonsko-vaški subbazen. Njegov južni rob se dviga proti preiskanemu območju, ki že leži na Murskosoboškem ekstenzijskem bloku (jelen & riFelJ, 2005; Jelen et al., 2006; Jelen, 2010), kjer je globina do podlage tudi manj kot 500 m. Na pretežno paleozojske metamorfne kamni­ne v podlagi bazena so diskordantno odloženi ne­ogenski sedimenti Špiljske in Murske formacije (sl. 1), medtem ko vmesna Lendavska formacija tu ni razvita (Jelen & riFelJ, 2011). Špiljska for­macija je sestavljena iz Selniškega in Oseškega člena. Selniški člen (srednji badenij do sarmatij) Sl. 1. Poenostavljena li­tostratigrafska zgradba obravnavanega območja. Povzeto po Jelen, 2010; Jelen & riFel J, 2011. Več podatkov je v tabeli 1. Fig. 1. Simplified litho­stratigraphic map of the investigated area. Modified after Jelen, 2010; Jelen & riF el J, 2011. More data is given in Table 1. gradi menjavanje peska, peščenjaka, peščenega in meljastega laporja/laporovca, melja, meljev­ca, laporaste in meljne gline in konglomerata ter lokalno peščeni algni in oolitni apnenec. Oseški člen (spodnji panonij) je v zgornjem delu sesta­vljen iz menjavanja peščenega laporovca, peska in redkih plasti peščenega proda, v spodnjem delu pa iz peščenega laporovca, glinastega lapor­ja, laporaste gline in peščenega proda. Cogetin­ško-Kuzemski člen Murske for macije (zgor nji del spodnjega panonija do zgornji pontij) tvori me­njavanje meljaste gline, gline, melja, glinastega, prodnega in peščenega melja, peska, meljastega in prodnatega peska, proda in vložkov fragmen­tov dreves. Najmlajše so kvartarne aluvialne te­rase, sestavljene iz proda, peščenega in glinaste­ga proda in prodnatega peska, ter peščena glina. Hidrogeološki opis območja Turbiditni peščenjaki ali redkeje apnenci Špiljske formacije tvorijo razmeroma izolira­ne lokalne vodonosnike, ki so ponekod bogati z mineralno (TDS > 1 g/ l) in termomineralno (TDS > 1 g/l in temperatura vode nad 20 °C) vodo ter prostimi plini (žleBnik, 1974, 1978a,b; szőcs et al., 2013). Zanje je značilna razmeroma slaba prepustnost in nizka izdatnost. Slabo sprijeti peski deltnega čela Murske formacije tvorijo najpomembnejši regionalni in čezmejni geoter­malni vodonosnik v SV Sloveniji (rMan et al., 2012, 2016; töth et al., 2016), a ker na preiskanem območju izdanjajo predvsem slabše prepustne plasti deltne ravnice, so razviti predvsem lokalni in manj izdatni vodonosniki. Z izdatnimi kvar­tarnimi aluvialnimi vodonosniki se v članku ne ukvar jamo. Naravni izviri slatin v Benediktu (kralJ, 2007), Lenartu (novak, 1974–1977; senekovič 2011), Pesnici (žleBnik, 1978b), Nuskovi (nosan, 1973; žleBnik, 1974), Ščavniški dolini in Raden­cih (nosan, 1973; žleBnik, 1978a,b; Pezdič, 1991; BaGar Povše et al., 2007; kokol, 2008; vrzel, 2012; rMan & kanduč, 2015) so poznani že dol­go, a zajem in turizem v Radencih na osnovi »ra­denske slatine« se je pričel šele konec 19. stoletja (žleBnik, 1978a, 1980). ŽleBniK (1975, 2009) meni, da izviri v Ščavniški dolini in Radencih niso hid­rogeološko povezani. V sedemdesetih letih prejšn­jega stoletja so na območju Radencev in Ščavniš­ke doline izvedli njihov popis za pripravo karte termalnih in mineralnih vod Slovenije (žleBnik, 1978b), za potrebe zajema mineralne vode pa so bile izvrtane tudi nove vrtine. V Boračevi je bila izvrtana 780 m globoka vrtina T–1, iz katere je po treh mesecih prenehala iztekati mineralna voda in je namesto nje izhajal le suh plin CO2 (žleBnik, 2009). Leta 1974 je bila izvrtana tudi vrtina pri Rihtarovcih, kjer so zajeli visoko mineralizirano vodo z veliko CO2. Hidrogeokemične značilnosti podzemnih voda Z analizo izvora voda in plinov v SV Sloveniji se je ukvarjal predvsem Pezdič (1991; Pezdič et al., 1995), ki je z analizo njihove izotopske sestave pokazal, da se pri Radencih in v dolini Ščavnice mešajo mlada in stara meteorna voda ter razred­čena slanica z lastnostmi morske vode. Vertikal­no conacijo voda je ugotovilo veliko raziskovalcev (glej razlago v rMan, 2016). Mlada deževnica pre­težno Ca2+-Mg2+-HCO3 tipa prehaja v Na+-HCO3 in vmesne tipe pri starejši deževnici, medtem ko so razredčene slanice Na+-HCO3 --Cl- in Na+-Cl­tipa. vrzel (2012) potrjuje mešanje v bližini pre­lomov, ki ga je ugotovil Pezdič (1991), in meni, da sta v Radencih prisotna dva različna sistema me­šanja vode. Mineralne vode tega območja spada­jo med hladne, blago do srednje mineralizirane in bogate s CO2. V Rihtarovcih vsebujejo več kot - 1000 mg/l CO2 in so Na+-HCO3 tipa, v Radvencih - približno 2048 mg/l CO2 in so Ca2+-HCO3 tipa. - Ca2+-HCO3 tipa so tudi vode v Stavešincih, Ihovi, Benediktu in Negovi. Vse vode vsebujejo več kot 1000 mg/l skupnih raztopljenih snovi, v Radven­cih celo približno 2055 mg/l (novak, 1974). Mine­ - ralna voda v dolini Ščavnice pripada Ca2+-HCO3 - in delno Ca2+-Na+-HCO3 tipu (Mioč, 1997). Mioč (1997) tudi podaja, da je največja mineralizacija vode v Radencih nad 8 g/l TDS in vsebnost CO2 skoraj 2 g/l, medtem ko laPanje & rMan (2009) poročata o koncentraciji do 11 g/l TDS. šleBinGer (1955) je opazoval pojavljanje sulfi­dov v pomurskih slatinah in ugotavljal njihov po­men. Ugotovil je, da je železo nestalna sestavina in da nekatere vsebujejo H2S, kar naj bi bilo po­vezano z genetsko zvezo obeh prvin preko razpa­da pirita oziroma sekundarnih limonitiziranih mineralov v kamninah. I zvor plina Raziskave izvirov plina oziroma mofet na ob­močju Slovenskih goric so redke. Pezdič (1991) omenja, da na več mestih vzdolž Boračevskega preloma od Negove do Radencev izhaja praktič­no suh plin CO2 (100 vol.% CO2) medtem ko ima v okolici povprečno 1 vol.% primesi (N2, CH4, H2S…). Zelo čist CO2 je tudi v Ščavniški dolini (Pezdič, 1991; Bräuer et al., 2016). Drugi avtor­ ji omenjajo, da se izloča vzdolž prepustnih con Rabskega preloma (kralJ & kralJ, 2000; laPan-Je, 2006, 2007). Izvor plina v mineralnih vodah je prvi inter­pretiral šleBinGer (1955), ki meni, da izhaja iz magmatskih kamnin, ki oddajajo CO2 počasi in stalno, čeprav so že ohlajene. žleBnik (1975) je njegov izvor pripisal dvema nastankoma. Prva hi­poteza je, da izhaja iz globoko ležečega magmat­skega telesa, ki je v srednjem pliocenu predrlo v metamorfne kamnine in se ohlajalo, pri čemer je izhajal plin, ki se je raztopljen kopičil in akumu­liral v poroznih neogenskih plasteh. Po drugi hi­potezi je plin nastal s kemičnimi reakcijami pri temperaturah 50–120 °C iz laporjev. Pezdič (1991) je opravil kemijske in izotopske analize vode in plina v Ihovcih, Ivanjševcih, Lokavcih, Očeslav­cih, Radvencih, Stavešincih, v Slepici, Leljakovi, Norički, Matjaževi in Ujterski slatini, a ni podal njihovih natančnih lokacij. Pezdič (1991, 2003) meni tudi, da je CO2 nastal v pliocenu in pleisto­cenu z dekarbonatizacijo dolomita v prisotnosti kremenice in silikatov, predvsem mineralov glin, v temperaturnem razponu 80–150 °C, nekaj pa ga prispevata tudi redukcija sulfatov in zorenje organskih osnovi. KoKol (2008) je opisala Ivanj­ševsko, Lokavsko, Poličko, Radvensko in Ujtersko slatino, Stavešinske mofete in Slepice, a se ni po­glabljala v izvor fluidov. Ravno tako ne senekovič (2011), ki je interpretirala kemijsko sestavo vode izvira Žekš in nekaterih slatin pri Lenartu. Kralj et al., (2009) so preučevali hidrotermalni sistem v 1,9 km globoki vrtini v Benediktu in na podlagi izotopske sestave ogljika v CO2 (.13CCO2 = -4,6 ‰) pripisali izvor plina vulkanskem delovanju. Ne­kateri raziskovalci (žleBnik, 1978a; kralJ et al., 1998; laPanJe, 2007) menijo, da plin nastaja pri razplinjanju metamorfnih kamnin v Rabski pre­lomni coni. Čeprav žleBnik (2009) meni, da plinski CO2 mi­grira skupaj z vodo ter s tem povečuje njeno mi­neralizacijo, najnovejše raziskave vsebnosti helija in žlahtnih plinov v plinu v Slepicah in mineralni in termomineralni vodi v Radencih, opravljene v letih 2013 in 2014, dokazujejo prevladujoč dotok plina iz plašča (Bräuer et al., 2016). Avtorji potr­jujejo tudi sklepanja predhodnikov (Pezdič, 1991; laPanje et al., 2007; Kralj et al., 2009), da plin prodira proti površini ob prelomih in ločeno od podzemne vode ter se koncentrira pod plitvejšimi, zelo slabo prepustnimi plastmi. Metode dela Raziskava je obsegala enajst izvirov vode in/ ali plina na območju med Benediktom, Ščavni­ško dolino in Radenci (sl. 1). Po zbiranju podat­kov o lokacijah in stanju izvirov smo izvedli hi­drogeološko kartiranje. Zajemalo je ogled lokacij, meritve obsega in globine nezajetih izvirov, fizi­kalno-kemijske meritve vode ter popis mest in ja­kosti izhajanja plina. Sledil je kabinetni izris pre­glednih kart in postavitev katastra izvirov (glej GaBor, 2015), izris batimetričnih 3D modelov ne­zajetih izvirov in razvrstitev preiskanih pojavov. Hidrogeološko kartiranje Terensko delo je obsegalo geološki in hidro­geološki pregled enajstih lokacij med decembrom 2014 in marcem 2015 (tab. 1). Pregledali smo jih trikrat: 19. 12. 2014, 16. 1. in 20. 3. 2015. Razen Iho­vske in Verjanske slatine, mofete Rihtarovci in iz­vira Žekš smo jih našli na podlagi opisov in karte v brošuri Med vrelci življenja (BaGar Povše et al., 2007), kljub temu, da so ponekod zelo zaraščene. Z GPS-om TRIMBLE Juno 5D smo določili natančen položaj pojavov vode in plina, njihov obseg pa premerili z metrom. Vris opazovanih točk smo kontrolirali z izrisom na topografskih kartah 1: 5.000. V naravnih izvirih smo izmerili globine dna tako, da smo glede na velikost izvi­ra določili mrežo 10 cm × 10 cm za manjše ali 20 cm × 20 cm za večje, jo izrisali v lokalnem koor­dinatnem sistemu in z merilcem (lesena palica z označenimi centimetrskimi razdaljami) izmerili globino dna pod vodno gladino na vsaki točki. Pridobljene podatke smo uporabili za izdelavo batimetričnih 3D modelov. Merjeni fi zikalno-kemijski parametri vode so bili: temperatura, pH vrednost, elektroprevo­dnost (EC) in oksidacijsko-redukcijski potencial (ORP). Prve tri smo določili z merilnikom pH/ Cond 340i, ORP pa z inštrumentom SentixORP, oba proizvajalca WTW. Točnost meritev pH je ±0.01, temperature ±0.1 °C ter elektroprevodno­sti vode ±0.5 %. Večina meritev je bila opravljena trikrat. Pri interpretaciji smo zaradi ugotavlja­nja spremenljivosti opazovanih lastnosti upora­bili tudi podatke iz drugih raziskav (glej rMan & kanduč, 2015; neobjavljeno gradivo). Kjer po­datki za skupno količino raztopljenih snovi v vodi (TDS) niso bili na voljo, smo parameter iz­računali s pomočjo empirične enačbe hounsloWa (1995) (en. 1), pr i čemer smo za faktor A uporabili obe mejni vrednosti: Tabela 1. Lokacije (v Gauss-Krugerjevem KS D-48), naravovarstveni status in drugi parametri preiskanih izvirov (NVDP = naravna vrednota državnega pomena, NVLP = naravna vrednota lokalnega pomena, identifikacijska št.). Table 1. Location (Gauss-Kruger CS D-48), nature protection status and other characteristics of the investigated springs (NVDP = natural feature of national importance; NVLP = natural feature of local importance, ID No.). Št. / No. Izvir / Spring XSI YSI ZSI Naravovarstveni status / Nature protection status Tip izvira / Type of spring Uporaba / Use 1 Ihovska slatina 166333 570165 237 NVLP 869 Zajetje / Captured Ni v uporabi / No use* 2 Ivanjševska slatina 164164 573978 213 NVLP 737 Zajetje vrtine / Capture of a well Pitna voda /Drinking water 3 Lokavska slatina 164005 571043 250 NVLP 856 Zajetje / Captured Ni v uporabi/ No use* 4 Mofeta Rihtarovci 165905 581325 196 N VLP 2017 Naraven / Natural Ni v uporabi / No use 5 Polička slatina 168349 572593 237 NVLP 867 Naraven / Natural Ni v uporabi / No use* 6 Radvenska slatina 164733 572524 217 NVLP 736 Zajetje / Captured Ni v uporabi / No use* 7 Mofeta Strmec / Stavešinske mofete / Mofeta Ivanjševci 163739 575019 209 NV DP 79 Naraven / Natural Ni v uporabi / No use 8 Mofeta Slepice / Stavešinske slepice 164840 575545 222 N VDP 7044 Naraven / Natural Ni v uporabi / No use 9 Ujterska slatina 162299 574788 208 NVLP 738 Zajetje / Captured Ni v uporabi / No use* 10 Verjanska slatina 160784 567639 243 NVLP 854 Naraven / Natural Ni v uporabi / No use* 11 Žekš 162303 566486 258 / Naraven / Natural Ni v uporabi / No use* * V preteklosti se je izvirska voda uporabljala za pitje. / Spring water was used as drinking water in the past. (1) Kjer je izhajal tudi plin, smo določili mesta in intenzivnost izhajanja. Ker nismo razpolagali z merilci za določanje toka plina, smo razvrstili in­tenzivnost izhajanja plina subjektivno, po nomi­nalni vizualni petstopenjski lestvici, pri čemer je bila ena (1) najmanjša in pet (5) največja intenziv­nost (tab. 2). Z višjo vrednostjo narašča pogostost (nad vključno 3 stalen iztok plina), številčnost (en ali več mehurčkov) in velikost mehurčkov plina oziroma obseg razburkane vodne površine. Izdelava batimetričnih 3D modelov naravnih izvirov Batimetrične karte ponazarjajo opise in vizu­alne prikaze terena pod koto tal oziroma vodno gladino – relief in globino dna morja, jezera ali v tem primeru izvira. S podatki globin dna se izde­lajo batimetrični 3D modeli, s katerimi si vizuali­ziramo obliko dna (klanJšček & radovan, 2005). Batimetrične modele smo izdelali za pet izmed enajstih izvirov, ki niso videti zajeti in njihova oblika najverjetneje več desetletij ni bila spre­menjena: Slepice (mala in velika mofeta), Poličko slatino, Verjansko slatino in Žekš. Za njihovo izdelavo smo uporabili terenske podatke iz mrež izmerjenih globin gostote točk 10 cm × 10 cm pri manjših izvirih in 20 cm × 20 cm pri večjih. Za obdelavo in prikaz podatkov smo uporabili računalniške programe MS Office Excel, AutoCAD, Surfer 9 in ArcGIS. V Excel smo vnesli koordinate točk v skicirani mreži v lokal­nem koordinatnem sistemu z označenim severom in izmerjene globine dna. V programu AutoCAD smo skice digitalizirali, na njih označili mesta iz­hajanja plina in jim pripisali intenzivnost od 1 do 5. Oboje smo uvozili v Surfer 9, kjer smo izrisali topografijo dna izvirov. Iz Surferja 9 smo slike uvozili v ArcGIS in sestavili batimetrične 3D mo­dele. Razvrstitev opazovanih izvirov Zbrane definicije mofete, mineralne vode in slatine smo razvrstili glede na letnico vira ter po­iskali njihove skupne točke. Na njihovi podlagi smo ocenili ustreznost poimenovanja preiskanih enajstih izvirov. Tabela 2. Vizualna lestvica za oceno intenzivnosti izhajanja plina s petimi stopnjami. Table 2. Visual scale for evaluation of intensity of gas emissions has five levels. suha mofeta (če ni poplavljena, se intenzivnosti izhajanja ne da oceniti)/ dry mofette (the intensity can not be evaluated if it is not flooded) primer/example: Strmec, foto: N. Rman (1) posamezen mehurček v nerednem časovnem intervalu / random individual bubbles primer/example: potok ob Slepicah / stream at Slepice, foto: T. Kanduč (2) več mehurčkov v nerednem časovnem intervalu / several random bubbles primer/example: mofeta ob Polički slatini / mofette at Polička slatina, foto: N. Rman (3) stalni posamezni mehurčki – šibek tok manjšega obsega / constant individial bubbles – weak flow of minor extent primer/example: mofeta / mofette Rihtarovci, foto: N. Rman (4) skupina stalnih mehurčkov, da površina žubori – močan tok manjšega obsega / group of constant bubbles causing rippling surface – strong flow of minor extent primer/example: Žekš, foto: N. Rman (5) večja skupina stalnih mehurčkov, da površina žubori in je razburkana v obsegu več cm – stalen močan tok večjega obsega / larger group of constant bubbles causing rippling turbulent surface – strong flow of major extent primer/example: Slepice, foto: N. Rman Tabela 3. Lastnosti preiskanih izvirov in fizikalno-kemijske značilnosti vode. Table 3. Properties of investigated springs and physicochemical characteristics of water. Izvir / Spring Iztok vode / Water outflow Izhajanje plina / Gas emissions Videz vode / Water appearance T (°C) pH EC (µS/ cm) O2 (%) ORP (mV) Št. mest / No. of sites Intenzivnost / Intensity Ihovska slatina Neopazen / Unnoticeable 3 1–3 Motna, z mehurčki / Turbid, with bubbles 8,6– 11,2 5,5– 6,2 1370 – 2050 12,6– 17,4 172,1– 243,9 Ivanjševska slatina < 0,1 l/s 1 v zajetju in več v reki / 1 in the capture and several in the river 5 v zajetju / in the captured spring; 1 v reki / in the river Bistra, oranžna oborina, z mehurčki / Transparent, orange precipitate, with bubbles 5,2– 8,2 7,6 – 8,9 3008– 3285 103– 121 93,0– 123,0 Mofeta ob Lokavski slatini Neopazen / Unnoticeable 1 (2r = 40 cm) 5 Siva, motna, z mehurčki / Grey, turbid, with bubbles 9,9 – 10,8 4,5– 5,0 66–92 0,8** -16,5 Mofeta Rihtarovci Neopazen / Unnoticeable Vsaj 4 suhe mofete / At least 4 dry mofettes ( 4,5 m x 3,6 m) 1–3 Bistra, oranžna oborina, z mehurčki / Transparent, orange precipitate, with bubbles 6,6– 6,8 6,2– 6,8 455– 737 73,4** 73,6 Polička slatina Neopazen / Unnoticeable 1 mokra mofeta in več suhih / 1 wet mofette and several dry ones 1– 4 Bistra, oranžna oborina, z mehurčki / Transparent, orange precipitate, with bubbles 4,1– 6,8 4,5– 5,2 50 – 81 24,8­40,8 292,8– 334,7 Radvenska slatina Neopazen / Unnoticeable 6 1-2 Rahlo motna, z mehurčki / Slightly turbid, with bubbles 8,2– 9,5 6,2– 6,6 1105 – 2280 24,3­29,6 195,2– 205,0 Mofeta Strmec Neopazen / Unnoticeable 6 večjih in 5 manjših suhih mofet ter 1 na drugi strani ceste / 6 larger and 5 smaller dry mofettes, one across the road 1-5 Siva, motna, z mehurčki / Grey, turbid, with bubbles 4,6– 7,1 4,9** 274 – 562 0,3** 6,6** Mofeta Slepice Neopazen / Unnoticeable 2 mokri mofeti oddaljeni 6,6 m, 5 difuznih izvirov v reki / 2 wet mofettes at a distance of 6.6 m, 5 diffuse springs in the river 3-5 večja / bigger; 2-4 manjša / smaller; 1-2 v potoku / in the stream Rjavkasta, v bližnjem potoku bistra, z mehurčki / Brownish, transparent in near-by spring, with bubbles 6,4– 7,3 4,4 – 6,1 62–86 1,2–1,4 182,7– 297,0 Ujterska slatina Neopazen / Unnoticeable Brez / No Ni mehurčkov / No bubbles Rahlo motna, brez mehurčkov / Slightly turbid, no bubbles 7,8* 7,3* 115* 1,1* 58,5* Verjanska slatina Zelo majhen / Very small 1 1 Bistra, z rjavo usedlino, z mehurčki / Transparent, brown precipitate, with bubbles 4,4* 5,9* 430* 11,0* 18,6* Žekš Zelo majhen / Very small 1 mofeta s 36 mesti / 1 mofette with 36 sites (4,5 m x 3,8 m) 1– 4 Siva, kalna, z mehurčki / Grey, turbid, with bubbles 7,3* 6,4* 1183* 43,8* 196,7* * le ena meritev, opravljena / only one measurement, performed on 20.3.2015 ** le ena meritev, opravljena / only one measurement, performed on 19.12.2014 Rezultati in diskusija Rezultati hidrogeološkega kartiranja Na podlagi hidrogeološkega kartiranja smo opredelili globino naravnih izvirov, ocenili koli­čino iztoka vode in jakost izhajanja plina, opisali videz vode, v kolikor je prisotna, ter podali njene fizikalno-kemijske značilnosti (tab. 3, sl. 2). Temperatura vode v izvirih je v obdobju izva­janja meritev, od decembra 2014 do marca 2015, nihala od 4,1 do 11,2 °C (sl. 2, tab. 3). Najnižjo smo izmerili v Polički slatini, najvišjo v Ihovski slatini. Največje nihanje temperature smo opazili pri Ivanjševski slatini in sicer 3 °C, čeprav ima opazen in stalen iztok vode. Na ostalih lokacijah so temperature vode nihale v povprečju za 1,7 °C. Spreminjanje temperature je najverjetneje pogo­jeno z nihanjem temperature zraka. Na to kaže­jo tudi predhodne meritve temperature vode v Ihovski, Polički, Radvenski in Verjanski slatini ter Žekšu, izvedene v septembru 2014 (neobjavl­jeno gradivo), ki podajajo 10–11 °C, razen v Ihov­ski in Radvenski slatini, kjer sta bili 15,2 oziroma 15,6 °C. Slednji sta za približno 5 °C višji od povp­rečne letne temperature zraka in izmerjene tem­perature vode v zimi 2014/2015 (tab. 3), kar kaže na velik vpliv temperature zraka na temperaturo vode v izvirih in s tem potrjuje domnevo o razme­ roma majhni količini iztoka podzemne vode. pH vrednost je večinoma rahlo kisla in v ob­segu 4,4–6,8 (sl. 2, tab. 3). Razlikuje se le v Ivanj­ševski slatini, kjer smo izmerili povprečno vred­nost 8,1, in v Ujterski slatini s 7,3. Najnižja pH vrednost je v Slepicah. Pred tem, septembra 2014 izmerjene pH vrednosti (neobjavljeno gradivo) so v razponu predstavljenih meritev. Najnižja elektroprevodnost (50 µS/cm) je bila izmerjena v Polički slatini, najvišja (3285 µS/cm) pa v Ivanjševski slatini (sl. 2, tab. 3). Elektropre­vodnosti do 100 µS/cm smo izmerili tudi v mofeti ob Lokavski slatini, v Slepicah in Ujterski slati­ni, kjer kažejo na prevladujočo komponento sveže padavinske vode. Pri mofetah Rihtarovci in Str­mec ter Verjanski slatini je bila EC 430–590 µS/ cm, zato sklepamo na prevladujočo komponento podzemne vode. Največje spremembe vrednosti EC smo opazili v Radvenski slatini (za 1175 µS/ cm), kjer je bila najvišja vrednost izmerjena decembra 2014, najnižja pa marca 2015. Tudi v Sl. 2. Razsevni diagrami fizikalno-kemijskih para­ metrov vode v izvirih. Meritve za Lokavsko slatino so opravljene v mofeti pri vodnjaku. Fig. 2. Scatter plots of phy­sicochemical parameters of spring water. Measurements for Lokavska slatina are performed in a near-by mofette. tem primeru so pred tem, septembra 2014 izmer­jene vrednosti (neobjavljeno gradivo), v razponu predstavljenih meritev. V Ihovski slatini in Žek­šu je bila najvišja vrednost izmerjena septembra 2014, a se razlikuje od najvišje v zimi 2014/2015 le do 50 µS/cm. Nihanje in nižja vrednost EC je v večini primerov posledica vdora sveže padavin­ske vode v malo izdaten izvir ali zajetje, ki ima pogosto tudi omogočeno komunikacijo s plitvo podzemno vodo. Najnižji ORP (-16,5 mV) smo izmerili v mofe­ti ob Lokavski slatini in kaže, da voda ni pre­zračena. Na ostalih lokacijah je bil ORP poziti­ven. Najvišjega (334,7 mV) smo izmerili v Polički slatini. Vrednosti so najbolj nihale v Slepicah, in sicer od 182,7 do 297 mV. Najnižje vrednosti raztopljenega kisika (0,3– 1,4 %) smo izmerili v mofeti ob Lokavski slatini, Strmcu, Slepicah ter Ujterski in Verjanski slati­ni (sl. 2, tab. 3). Najvišje vrednosti (103–121 %) in največje nihanje smo izmerili v Ivanjševski slatini, kjer je meritev možna le na iztoku cevi iz zajetja. Na ostalih lokacijah je bila 17–30 %, v mofeti Rihtarovci 73 %. Izračun količine skupnih raztopljenih snovi v vodi je bil opravljen za vzorce, odvzete septembra 2014 (neobjavljeno gradivo) ter julija 2014 (gaBor, 2015; str. 10). Njihova mineralizacija je dolo­čena na: 2171 mg/l v Ihovski slatini, 1933 mg/l v Radvenski slatini, 1743 mg/l v Žekšu, 576 mg/l v Verjanski slatini in 31 mg/l v Polički slatini, oziroma približno 3,5 g/l v Ivanjševski slatini. Primerjava s tabelo 3 razkrije, da za oceno TDS pri opazovanih vodah ne moremo uporabiti pred­lagane enačbe 1, kajti njihov faktor A je med 1,02 (Ihovska in Radvenska slatina) in 1,42 (Žekš), izjema je le Polička slatina z 0,42. Lokalno po­višan faktor A je posledica večje koncentracije CO2 in sposobnosti vode, da raztaplja kamnine, kar viša njeno mineralizacijo. Preostali od 11 iz­virov imajo elektroprevodnost vode do 737 µS/cm in malo prostega plina (tab. 3), zato sklepamo, da ne presegajo 1 g/l TDS. Da bi bili uvrščeni med mineralne vode, bi morala biti njihova elektro­prevodnost po enačbi 1 vsaj 1317 oziroma 1819 µS/cm, odvisno od faktorja A. Batimetrični 3D modeli naravnih izvirov Na slikah 3 do 7 so prikazani batimetrični 3D modeli petih naravnih izvirov z mesti in inten­zivnostjo izhajanja plina, v preglednici 3 pa nji­hov opis. Domnevali smo, da v kolikor je vodni stolpec previsok in tok plina ni dovolj močan, se mehurčki plina ne pojavljajo oziroma so šibkejši. Obe najizrazitejši mofeti Slepice, tako mala (sl. 3) kot velika (sl. 4) kotanja, sta ovalne oblike. Globina se pri obeh povečuje proti sredini izvira, dno je razgibano. V plitvejši (0,6 m), a večji (pre­mer 1,4 m) Slepici smo ponekod na dnu opazili kamenje, kar dodatno (umetno) vpliva na razgiba­nost dna. Točke izhajanja plina so v večji razpore­jene po celotni površini, pri manjši (premer 1 m), a globlji (0,8 m) pa je večina točk na eni polovici. Jakosti izhajanja plina so od 2 do 5 po lestvici od 1 do 5 in niso povezane z globino (sl. 8). Dno 2 m globoke Poličke slatine (sl. 5) je raz­gibano, globina narašča proti sredini izvira. Iz­razita uravnava in plitvina na modelu je posledi­ca tega, da je del izvira prekrit s široko leseno desko. Ta tudi preprečuje izhajanje plina. Točke izhajanja plina intenzivnosti 1 do 4 niso vezane na globino, ampak se pojavljajo po celotni povr­šini, razen nad desko. KoKol (2008) omenja, da je bil izvir nekoč obdan z leseno kašto, a tega, niti njene oblike, nismo mogli potrditi. Verjanska slatina je globoka prek 1,7 m in je kroglaste oblike, premera približno 1,8 m (sl. 6). Globina homogenega dna se povečuje proti sredi­ni izvira. Točka izhajanja plina z intenzivnostjo 1 je ena sama in v srednjem, globljem delu izvira. Podatka, ali je bil izvir nekoč obzidan, nimamo. Izvir Žekš (sl. 7) je pravokotne oblike. Dno je ob robu plitvejše (20 cm) in bolj razgibano, nato se proti sred i n i zelo hitro poglobi do čez 2 m in je homogeno. V izviru so ostanki nekdanje vrtine, ob kateri je dno bistveno plitvejše. Morda je bil izvir nekoč oblikovan s pravokotno postavljeni­mi zagatnicami, ki so se ohranile do danes. Točke izhajanja plina z intenzivnostjo 1 do 4 so skoraj enakomerno razporejene ob robu v plitvejšem delu, nekaj jih je ob vrtini, v globokem delu jih ni. Iz tega sklepamo, da je možna povezava med višino vodnega stolpca nad dnom izvira (in toč­ko izhajanja plina) in mesti izhajanja plina na površini, saj se mehurčki pojavljajo predvsem do globine dna 85 cm. Na razgibanost dna izvirov lahko vplivajo tudi različno zgoščeni (številčni in intenzivni) dotoki plina, ki pripomorejo k hitrejšem raztapljanju kamnin, razgradnji mineralov v tleh in stalnemu turbulentnemu dviganju usedlin z dna. Sl. 3. Batimetrični 3D model male mofete Slepice. Izobate so na 10 cm globine. Pike označujejo mesta, številke pa intenzivnost izhajanja plina na petstopenjski lestvici (glej tab. 2). Fig. 3. Bathymetric 3D model of the small mofette of Slepice. Isobaths mark 10 cm distance in depth. Dots mark location and numbers intensity of gas emissions at a five-level scale (see Tab. 2). Sl. 4. Batimetrični 3D model velike mofete v Slepicah. Izobate so na 10 cm globine. Pike označujejo mesta, številke pa inten­ zivnost izhajanja plina na petstopenjski lestvici (glej tab. 2). Fig. 4. Bathymetric 3D model of the large mofette of Slepice. Isobaths mark 10 cm distance in depth. Dots mark location and numbers intensity of gas emissions at a five-level scale (see Tab. 2). Sl. 5.Batimetrični 3D model Poličke slatine. Izobate so na 10 cm globine. Pike označujejo mesta, številke pa intenzivnost izha­ janja plina na petstopenjski lestvici (glej tab. 2). Fig. 5. Bathymetric 3D model of Polička slatina. Isobaths mark 10 cm distance in depth. Dots mark location and numbers in­tensity of gas emissions at a five-level scale (see Tab. 2). Sl. 6. Batimetrični 3D model Verjanske slatine. Izobate so na 10 cm globine. Pike označujejo mesta, številke pa intenzivnost izhajanja plina na petstopenjski lestvici (glej tab. 2). Fig. 6. Bathymetric 3D model of Verjanska slatina. Isobaths mark 10 cm distance in depth. Dots mark location and numbers intensity of gas emissions at a five-level scale (see Tab. 2). Sl. 7. Batimetrični 3D model izvira Žekš. Izobate so na 10 cm globine. Pike označujejo mesta, številke pa intenzivnost izhaja­nja plina na petstopenjski lestvici (glej tab. 2). Fig. 7. Bathymetric 3D model of the spring Žekš. Isobaths mark 10 cm distance in depth. Dots mark location and numbers intensity of gas emissions at a five-level scale (see Tab. 2). Glede na izdelane batimetrične 3D modele in 81 opazovanih točk izhajanja plina (sl. 8) nismo našli jasne povezave med globino dna izvira in intenzivnostjo izhajanja plina na vodni površini. Šibek odnos je lahko tudi posledica rabe subjek­tivne metode za oceno količine iztoka plina in uporabe rangov namesto absolutnih izmerjenih vrednosti. Sl. 8. Prikaz odnosa med globino dna izvira in in­ tenzivnostjo izločanja plina glede na razvrstitev opazo­ vanih točk na vizualni pet stopenjski lestvici. Legenda simbolov je podana na sl. 2. Fig. 8. Plot shows the relati­on between the depth of the spring bottom and the in­tensity of gas emissions as determined at a visual five -level scale. Legend of the symbols is shown on Fig. 2. Iztok plina v Stavešinskih mofetah Strmec so prvič merili na približno 60 m2 veliki površini v letih 2002–2003 (voDniK et al., 2006) ter nato še v 2005–2006 (ogorevc, 2008). Ugotovili so, da je na območju z izrazitim dotokom geogenega CO2 izhajalo med 244,8 in 964,8 mol/h/m2 (kar znese 5726 –22575 l/h/m2 pri p = 1 atm in T = 12 °C) pli­na. Glede na opazovano izrazitost pojavov (obseg kotanj, rastje, stalnost in izrazitost mehurčkov…) in primerjavo izgleda z mokrimi mofetami na Če­škem (KäMPF et al., 2013), kjer so tok plina tudi merili, količina iztoka verjetno upada od mofet Rihtarovci in Slepice, Ivanjševske slatine in Že­kša, mofete ob Lokavski slatini, Poličke slatine, Ihovske slatine ter Radvenske slatine do Verjan­ska slatine. Slednja zaradi majhne količine pro­stega plina verjetno že spada med difuzne obli­ke razplinjevanja. Ta razvrstitev lahko služi kot osnovna informacija pri načrtovanju bioloških, geoloških ali geofizikalnih raziskav, kjer je raz­lična jakost toka plina zaželena in pomembna. Pregled definicij Problematika rabe pojmov mofeta, mineralna voda in slatina zahteva poglobljeno ter minološko in geoznantveno študijo, ki ni bila namen priču­jočega prispevka. Da bi lahko preiskanih 11 iz­virov ustrezno razvrstili, smo najprej pripravili kratek povzetek oziroma primerjavo podobnosti in razliki obstoječih definicij v tab. 4–6. Glede na 24 zbranih defi nicij mofete (tab. 4) povzemamo, da s tem izrazom označujemo povr­šinski pojav izhajanja hladnega plina, predvsem CO2, ki je lahko vulkanskega ali nevulkanskega izvora. Mofeta je lahko suha, pri čemer sta opa­zna spremenjeno/značilno rastje in gola tla na območju najbolj intenzivnega iztekanja plina, ali mokra, kjer se v kotanjah nabira površinska ali padavinska voda z nizkim (kislim) pH. Intenziv­nost izhajanja plina mora biti vsaj 2 na vizualni lestvici z razponom 1–5 (tab. 2). Defi nicije mineralne vode se bistveno razliku­jejo glede na namen rabe vode, npr. kot naravni pojav, za zdravljenje, za ustekleničene vode. Na področju geologije in hidrogeologije s tem izra­zom označujejo predvsem vode z veliko količino skupnih raztopljenih snovi, pogosto tudi plina (kačura, 1980; internet 4; Mioč, 1996; Javornik, 1998; Pavšič et al., 2006; dragišiĆ in PoloMičiĆ, 2009; internet 3), čeprav mejne vrednosti niso vedno enake (tab. 5). Podobne zahteve se upo­rabljajo v balneologiji (kirschner, 2005; Buda-Pest water suMMit, 2013). Nasprotno v industriji ustekleničenih voda uporabljajo izraz naravna mineralna voda, ki ne opredeljuje najnižje vseb­nosti TDS, ampak določa nekatere druge pogoje, kot npr. stalnost sestave, jasno razlikovanje od pitne vode… (cca, 1983; uradni list rs, 2004, 2005; cenzon, 2014; eFBw, 2014; iBwa, 2016; gni, 2016). Za potrebe našega prispevka smo kot mineralne vode opredelili tiste, ki vsebujejo vsaj 1 g/l skupnih raztopljenih snovi ali nad 250 mg/l prostega CO2 (CO2)g . Slatina je izraz, ki v prevodu nima povsem ustrezne sopomenke. Pogosto se uporablja za iz­vire visoko mineralizirane vode, lahko z veliko plina (tab. 6), in kot sopomenka mineralni vodi (Bajec et al., 1970; lah, 2002; vaselli et al., 2002; Pavšič et al., 2006; dragišiĆ & PoloMičiĆ, 2009) oziroma kisli mineralni vodi (BezlaJ, 1995). V balneologiji z nemškim izrazom »die Säuerlinge« označujejo vode z veliko CO2 (kirschner, 2005). Izraz slatina se uporablja še v industriji ustekle­ničenih voda (uradni list rs, 2004, 2005, 2008) in prevaja s številnimi angleškimi izrazi kot npr. »carbonated water, soda water, sparkling water, fizzy water«, ki označujejo vode z visoko vsebnostjo CO2. Ker se za izvire ponekod v Slo­veniji uporablja tudi hidronim Slatina, ki pa ne označuje pojava vode s posebno kemijsko sestavo (BezlaJ, 1995), to še dodatno prispeva k neenotni rabi izraza. Pri razvrstitvi izvirov smo kot slati­ne opredelili tiste podzemne vode, ki vsebujejo nad 250 mg/l prostega CO2 (CO2)g . Razvrstitev preiskanih izvirov V tabeli 7 podajamo povzetek opazovanih la­stnosti 11 izvirov v Slovenskih goricah, na podla­gi katerih smo jih razvrstili med mofete, mineral-no vodo in slatine. Mofet je pet: mofeta ob Lokavski slatini, mofe­ta Rihtarovci, Strmec in Slepice ter Polička sla­tina. Izhaja hladni plin, pretežno CO2 iz plašča (Bräuer et al., 2016), z intenzivnostjo 3 ali več. V kotanjah se nabira večinoma nizkomineralizira­na padavinska voda, ki je razmeroma kisla (pH = 4,5–6,8). Pri vseh mofetah razen pri Slepicah in Lokavski slatini, ki se nahajata v gozdu brez po­drasti, je opazna sprememba rastja. Med mineralne vode smo uvrstili štiri izvire: Ihovsko, Ivanjševsko in Radvensko slatino ter Žekš, saj vsebujejo nad 1 g/l skupnih raztoplje­nih snovi in prosti plin. Pri vseh je izhajanje plina z intenzivnostjo do 4 na lestvici 1–5 omejeno na sam izvir oziroma vrtino, kajti v okolici ni opazi­ti spremenjenega rastja. pH vode je nekoliko višji kot pri mofetah, 5,5 – 8,9. Ker s podatkom o vsebnosti CO2 v preiskanih vodah ne razpolagamo, jih nismo mogli ovre­dnotiti kot slatine. Elektroprevodnost Verjanske Tabela 4. Primerjava 24 definicij mofete glede na izvor in vrsto plina, povezavo z geotermalnimi sistemi ter spremembami okolja. Table 4. Comparison of 24 definitions of a mofette based on gas origin and type, connection to geothermal systems and changes of the environment. Št. / No. Vir / Reference Izvor plina / Gas origin Vsebuje / Contains Povezana z geotermalni­mi sistemi / Connected to geothermal systems Sprememba / Change of Vulkanski / Volcanic Nevulkanski / Non volcanic Iz plašča / Mantle Pline / Gases CO2 Hladni / Cold CO2 Suhi/ Dry CO2 Ekosistema / Ecosystem Tal / Soil 1 Ba jec et al., 1970 X X X 2 collins, 1986 X X X 3 in tern et 4, 1994 X X X 4 hochst ein & BroW ne, 2000 X X X X 5 Min issale et al., 2000 (original Duchi & Mi n issa le, 1995) X X X 6 lyn n e, 2003 X X X 7 Kirschn er, 2005 X X X 8 neuenDorF et al., 2005 X 9 PFa nz et al., 2007 X X 10 néda et al., 2008 X X 11 voDn iK et al., 2006; Maček et al., 2009 X X 12 dragišiĆ & PoloM ičiĆ 2009 X X X 13 kröll, 2010; Weinlich et al., 1998 X X 14 Mot yčková et al., 2012 X X X X 15 ren nert et al., 2012 X 16 BuDaPest Wat er su M­M it, 2013 X 17 Kä MPF et al., 2013 X X X X X 18 Mehlhorn et al., 2014 X X X X 19 int ern et 1, 2015 X X 20 ox Ford univ ersi t y Press, 2015 X X 21 Beu liG et al., 2015 22 nicKschicK et al., 2015 X X 23 hohBerG et al., 2015 X X 24 renn ert & PFanz, 2016 X X X X X Tabela 5. Primerjava 14 definicij mineralne vode glede na vsebnost raztopljenih snovi in plina, stalnost sestave, razlikovanje od pitne vode, naravni izvor in čistost. Table 5. Comparison of 14 definitions of a mineral water based on content of dissolved solids and gas, constant composition, distinction from drinking water, natural source and purity of water. Št. / No. Vir / Reference Visoka vsebnost / High content of Stalna sestava / Constant composition Drugačna od pitne vode / Differs from drinking water Naraven izvor / Natural source Čistost kot na izvoru / Purity as at a source Skupne raztopljene snovi/Total dissolved solids Plinov / Gases 1 kaču r a, 1980 Ni nujno / Not necessarily >1 g/l CO2(g) X 2 cca, 1983 >1000 g /l >250 CO2(g) X X X 3 int ern et 4, 1994 X X X 4 Mioč, 1996 >1 g/l TDS >1 g/l CO2(g) 5 Javorni k, 1998 X 6 uradni list rs, 2004, 2005 Ni nujno / Not necessarily Ni nujno / Not necessarily X X X X 7 ki rsch ner, 2005 >1 g/l TDS X 8 Pavšič et al., 2006 X X 9 dr agišiĆ & PoloMičiĆ, 2009 >1 g/l TDS Ni nujno / Not necessarily X 10 Bu Da Pest Water suM Mi t, 2013 400–2500 mg/l TDS 11 int ern et 3, 2015 >1 g/l TDS >250 mg/l CO2(aq) X 12 cenzon, 2014 >250 ppm (~mg/l) TDS X X X 13 eFBw, 2014 Ni nujno / Not necessarily Ni nujno / Not necessarily X X X 14 iBwa, 2016; gni, 2016 >250 ppm (~mg/l) TDS X X X X Tabela 6. Primerjava 10 definicij slatine glede na izvor ter vsebnost raztopljenih snovi in plina. Table 6. Comparison of 10 definitions of a slatina based on its source, and content of dissolved solids and gas. Št. / No. Vir / Reference Naraven izvor / Natural source Je mineralna voda / Is mineral water Visoka vsebnost / High content of Skupnih raztopljenih snovi / Total dissolved solids Plinov / Gases 1 Ba jec et al., 1970 X 2 Bezla j, 1995 X X 3 la h, 2002 >0,5 % soli ali mineralov / salts or minerals 4 vaselli et al., 2002 X X 5 ura dn i list rs, 2004, 2005, 2008 X X >250 mg/l CO2(g) 6 Kirschn er, 2005 >1000 oz. / or 500 mg/l CO2(aq ) 7 Pavšič et al., 2006 X X 8 dragišiĆ & PoloMičiĆ, 2009 X X >250 mg/l CO2(g) 9 int ern et 2, 6, 2015 X X 10 int ern et 5, 2016 X Tabela 7. Razvrstitev 11 opazovanih izvirov med mofete, mineralne vode in slatine. Table 7. Classification of the 11 investigated springs into mofettes, mineral waters and slatinas. I z v i r / Spring Značilnosti izvira / Characteristics of the spring Mofeta / Mofette Mineralna voda / Mineralwater Slatina / Slatina Prosti plin / Free gas Spremenjeno rastje / C h ang e d v e g e ta t i o n Skupne raz­topljene snovi / Total dissolved solids >1 g/l Ihovska slatina X X (2,2 g/l)* X ? Ivanjševska slatina X X (3,5 g/l)* X ? mofeta ob Lokavski slatini X (0,69 g/l)** X (suha / dry) Mofeta Rihtarovci X X (0,56 g/l)** X (suha / dry) Polička slatina X X (0,03 g/ l)* X (mokra / wet) ? Radvenska slatina X (2,0 g/ l)* X ? Mofeta Strmec X X (0,39 g/ l)** X (suha / dry) Mofeta Slepice X (0,06 g/l)** X (mokra / wet) ? Ujterska slatina (0,01 g/ l)** Verjanska slatina X (0,6 g/ l)* ? Žekš X (1,7 g/ l)* X ? * izračunano na podlagi kemijskih analiz / calculated from chemical analyses ** izračunano z uporabo enačbe 1 in faktorja A=0,76. Tudi če A=1, vredosti ne presegajo 1 g/l. / Calculated using the Equation 1 and factor A=0.76. Even if A=1, the results do not exceed 1 g/l. slatine je v pričakovanem razponu za podzemne vode na tem območju. Intenzivnost plina je zelo nizka, pH pa višji kot pri mofetah, zato menimo, da uvrstitev mednje ni upravičena, glede na mi­neralizacijo pa tudi ne ustreza mineralni vodi. Ujterska slatina je nizkomineralizirana podze­mna voda brez opaznega izhajanja plina in ne ustreza nobeni od kategorij. Zaključki Ugotovili smo, da se preiskanih 11 izvirov zelo razlikuje po svojem izgledu in fizikalno-kemijskh lastnostih vode. Temperatura vode je nihala od 4,1 (Polička slatina) do 11,2 °C (Ihovska slatina), elektroprevodnost od 50 µS/cm (Polička slatina) do 3285 µS/cm (Ivanjševska slatina), pH vrednost od 4,4 (Slepice) do 8,9 (Ivanjševska slatina), ORP od -16,5 mV (mofeta ob Lokavski slatini) do 334,7 mV (Polička slatina), raztopljen kisik od 0,3 % (mofeta Strmec) do 73,4 % (mofeta Rihtarovci), z izjemo Ivanjševske slatine (121 %), kjer je meritev možna le na iztoku cevi iz zajetja. Izračunana koli­čina skupnih raztopljenih snovi je bila od 31 mg/l (Polička slatina) do 3,5 g/l (Ivanjševska slatina). Spremenljivost izmerjenih vrednosti je vsaj delo­ ma pogojena z možnostjo vdora sveže padavinske in/ali plitve, hladne podzemne vode v izvir. I zdelali smo batimetrične 3D modele i zvir­nega območja za mofeti Slepice, Poličko slatino, Ver jansko slatino in Žekš ter na tlorisih ozna­čili skupno 81 mest izhajanja plina. Ocenjena inten ziv nost dotoka po subjektiv n i, vi zual­n i petstopenjsk i lestv ici z rang i 1– 5 je od 1 pr i Ver jansk i slatin i do 5 pri največji mofeti Sle­pice. Izv ir i niso povsem ok rogli, kar je lahko v določenih pr imer ih posled ica nji hove rabe v pretek losti in zdaj neopaznih zagatnic. Daljša stranica dosega tudi čez 4 m, a veči noma je 1–2 m. Globina je do 2 m, le v pr imer u Žekša več. Povezave med globino dna izvi ra i n inten ziv­nostjo izhajanja pl ina na vod ni pov ršini nismo našli. Pregled defi nicij mofete, mineralne vode in slatine je povzel neenotnost izrazoslovja. Kot mofete smo označili stalni površinski pojav iz­hajanja hladnega plina, predvsem CO2, z inten­zivnostjo večjo kot 2 (po lestvici od 1 do 5). Za suhe mofete (mofeta Rihtarovci, mofeta Strmec, mofeta pri Lokavski slatini) je značilno spreme­njeno rastje in lokalno gola tla. V mokrih mofe­tah (Polička slatina in Slepice) je v kotanjah pri­sotna nizko mineralizirana padavinska voda s kislim pH. Ihovska, Ivanjševska in Radvenska slatina ter Žekš so izviri mineralne vode, ki vsebuje nad 1 g/l skupnih raztopljenih snovi in je bogata s pro­stim CO2. Intenzivnost izhajanja plina je 2–4 na lestvici do 5. Verjanska slatina ni mineralna voda niti mofe­ta, kajti intenzivnost izhajanja plina je 1. Mogoče je slatina z nad 250 mg/l prostega CO2 (CO2)g, kar je pričakovano, a ne dokazano še za šest drugih izvirov. Ujterska slatina ne ustreza nobeni od teh definicij. Mofettes in Slovenske gorice, Slovenia Short summary Natural CO2 springs named mofettes occur in volcanic and non-volcanic areas worldwide, and also occur in Slovenske gorice in Slovenia. There, a number of mofettes and several CO2-rich mineral waters are known but have been rather poorly investigated. Most of the 11 springs included in the presented investigation (Fig. 1) emerge on the Badenian-Sarmatian clastic rocks of the Špilje Formation, some on the Lower Pannonian-Upper Pontian clastics of the Mura Formation, and the rest on the Quaternary sandy clay (for details see references in the first five sections of the paper). The latest research of these features (Bräuer et al., 2016) indicates that these gasses originate predominantly in the Earth’s mantle. A field survey was performed between Decem­ber 2014 and March 2015 at 11 sites as indicated in Table 1. Their GPS locations were recorded, the depth of the springs mapped on a 10 × 10 cm or 20 × 20 cm grid, and field physicochemical parame­ters of the water, when present, were measured. A visual, and therefore subjective, nominal scale was elaborated to differentiate among various in­tensities of degassing (Tab. 2), ranging between 1 and 5. Higher numbers denote increasing frequ­ency, abundance and intensity of gas bubbles. The results of the spring water measurements are presented in Table 3 and Figure 2 and differ noticeably. Water temperature was in the range of 4.1–11.2 °C, conductivity 50–3285 µS/cm, pH value 4.4 -8.9, ORP -16.5–334.7 mV, dissolved oxy­gen 0.3–73.4 % (or 121 % for captured Ivanjševska slatina), and TDS from 31 mg/l to 3.5 g/l. Variati­ons in the three measurements (Tab. 3) is largely attributable to the variable inflow of recent mete­oric water and/or fresh, shallow groundwater into the springs. This was supplemented by five bathymetr ic 3D models of natural springs as shown in Figures 3 to 7, where 81 degassing points are also shown. The shape of the springs is quite angular, which might be due to their capture in the past as drin­king water resources. The maximum length of the side may exceed 4 m, but is more commonly 1–2 m; their depth very rarely exceeds 2 m. The intensity of individual degassing points varies from 1 at Verjanska slatina to 5 at the largest mofette of Slepice, but is largely between 2 and 4 (Fig. 8). We could not find a correlation between the depth of the spring (or the length of the wa­ter column) and the intensity of degassing at the water surface. Tables 4 to 6 briefly summarize the main si­milarities of as many as 24 definitions of a mofet­te, 14 of a mineral water, and 10 of a slatina. We identified five mofettes, namely surface features with constant degassing of cold, mainly CO2 gas with an intensity of 2 or more (on a scale 1–5). Th­ree are dry mofettes (mofeta Rihtarovci, mofeta Strmec, and mofeta pri Lokavski slatini), exhibi­ting bare soil vents and characteristic vegetation. Two are wet mofettes (Polička slatina and Sle­pice), where the depressions are constantly fi lled with acidic (pH = 4.5–6.8) and low mineralised meteoric water (EC = 50–86 µS/cm). The hydroge­ological ter m mineral water usually denotes high mineralized groundwaters, often also rich in ga­ses (kačura, 1980; internet 4, 1994; Mioč, 1996; Javornik, 1998; Pavšič et al.., 2006; dragišiĆ & PoloMičiĆ, 2009; internet 3), and similar defi niti­ons are reported in balneology (kirschner, 2005; BudaPest water suMMit, 2013). However, when tal­king about bottled waters the term natural mine­ral water is commonly used, which refers not to the lowest concentrations of certain parameters but entails rather the addition of other deman­ds or parameters, such as small variations in the chemical composition of the groundwater, a clear distinction from drinking waters and other (CCA, 1983; uradni list rs, 2004, 2005, 2008; cenzon, 2014; eFBw, 2014; iBwa, 2016; gni, 2016). In this paper, we determined waters at Ihovska slatina, Ivanjševska slatina, Radvenska slatina, and Žekš as mineral waters, having more than 1 g/l of to­tal dissolved solids and/or above 250 mg/l of free CO2 (CO2)g. Therefore, these springs are rich in free gas with a flux intensity of 2– 4. A slatina is a Slovenian term that cannot be consistently or definitively translated. It usually denotes either high mineralized mineral waters, often rich in gases, or acid mineral waters (Bajec et al., 1970; BezlaJ, 1995; lah, 2002; vaselli et al., 2002; Pavšič et al., 2006; dragišiĆ & PoloMi­čiĆ, 2009). In balneology, the German “die Säuer­linge” (kirschner, 2005) has a similar meaning. The English terms “carbonated water, soda wa­ ter, sparkling water, fizzy water” refer to bottled waters with a high CO2 content, and are therefo­ re not directly comparable. We propose to use the term slatina for waters with more than 250 mg/l of free CO2 (CO2)g . Since we did not measure the latter parameter, the seven potential such springs (Tab. 7) must be further analysed. Verjanska slatina and Ujterska slatina are ne­ither mofettes nor mineral waters. Zahvala Raziskava je bila sofinancirana s strani MIZŠ in ESC po pogodbi 3330-14-509001 ter ARRS program­ske skupine P1-0020 Podzemne vode in geokemija. Avtorici se zahvaljujeva izr. prof. dr. Mihaelu Brenčiču in dr. Tjaši Kanduč za skrben pregled prispevka in ko­ristne nasvete pri oblikovanju poudarkov. Viri in literatura AlBu, M., Banks, d. & nash, h. 1997: Mineral and thermal groundwater resources. Chapman & Hell, London, UK: 447 p. ARSO; 2016: Klimatski podatki za 30-letno ob­dobje (tabele). I nter net: http://www.arso.gov. si/v reme/napoved i%20i n%20podatk i/gor n­ja _radgona.htm (3.9.2016) BaGar Povše, M., DešniK, S., KraMBerGer, L., turK, V. & zeMlJič, A. 2007: Med vrelci živl­jenja. Turistično društvo Gornja Radgona, Murska Sobota. Bajec, A., Jurančič, J., kloPčič, M., leGiša, L., suhaDolniK, S. & toMšič, F. 1970: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inter net: http:// bos.zrc-sazu.si/sskj.html (18. 4. 2015). BerGFelD, D., Fraser, G. & janiK, C.J. 2001: Elevated carbon dioxide flux at the Dixie Valley geothermal field, Nevada; relations between surface phenomena and the geother­mal reservoir. Chemical Geology, 177: 43–66, doi:10.1016/S0009-2541(00)00381-8. BeuliG, F., heuer, V., aKoB, D.M., viehWeGer, B., elvert, M., herrMann, M., hinrichs, K-U. & Küsel, K. 2015: Carbon flow from volca­nic CO2 into soil microbial communities of a wetland mofette, Multidisciplinary Jurnal of Microbial Ecology, 9/3: 746–759, doi:10.1038/ ismej.2014.148. BezlaJ, F. 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika: tretja knjiga P-S. Mladinska knjiga, Ljubljana: 355 p. Bräuer, K., geissler, W.H., KäMPF, H., nieDerMann, S. & rMan, N. 2016: Helium and carbon isotope signatures of gas exhalations in the westernmost part of the Pannonian Basin (SE Austria/NE Slovenia): Evidence for active lithospheric mantle degassing. Chemical Geology, 422: 60–70, doi:10.1016/j. chemgeo.2015.12.016. BudaPest water suMMit, 2013: Main types of mine­ral and medic water. I nter net: http://www.bu­dapestwatersummit.hu/ (18. 4. 2015). CCA (coMMission du codex aliMentarius), 1983: Normes Codex Pour les Eaux Minérales Naturelles. Commision du Codex Alimentarius Vol. XII, Programme mixte FAO/OMS sur les normes alimentaires (CAC (VOL. XII, 1st edn). Organisation des Nations Unies pour l'alimentation et l'agriculture (FAO)/ Organisation mondiale de la santé (WHO), Rome. cenzon, M. 2014: Different Types Of Bottled Water Explained. Inter net: http://www. s y mpt om f i nd .c om / nut r it ion-s upple m e nt s/ different-types-of-bottled-water-explained/ (2. 9. 2016). chioDini, G., Granieri, D., avoni, R., caliro, S., costa, A., MinoPoli, C. & vilarDo, G. 2010: Non-volcanic CO2 Earth degassing: case of Mefite d’Ansanto (southern Apennines), Italy. Geophysical Research Letters, 37/11, doi:10.1029/2010GL042858. collins, W. 1986: Collins English Dictionary. Inter net: hhtp://www.collinsdictionar y.com/ dictionary/english (18. 4. 2015). Derrill, M., KerricK, D. M., seWarD, T. M. & calDeira, K. 1995: Convective hydrother­mal CO2 emission from high heat flow regi­ons. Chemical Geology, 121/1– 4: 285-293, doi:10.1016/0009-2541(94)00148-2. Dogan, T., suMino, H., naGao, K., notsu, K., tuncer, M.K. & C¸eliK, C. 2009: Adjacent releases of mantle helium and soil CO2 from active faults: Observations from the Marmara region of the North Anatolian Fault zone. Geochemistry, Geophysics, Geosystem, 10/11: 1–11, doi:10.1029/2009GC002745. dragišiĆ, v. & PoloMičiĆ, d. 2009: Hidrogeološki rečnik – Dictionary of Hydrogeology. Rudarsko-geološki fakultet, Beograd: 570 p. EFBW 2014: Natural Mineral water. Inter net: http://www.efbw.eu/index.php?id=4 (2. 9. 2016). etioPe, G. 2009: Natural emissions of met­hane from geological seepage in Europe. Atmospheric Environment, 43: 1430 –1443, doi:10.1016/j.atmosenv.2008.03.014. evans, C. W., sorey, L. M., cooK, C. A., KenneDy, B. M., shuster, D. L., colvarD, E. M., White, L. D. & hueBner, M. A. 2002: Tracing and quantifying magmatic carbon discharge in cold groundwaters: lessons learned from Mammoth Mountain, Journal of Volcanology and Geothermal Research, 114/3 – 4: 291–312, doi:10.1016/S0377-0273(01)00268-2. FoDor, L., jelen, B., Marton, E., riFelj, H., kralJiĆ, M., kevriĆ, R., Marton, P., KoroKnai, B. & Baldi-Beke, M. 2002: Miocene to Quaternary deformation, stratigraphy and paleogeography in northeastern Slovenia and Southwestern Hungary. Geologija, 45/1: 103– 114, doi:10.5474/geologija.2002.009. FoDor, L., BaDa, G., csillaG, G., horvath, E., ruszKiczay-ruDiGery, Z., Palotas, K., siKheGy i, F., tiMar, G., cloetinGh, S. & horvath, F. 2005: An outline of neotectonic structures and morphotectonics of the western and central Pannonian Basin. Tectonophysics, 410: 15 – 41. GaBor, L. 2015: Pregled mofet na območju Slovenskih goric. Diplomsko delo. Naravo­slovnotehniška fakulteta, Ljubljana: 58 p. GNI, 2016: Where Does Bottled Water Come From? Geology -Geoscience News and Information. Internet: http://geology.com/ar­ticles/ bottled-water.shtml (2. 9. 2016) hochstein, M. & BroWne, P. 2000: Surface mani­festations od geothermal systems with vol­canic heat sources. In: siGurDsson, H. (ed.): Encyclopedoa of volcanoes. Academic Press, San Diego: 835–855. hohBerG, K., schulz, H-J., BalKenhol, B., Pilz, M., thoMalla, A., russel, D.J. & PFanz, H. 2015: Soil faunal communities from mofette fields: Effects of high geogenic carbon dioxide concentration, Soil Biolog y and Biochem istr y, 88: 420– 429, doi:10.1016/j.soilbio.2015.06.017. horváth, F., Musitz, B., Balázs, A., veGh, A., uhrin, A., naDor, A., KoroKnai, B., PaP, N., toth, T. & WoruM, G. 2015: Evolution of the Pannonian basin and its geothermal resour­ces. Geothermics, 53: 328–352, doi:10.1016/j. geothermics.2014.07.009. hounsloW, A. W. 1995: Water Quality data: Analysis and Interpretations. Lewis Publi­shers, New York: 397 p. IBWA 2016: Types of water – bottled. Inter national Bottled Water Associaton. Inter net: http:// w w w.bott ledwater.org /t y pes/ bottled-water (2. 9. 2016) javorniK, M. 1998: Veliki splošni leksikon v osmih knjigah: Peta knjiga Ma-Ož. DZS, Ljubljana: 2479 –3094. jelen, B. 2010: Tektonska karta predkenozojske podlage Mursko-zalskega bazena na sloven­skem območju projekta T-JAM. Geološki za­vod Slovenije, Ljubljana. jelen, B. & riFelj, H. 2005: Inner geody­namic control on the Late Paleogene and Neogene stratigraphy in Slovenia. Abstract book, 12th Congress R.C.M.N.S. Patterns in Processes in the Neogene of the Mediter raneian Region, Vienna. University of Vienna, Natural History Museum of Vienna: 116 –118. jelen, B. & riFelj, H. 2011: Površinska lito­stratigrafska in tektonska strukturna kar­ ta območja T-JAM projekta, severovzhodna Slovenija 1: 100.000. Inter net: http://www. geo-zs.si/podrocje.aspx?id=489 (1. 7. 2015) jelen, B., riFelj, H., Bavec, M. & ra jver, D. 2006: Opredelitev dosedanjega konceptual­nega geološkega modela Murske depresije. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 56 p. kačura, G. 1980: Minerální vody Severočeského kraje. Ústřední ústav geologický, Praha: 9–12. KäMPF, H., Bräuer, K., schuMann, J., hahne, K. & strauch, G. 2013: CO2 discharge in an acti­ve, non-volcanic continental rift area (Czech Republic): Characterisation (.13C, 3He/4He) and quantification of diffuse and vent CO2 emissions. Chemical Geology, 339: 71–83, doi:10.1016/j.chemgeo.2012.08.005. Kirschner, c. 2005: Glossar - Europäischer Heilbäderverband. Notamed Verlag, Brusels: 351 p. klanJšček, M. & raDovan, D. 2005: Navtični vodnik slovenskega morja in obale. I nter net: http://www.hidrografija.si/p1/3-2.php (13. 4. 2015) KoKol, A. 2008: Regionalna geografija lokalnih mineralnih izvirov na Radgonskem območ­ju. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana: 104 p. Kralj, P. 2007: Die Mineralwasserquellen von Benedikt. Der Mineralbrunnen, 7: 1–4. Kralj, P. & Kralj, P. 2000: Thermal and mine­ ral waters in north-eastern Slovenia, Environmental Geology, 39/5: 488–500: doi:10.1007/s002540050455. Kr al j, P., Kralj, P., BizjaK, M., MediĆ, M. & Ma rinKo, M. 1998: Lastnosti termalne vode v geotermalnem sistemu Termal I v Prekmurju, III. faza. Geološki zavod Lju­bljana, Ljubljana. Kralj, P., eichinGer, L. & kralJ, P. 2009: The Benedikt hydrothermal system (North- Eastern Slovenia). Environmental Geology, 58: 1653–1661, doi:10.1007/s00254-008-1631-3. Kröll, R. 2010: Mofettes (dry CO2 exhala­tions) along the Rhine on Hammerstein Island and in Wied near Datzeroth. Mainzer Geowissenschaftliche Mitteilungen, 35: 61–72. lah, A. 2002: Okoljski pojavi in pojmi: okolj­sko izrazje v slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana: 116 p. lan, T.F., yanG, T.F., lee, H.F., chen, Y.C., chen, C.H., sonG, S.R. & tsao, S. 2007: Composition and flux of soil gas in Liu-Huang-Ku hydro­thermal area, northern Taiwan. Journal of Volcanology and Geotherm Research, 165: 32– 45, doi:10.1016/j.jvolgeores.2007.04.015. laPanje, A. 2006: Izvor in kemijska sestava ter­malnih in termomineralnih vod v Sloveniji. Geologija, 49/2: 347–370, doi:10.5474/ geologija.2006.025. laPanje, A. 2007: Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na članek Izvor in kemijska Sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji. Geologija, 50/1: 215–220. laPanje. A. & rMan. N. 2009: Termalna in termomineralna voda = Thermal and Thermomineral water. In: Pleničar, M., oGorelec, B. & novaK, M. (eds.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 553–560. laPanje, A., BaeK, R., Budkovič, T., DoMBerGer, G., Goetzl, G., hriBerniK, K., KuMelj, Š., letouze, G., liPiarsKi, P., PoltniG, W. & rajver, D. 2007: Geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 124 p. leWicKi, J.L., evans, W.C., hilley, G.E., sorey, M.L., roGie, J.D. & Brantley, S.L. 2003: Shallow soil CO2 flow along the San Andreas and Calaveras faults, California. Journal of Geophysical Research, 108/B4, doi:10.1029/2002JB2141. lučiĆ, D., saFtiĆ, B., krizManiĆ, K., PrelogoviĆ, E., BritviĆ, V., MesiĆ, I., & taDej, J. 2001: The Neogene evolution and hydrocarbon potential of the Pannonian Basin in Croatia. Marine and Petroleum Geology, 18: 133–147. lynne, B. Y. 2003: T he Geother mal Guide to Wai­O-Tapu Thermal Wonderland. Publishing Press, 64 p. Maček, I., viDeMšeK, U., Kastelec, D. & stoPar, D. 2009: Geological CO2 affect microbial res­piration rates in Stavešinci mofette soils. Acta Biologica Slovenica, 52: 41– 48. Maček, I. 2013: A decade of research in mofette areas has given us new insights into adapta­tion of soil microorganisms to abiotic stress. Acta Agriculturae Slovenica, 2: 209–217. Markič, M. 2013: Zakaj nastopata zemeljski plin in nafta ravno na območju Lendave. Mineralne surovine v letu 2013, 10/1: 122–138. Mehlhorn, J., BeuliG, F., Kusel, K. & Planer-FrieDrich, B. 2014: Carbon dioxide trigge­red metal(loid) mobilisation in a mofette. Chemical geology, 382: 54–66, doi:10.1016/j. chemgeo.2014.05.027. Minissale, A., MaGro, G., Martinelli, G., vaselli, O. & tassi, G. F. 2000: Fluid geochemi­cal transect in the Northern Apennines (central-northern Italy): fluid genesis and migration and tectonic implications. Tectonophysics, 319: 199–222. Mioč, P. 1996: Letno poročilo – Projekt: Geloška topografija mineraliziranih vod. Inštitut za geologijo, geotehniko in geofi ziko, Ljubljana: 24 p. Mioč, P. 1997: Geološka topografija minerali­ziranih vod – III faza, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana: 19 p. Mioč, P. & MarkoviĆ, S. 1998: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač lista Čakovec 1: 100 000. Zvezni geološki zavod Beograd, Geološki za­vod Ljubljana. Mioč, P. & žnidarčič, M. 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač lista Maribor in Leibniz 1: 100.000. Zvezni geološki zavod Beograd, Geološki zavod Ljubljana. Motyčková, H., širová – Motyčková, K., Motyčka, V. & šir, J. 2012: Geologické zajímavosti České republiky. Academia, Pr ůvodce, Praha: 364 p. náDor, A., laPanje, A., tóth, G., rMan, N., szösc, T., Prestor, J., uhrin, A., rajver, D., FoDor, L., Muráti, J. & székely, E. 2012: Transboundary geothermal resources of the Mura-Zala basin : a need for joint thermal aquifer management of Slovenia and Hungary. Geologija, 55/2: 209–223, doi:10.5474/geologija.2012.013. naravovarstveni atlas, 2013. Inter net: http:// w w w. n a r av o v a r s t v e n i -at l a s . s i / n v aj av n i / DefaultNva.aspx (24. 4. 2015). néda, T., szaKács, A., cosMa, C. & Mócsy, I. 2008: Radon Concentration measurments in mofettes from Harghita and Covasna Countries, Romania. Journal of Environnmental Radioactivity, 99/12: 1819– 1824, doi:10.1016/j.jenvrad.2008.07.007. neuenDorF, K. K. E., Mehl, J. & jacKson, J. A. 2005: Glossar y of Geology. A merican Geological Institute, Alexandria: 779 p. nicKschicK, T., KaMPF, H., FlechsiG, C., Mrlina, J. & heinicKe, J. 2015: CO2 degassing in the Hartouov mofette area, western Eger Rift, imaged by CO2 mapping and geoelectrical and gravity surveys, International Jurnal of Earth Science, 104/8: 2107–2129, doi:10.1007/ s00531-014-1140-4. novaK, D. 1974-1977: Hidrogeološke raziska­ ve mineralne vode pri Lenartu – več faz. Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. nosan, A. 1973: Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji. Geologija, 16: 6–81. oGorevec, B. 2008: Vpliv vode v tleh na tok geoge­nega CO2 iz tal v atmosfero. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 39 p. oxFord university Press 2015: Oxford Dictionaries. http://oxforddictionar ies.com/ (12. 4. 2015). Pavšič, J., Pleničar, M., strMole, D., Kralj, P. & GrM, M. 2006: Geološki terminološki slovar. ZRC SAZU, Ljubljana: 331 p. Pavšič, J. & horvat, A. 2009: Eocen, oligocen in miocen v osrednji in vzhodni Sloveniji = The Eocene, Oligocene and Miocene in Central and Eastern Slovenija. In: Pleničar, M., oGorelec, B., & novaK, M. (eds.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 373– 426. Pezdič, J. 1991: Izotopi v termomineralnih vodnih sistemih; Doktorska disertacija. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana: 157 p. Pezdič, J., Dolenec, T., Pirc. S. & žižek, D. 1995: Hydrogeochemical properties and ac­tivity of the fluids in the Pomurje Region of the Pannonian Sedimentary Basin, Acta Geologica Hungarica, 1: 319–240. Pezdič, J. 2003: Origin and migration of gases in the Pannonian sedimentary basin. Proceedings of ICGG7: 47–49. PFanz, H., voDniK, D., WittMann, C., aschan, G., Batic, F., turK, B. & Maček, I. 2007: Photosynthetic performance (CO2-compen­sation point, carboxylation efficiency, and net photosynthesis) of timothy grass (Phleum pratense L.) is affected by elevated car­bon dioxide in post-volcanic mofette areas. Environmental and Experimental Botany, 61/1: 41– 48, doi:10.1016/j.envexpbot.2007.02.008. Pleničar, M. & nosan, A. 1958: Paleogeografija Panonskega obrobja v Sloveniji. Geologja, 4: 94 –110. rennert, T., eusterhues, K., De anDraDe, V. & totsche, K. U. 2012: Iron species in soils on a mofette site studied by Fe K-edge X-ray ab­sorption near-edge spectroscopy, Chemical Geology, 332–333: 116 –123, doi:10.1016/j. chemgeo.2012.09.046. rennert, T. & PFanz, H. 2016: Hypoxic and aci­ dic -Soils on mofette fields. Geoderma, 280: 73–81, doi:10.1016/j.geoderma.2016.06.019. rMan, N. 2016: Hydrogeochemical and isotopic tracers for identification of seasonal and lon­g-term over-exploitation of the Pleistocene thermal waters. Environmental monitoring and assessment, 188/4: 242–262, doi:10.1007/ s10661-016-5250-2. rMan, N. & kanduč, T. 2015: Isotopic compositi­on and geochemistry of mineral water sprin­gs and mofettes, a case study of Slovenia. In: kraJcar BroniĆ, I., horvatinčiĆ, N. & oBeliĆ, B. (ur.): ESIR Isotope Workshop XIII, Ruđer Bošković Institute, Zagreb rMan, N., laPanje, A. & ra jver, D. 2012: Analiza uporabe termalne vode v severo­vzhodni Sloveniji. Geologija, 55/2: 225–242, doi:10.5474/geologija.2012.014. rMan, N., laPanje, A., Prestor, J. & o‘sullivan, M. J. 2016: Mitigating depletion of a porous geothermal aquifer in the Pannonian sedi­mentary basin. Environmental Earth Science, 75: 723, doi:10.1007/s12665-016-5634-1. roGie, J.D., KerricK, D.M., chioDini, G. & FronDini, F. 2000: Flux measurements of nonvolcanic CO2 emission from some vents in central Italy. Journal of Geophysical Research, 105: 8435– 8445, doi:10.1029/1999J B900430. saFtiĆ, B., veliĆ, J., sztano, O., juhazs, G. & ivkoviĆ, Ž. 2003: Tertiary Subsurface Facies, Source Rocks and Hydrocarbon Reservoirs in the SW Part of the Pannonian Basin. Geologica Croatica, 56: 101–122. sauer, U., schütze, C., leven, C., schlöMer, S. & Dietrich, P. 2013: An integrative hierarchical monitoring approach for detecting and cha­racterizing CO2 releases. Energy Procedia, 37: 4257– 4267. doi:10.1016/j.eg ypro.2013.06.328. senekovič, M. 2011: Mineralne vode na območ­ju Lenarta v Slovenskih goricah. Diplomsko delo. Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana: 87 p. szösc, T., rMan, N., süveGes, M., Palcsu, L., töth, G. & laPanje, A. 2013: The applica­tion of isotope and chemical analyses in managing transboundary groundwater resources. Applied geochemistry, 32: 95–107, doi:10.1016/j.apgeochem.2012.10.006. šleBinGer, C. 1955: O sulfidih v pomurskih slati­nah ter njihovem pomenu za nastanek slatin. Geologija, 3: 226 –230. šraM, D., rMan, N., rižnar, I. & laPanje, A. 2015: The three-dimensional regional geolo­gical model of the Mura-Zala basin, nort­heastern Slovenia. Geologija, 58/2: 139–154, doi:10.5474/geologija.2015.011. töth, G., rMan, N., rotár-szalkai, Á., kerékgyártó, T., szösc, T., laPanje, A., cernaK, R., reMsíK, A., schuBert, G. & náDor, A. 2016: Transboundary fresh and thermal groundwater flows in the west part of the Pannonian Basin. Renewable & sustainab­le energy reviews, 57: 439– 454, doi:10.1016/j. rser.2015.12.021. uradni list rs; 2004: Pravilnik o naravni mine­ralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi. Uradni list, št. 50/2004. uradni list rs; 2005: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi. Uradni list, št. 75/2005. uraDni list rs: 2008: Zakon o k metijstv u (ZK me­ 1). Uradni list, št. 45/2008. vaselli, O., Minissale, A., tassi, F., MaGro, G., seGheDi, I., ioane, D. & szaKacs, A. 2002: A geochemical traverse across the Eastern Carpathians (Romania): constrain­ts on the origin and evolution of the mine­ral water and gas discharges. Chemical Geology, 182: 637– 654. voDniK, D., PFanz, H., Maček, I., Kastelec, D., lojen, S. &, Batič, F. 2002: Photosynthesis of cockspur [Echinochloa crus-galli (L.) Beauv.] at sites of naturally elevated CO2 concentrati­on. Photosynthetica, 4: 575-579. voDniK, D., Kastelec, H., PFanz, H., Maček, I. & turK, B. 2006: Small-scale spatial variation in soil CO2 concentration in a natural carbon dioxide spring and some related plant res­ponses. Geoderma, 133: 309–319, doi:10.1016/j. geoder ma.2005.07.016. voDniK, D., viDeMšeK, U., Pintar, M., Maček, I. & PFanz, H. 2009: The characteristic of soil CO2 fluxes at a site with natural CO2 enrichment. Geoderma, 150/1–2: 32–37, doi:10.1016/j. geoder ma.2009.01.005. vraBec, M., Pleničar, M., šMuc, A. & Buser, S. 2009: Geološki razvoj Slovenije – povzetek. In: Pleničar, M., oGorelec, B. & novaK, M. (eds.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 23– 40. vrzel, J. 2012: Hidrogeološka analiza odnosa med plitvim in globokim vodonosnikom na Radenskem območju. Diplomsko delo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana: 62 p. Weinlich, FH., tesar, J., Weise, SM., Bräuer, K. & KäMPF, H. 1998: Gas flux distribution in mine­ral springs and tectonic structure in nort­hwest Bohemia. Journal of Czech Geological Society, 43/1–2: 91–110. žleBnik, L. 1974: Hidrogeološke razmere v Nuskovi na Goričkem. Geologija, 17: 477– 491. žleBnik, L. 1975: Hidrogeološke raziskave mine­ralne vode v Radencih v letu 1974: Letno poročilo o rezultatih raziskovalne naloge. Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana: 25 p. žleBnik, L. 1978a: Terciarni vodonosniki v Slovenskih goricah in na Goričkem. Geologija, 21/2: 311–324. žleBnik, L. 1978b: Letno poročilo: Karta mine­ralnih in termalnih vod Slovenije v merilu 1:200.000, II.faza, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. žleBnik, L. 1980: Hidrogeološke raziskave ter­momineralne vode v Radencih: Letno poroči­lo. Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana: 14 p. žleBnik, L. 2009: Pregled raziskav in zajetij mineralne vode v Radencih od leta 1965 na­prej. Radenski vestnik, posebna izdaja ob 140-letnici Radenske 1869 – 2009: 31-33. Internetni viri: internet 1: https://en.wikipedia.org/wiki/ Mofetta (18.2.2015) internet 2: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slatina (22.12.2015) internet 3: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Mineralna_voda (22.12.2015) internet 4: http://www.britannica.com/« (22.12.2015) internet 5: https://en.wikipedia.org/wiki/ Carbonated_water (3.9.2016) internet 6: https://en.wikipedia.org/wiki/Sour water (22.12.2015) GEOLOGIJA 59/2, 179-192, Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.010 Hydrogeochemical and isotopic characterization of Pesnica River, Slovenia Hidrogeokemične in izotopske značilnosti reke Pesnice Tjaša KANDUČ1*, Zoran SAMARDŽIJA1b, Nataša MORI3, Andreja JEREBIC3, Ines LEVAČIČ4, Miha KRAČUN4 , Johanna A. ROBINSON1, 2, Stojan ŽIGON1, Željko BLAŽEKA4 & David KOCMAN1 1Department of Environmental Sciences, 1bDepartment for Nanostructured Materials, Jožef Stefan Institute, Jamova cesta 39, SI–1000 Ljubljana, Slovenia; e-mail: tjasa.kanduc@ijs.si*, zoran.samardzija@ijs.si, johanna.a.robinson@ijs.si, stojan.zigon@ijs.si, david.kocman@ijs.si 2Jožef Stefan International Postgraduate School, Jamova cesta 39, SI–1000 Ljubljana, Slovenia 3Department of Organisms and Ecosystem Research, National Institute of Biology, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenia; e-mail: natasa.mori@nib.si, andreja.jerebic@nib.si 4Institut za ekološki inženiring d.o.o., Ljubljanska ulica 9, SI–2000 Maribor, Slovenia; e-mail: ines.levacic@iei.si, miha.kracun@iei.si, zeljko.blazeka@iei.si Prejeto / Received 11. 10. 2016; Sprejeto / Accepted 9. 11. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Key words: River Pesnica, hydrogeochemical composition, stable isotopes, carbon, biogeochemical processes Klju~ne besede: reka Pesnica, hidrogeokemijska sestava, stabilni izotopi, ogljik, biogeokemijski procesi Abstract The surface water geochemistry and carbon cycling studied here depend mainly on geological composition of the river catchment. The investigated surface waters in the river Pesnica catchment that are heavily hydromorphologicaly altered (reservoirs, channelization, land melioration systems) represent waters influenced by chemical weathering of carbonates and of mostly clastic rocks (claystone, sandstones, marlstones and siltstones). The objectives of our study were to analyze hydrogeochemical and isotopic composition of dissolved (.13C ) and particulate carbon (.13C) with characterization of suspended matter and evaluate biogeochemical DICPOC processes in Pesnica River in Slovenia before and after the retention. Surface waters are generally close to saturation regarding calcite and dolomite, dissolved CO2 is 49 to 1000 times oversaturated relative to atmosphere. .13C DIC was in the range from -14.8 to -4.2 ‰ and shows following biogeochemical processes in river system: degradation of organic matter, dissolution of carbonates and biological activity, which was confirmed with SEM microscopy and EDXS microanalysis. Results of SEM/EDXS showed that suspended matter is composed of K, Mg and Ca from locations Pesnica 1 and Pesnica 2 (above retention Perniško lake). Sample from Pesnica 3 (below retention) shows higher biological activity, while sample from Pesnica 4 (tributary of Pesnica, drainage channel Biš) contains a lot of particles of microporous structure and fiber structure, which are probably of anthropogenic origin. .13CPOC is changing from -29.5 to-27.6‰ and showed different stages of degraded terrestrial material. More negative .13CPOC are shown at location at drainage channel Biš and show higher terrestrial input in river system as locations 1, 2 and 3 Pesnica, which have higher .13CPOC values. This first results about suspended matter in Pesnica watershed serve for evaluation of anthropogenic influences specially in relation with further influences and longer time planning of sustainable river water management. Izvleček Geokemija površinskih voda in kroženje ogljika v naši študiji v glavnem zavisita od geološke podlage v porečju. Raziskane površinske vode v porečju Pesnice, ki je hidromorfološko močno preoblikovano (vodni zadrževalniki, urejanje struge, melioracije), predstavljajo vode, na katere vpliva kemijsko preperevanje karbonatov in v glavnem klastičnih kamnin (glinavcev, peščenjakov, laporovcev in meljevcev). Namen naše raziskave je bil analizirati hidrogeokemično in izotopsko sestavo raztopljenega in partikulatnega ogljika skupaj s karakterizacijo suspendirane snovi in oceno biogeokemijskih procesov v porečju Pesnice v Sloveniji pred zadrževalnikom in za njim. Površinske vode so večinoma blizu nasičenja glede na kalcit in dolomit, raztopljen CO2 je od 49 do 1000 krat prenasičen relativno na atmosfero. .13CDIC je bil v razponu od -14.8 do -4.2 ‰ in kaže na sledeče biogeokemijske procese v rečnem sistemu: razgradnja organske snovi, raztapljanje karbonatov in biološka aktivnost, kar je bilo potr jeno s SEM mikroskopijo i n EDXS mik roanalizo. Rezu ltati SEM/ EDXS so pokazali, da je suspend irana snov iz Pesnice 1 in Pesnice 2 (nad zadrževalnikom Perniško jezero) sestavljena iz alumosilikatov s K, Mg in Ca. Vzorec iz Pesnice 3 (pod zadrževalnikom) kaže na veliko biološko aktivnost (diatomeje), medtem ko vzorec iz Pesnice 4 (pritok Pesnice, drenažni kanal Biš) vsebuje veliko delcev mikroporozne strukture in vlaknatih struktur, ki so po vsej verjetnosti antropogenega izvora. .13CPOC se spreminja od -29.5 do -27.6 ‰ in kaže na različne stopnje razgrajenega terestričnega materiala. Bolj negativne vrednosti .13CPOC opazimo na lokaciji v drenažnem kanalu Biš in kažejo na večji terestrični vnos v rečni sistem kot lokacije Pesnice 1, 2 in 3, ki imajo višje vrednosti .13CPOC. Ti prvi rezultati o suspendirani snovi v porečju Pesnice služijo za evalvacijo antropogenih vplivov, posebno v povezavi s prihodnjimi vplivi in dolgoročnim načtrovanjem trajnostnega upravljanja s porečjem. Introduction It is well known that rivers reflect the biogeo­chemical processes occurring in their catchment areas (MeyBeck, 1981; MeyBeck, 1987; PoPescu et al., 2015; li et al., 2016). Understanding the or­ganic and inorganic carbon cycles in river sys­tems is important because it helps to understand the biogeochemical processes in a river and its catchment basin (kariM & veizer, 2000; Barth et al., 2003; saMeer et al., 2016). Several studies evaluating biogeochemical processes in Slovenian rivers have been carried out in the past ten years, contributing substantially to a general under­standing of their interactions with their catch­ments (kanduč & ogrinc, 2007; kanduč et al., 2008; zavadlav et al., 2013; kanduč et al., 2013). Suspended organic matter is known to be complex mixture of molecules such as carbo­hydrates, amino acids, fatty acids and phenols, particles from wastewaters and industrial water, soil organic matter and biological material like phytoplankton and plant parts (hoPe et al., 1994). Suspended matter in rivers is derived mostly from soil and plant material, so suspended or­ganic matter (.13CPOC) in rivers can be used to de­termine the contribution of terrestrial vegetation and soil matter in the river ecosystem (hedges, 1992). Pesnica is a river that was extensively regu­lated in the 60's when it was channeled and when multipurpose retention basins were built to miti­gate floods (leitinger, 2012). Nowadays, d roughts in combination with severe loads of nutrients and other pollutants from households and agriculture adversely affect the flora and fauna in the area (Markoli, 2012). The main objective of our study was to un­derstand the hydrogeochemical characteristics and prevailing biogeochemical processes in the Pesnica catchment waters using geochemical and stable carbon isotopes analysis, respec­tively. Geological and geomorphological setting River Pesnica is located in northeastern Slove­nia (Fig. 1). It is a left tributary of River Drava, and is the main watercourse in Slovenske gorice. The river originates above Pesnica (in Austria) at an altitude of 300 m; at town Ormož (altitude 190 m) it flows out to the Drava River (Fig. 1). Its length is 69 km, of which 65 km being in Slovenia (statisti­cal oFFice oF rePuBlic oF slovenia, 2002). Its catch­ment area comprises 539 km2. Its mean average dis­charge between 1926 and 1965 was 6.72 m3/s. It has a mixed snow/rain river regime with high water lev­els in March and November and low in August and September. In Pesnica catchment area, 3 gauging stations are monitored by the Slovenian Environ­mental Agency (SEA): Ranca, Gočova, Zamušani I Kobold, 2012). Land cover in Pesnica catchment is dominated by agriculture areas (~75 %), followed by forests and semi-natural areas (~23 %) and with less than 2% of artificial surfaces (clc, 2012). Since Pesnica flows through a lower bushy en­vironment, it has a low specific runoff (10.6 l/s/ km2; gauging station Zamušani) and a runoff co­efficient of 32.2 % (gauging station Zamušani). In past years it was found, that mainly in summer, the discharge of Pesnica is mostly below 0.5 m3/s (urBanek, 1994). Since it flows through an intensively agricultural area, it contains large amount of atrazine and steroid organic sub­stances, together with a high concentration of nitrates in past decade. Pollution with sewage sludge was moderate, and in recent years the river’s ecological status has improved (urBanek, 1994). Pesnica River is heavily hyd romor phologically altered (from Zgornja Kungota to outflow). For the purposes of flood prevention, several reser­voirs have been constructed to retain the water: Per nica and tributaries were arti ficial lakes were constructed for water retention. Drainage channel at settlement Biš-the mu­nicipality Trnovska vas, is a right hand tributary of Pesnica River (P4 in Fig. 1). Geologically, Pesnica catchment area belongs to the Panonian basin and is of Tertiary and Quaternary ages. The catchment is composed of Miocene and Pliocene sediments (siltstones, marlstones, claystones, dolomite/calcite) and quaternary sediments. The area of the Panonian basin was split into more tectonic units with the Slovenske gorice as the largest tectonic unit. In the Pesnica catchment more faults were found in different directions, belonging to the category of tectonic faults. The most important are: Globov­nica, Pesnica, Dravinja faults (named after the tributaries that flow through them). Surface wa­ter creates channels, in which the rocks are the most fractured (Mioč & žnidarčič, 1989; Perko et al., 2001). Following Miocene and Quaternary sed­iments are present in the River Pesnica watershed: Miocene sediments (M21) that outcrop up in the northeastern part of the catchment are composed of conglomerate, sandstone and marl. M2 2 – Miocene sediments are composed of gravel, sand, marl, limestone and sandstone. M3 1 – In the lower part of the catchment sandy marl sediments prevail and within them are mica, sandstone, claystones and marlstones. Gravels are composed of siliciclastic and other metamorphic and magmatic rocks. M3 2-Miocene sediments are located in the eastern part of Pesnica catchment and are com­posed of sandy clays, sandy clay marls, sands and sandy gravels. Pliocene sediments are located in the southern part of the River Pesnica catchment (Pliocene) and are composed of clay, sand, con­glomerate and clayey marl (Mioč & žnidarčič, 1989). Quaternar y sediments are located along surface water flow in the valley and are com­posed of clastic material (gravels, sands, marls, clays). Fig. 1. Land use map of River Pesnica catchment area (corine lanD cov er 2012) Materials and Methods In order to determine how artificial reservoirs influence biogeochemical processes in the river system, water was sampled at the inflow and out­flow of one of the accumulation lakes (Perniško jezero) during the crop growing season. In addi­tion, a small drainage channel nearby Biš village was chosen to investigate how an area dominated by intensive agriculture contributes to the bio­geochemical processes of Pesnica River. Discharge data (Miha Supek, personal commu­nication) were obtained from the Environmental Agency of the Republic of Slovenia (Tab. 1). Sam­ples were collected four times in each month from February to September (except July) 2016 at four gauging stations: 1 (before dam), 2 (before dam), 3 (after dam), 4 (drainage channel Biš). Tempera­ture and dissolved oxygen (DO) of surface waters were measured with a WTW Multi 340, CellOx 325. pH was measured with a Seven Compact pH/ ion Metler Toledo and electroconductivity with an Ultrameter II MYRON L COMPANY 6 PFCE, serial 6218180, both in the laboratory after sam­pling. Sample aliquots collected for cation, anion and alkalinity analyses were passed through a 0.20 µm nylon filter into HDPE bottles (30 ml) and kept refrigerated until analyzed. Samples for .13C DIC analysis were passed through a 0.45 µm nylon filter and stored in glass serum bottles filled with no headspace and sealed with septa caps. Alkalinity was measured using Gran titra­tions (clesceri et al., 1998). Cations (Ca2+, Mg2+ , Na+, K+) and anions (SO4 2-, Cl-, and NO3 -) were measured by ion chromatography (Metrohm, 761 Compact IC). The stable isotope composition of dissolved in­organic carbon (.13CDIC) was determined with a Europa Scientific 20-20 continuous flow IRMS (isotope ratio mass spectrometer) with an AN­CA-TG preparation module. Phosphoric acid (100 %) was added (100-200 µl) to a septum-sealed vial which was then purged with pure He. The water sample (5 ml) was injected into the septum tube and headspace CO2 was measured (modified after kanduč, 2006). In order to determine the optimal extraction procedure for surface water samples, a standard solution of Na2CO3 (Carlo Erba) with a known .13CDIC of -10.8±0.2 ‰ was prepared with a concentration of 0.66 g/l. Samples for characterization of suspended matter from each location (Fig. 1) were collected (September 2016 sampling) using standard rep­resentative sampling techniques (schuster & reddy, 2001) in HDPE bottles. From each lo­cation, 3 l of surface water were sampled for microscopic (SEM/ EDXS-scanning electron microscopy/energy -dispersive X-ray spectros­copy) analyses (suspended matter characteriza­tion) and for isotopic composition of carbon in suspended matter (.13CP OC). Surface water sam­ples were fi ltered through a Whatman GF/F (pore size 0.7 µm) glass fiber fi lter. The isotopic composition of carbon in suspended matter was determined using a Europa 20-20 continuous flow IRMS-SL preparation module. The filter was treated with 1M HCl to dissolve any car­bonate present. Approximately 1 mg of sample was scrapped from the GF/ F fi lter and dried at 60 °C. The isotopic composition of carbon was determined after combustion of the capsules in a hot furnace at 1000 °C. IAEA CH3 and IAEA CH6 standards were used to relate the analytical results to the VPDB. Sample reproducibility for carbon was ±0.2 ‰. All stable isotope results for carbon are expressed in the conventional delta (.) notation, defi ned as per mil (‰) deviation from the reference standard VPDB. Precision of working standards was ±0.2 ‰ for .13Cand .13C. DIC POC Samples of suspended matter from Pesnica catchment area from September sampling were examined to study the mor pholog y of parti­cles and their element composition, using a field-emission-gun scanning electron micro­scope (FEGSEM) JEOL JSM 7600-F equipped with Oxford Instr uments INCA energy – dispersive X-ray spectroscopy (EDXS) with 20­mm2 silicon-drift detector (SDD). SEM/EDXS analyses were performed at 20kV accelerating voltage, 15 mm working distance and 100 s ac­quisition time. The internal INCA EDS standard database was used for the analyses. Thermodynamic modeling was used to eval­uate pCO2 (partial pressure) and the saturation state of calcite (SI) and dolomite (SI) calcitedolomite using pH, alkalinity and temperature as inputs to the PHREEQC speciation program (Pa rK­hurst & aPPelo, 1999). Version 2.16.03 Phre­eqc for Windows was used to calculate SI, calcite SI and pCO. dolomite2 Results and discussion Theoretical background of dissolution of minerals Dissolved Ca2+ and Mg2+ are largely supplied by the weathering of carbonates, with smaller contributions from silicate weathering, as in­ - dicated by the relatively high HCO3 and low Si concentrations. Most of the water samples in our - study deviate from a 2:1 molar ratio of HCO3 (Fig. 2A) and are the consequence of weathering of clastic rocks composed of clay minerals as fol­lows (1-5): CaAlSiO + 3HO + 2CO (Anorthite) › 22822- AlSiO(OH) + Ca2+ + 2HCO (Kaolinite) (1) 22543 In the case of weathering anorthite, only Ca2+ is present in carbonate reactions (precipitation of calcite). NaAlSi3O8 + CO2 + 11/2H2O (Albite) › - Na+ + 1 AlSiO(OH) + 2HSiO + HCO 2254443 (Kaolinite) (2) In case of weathering of albite, Na+ and HCO3 -are in 1:1 stoichiometr y ratio. The origin of K+ can be mica shist. Weathering of calcite and dolomite is presented below: Calcite : - CaCO + CO + HO . Ca2+ + 2HCO(3) 32(g)23 Dolomite : - CaMg(CO) + CO + HO . Ca2+ + Mg2+ + 2HCO 0:50:53223 (4) The carbon diox ide content of rain and soil water is par ticu larly impor tant in weather ing processes (Ga i lla rDet et al., 1999). T he chemi­cal composition of rainwater changes marked ly after enter ing the soi ls (Ga ill a rDet et al., 1999). The upper par t of the soil is a zone of i ntense biochem ical activity. One of the major biochem­ical processes of the bacter ia is the oxidation of organic mater ial, which leads to an increase of carbon diox ide in the soil gas (Ga i lla rDet et al., 1999). Above the zone of water satu ration, the soil gases may contain 10 to 40 times as much as carbon diox ide as the free atmosphere (ref­erence value for partial pressu re in atmosphere is 316 ppm (cl a rk & Fr i tz, 1997)). This CO2 g ives r ise to a var iety of weather i ng reactions, for example the cong r uent dissolution of cal­cite (CaCO3) in limestone: CaCO3+ CO2(g) + H2O – = Ca2++ 2HCO3 and the incongruent reaction with K–spar: (K AlSiO): 2KAlSiO+ 2CO+ 11HO = 383822 AlSiO(OH)+ 2K++ 2HCO–+ 4HSiO(5) 22543 42 The amount of CO2 dissolved according to reaction (3) depends mainly on the tempera­ture and its partial pressure. For example, for an atmospheric carbon dioxide pressure of 10–2 atmosphere and for a soil atmosphere of nearly pure carbon dioxide, the amount of calcium that can be dissolved (at 25 °C) until saturation is 65 and 300 ppm, respectively. The calcium and hy­drogencarbonate ions released into soil water and groundwater eventually reach the river system. The water resulting from reaction (5) contains hydrogencarbonate, potassium, and dissolved silica in the ratios 1:1:2, and the new mineral, kaolinite, is the solid weathering product. The dissolved constituents of reactions (calcite) and (K-feldspar) eventually reach the river systems. The global silicate weathering fluxes and asso­ciated CO2 consumption fluxes have been freshly estimated on the basis of data on the 60 largest rivers of the world (GaillarDet et al., 1999). Only active physical denudation of continental rocks was found to be able to maintain high chemical weathering rates and significant CO2 consump­tion rates. General geochemical characteristics of river water Mean daily discharge data (Q), parameters measured in the field (T-temperature, D.O.­ dissolved oxygen (mg/l)), geochemical and isotopic data of water (Pesnica catchment area) are presented in Table 1. Most of the studied rivers in Slovenia - (kanduč et al., 2008) have a Ca2++Mg2+: HCO3 ratio 2:1 indicating that geological composition (carbonates prevail) controls the composition of river waters. In Pesnica River catchment (studied locations Pesnica 1, Pesnica 2, Pesnica 3 and Pesnica 4) clastic rocks prevail (Fig. 1) meaning that most of the cations (Ca2+, Mg2+ , Na+ , K+) are originated in clastic rocks (e.g. sandstones, claystones, marls) and also limestone, but to a minor extent. Table 1. Field and laboratory measurement data (T, pH, conductivity, DO), discharge data (Q), major geochemistry data (Ca2+, Mg2+, Na+, total alkalinity after Gran, SO2-, NO-), stable isotopic composition of dissolved inorganic carbon (.13C), 4 3 DIC stable isotopic composition of particulate organic carbon (.13CPOC). No. Location Date Q(m 3 /s) T(°C) O 2(mg/l) pH Cond(µS/cm) Cl ­(mM) NO 3 -(mM) SO 4 2­(mM) Na +(mM) K +(mM) Ca 2+(mM) Mg2+(mM) TA(mM) . 13 C DIC (‰) . 13 C POC (‰) SIcalc. SIdol. pCO2(bar) pCO2(ppm) Ca 2+ +Mg2+ (mM) 1 Pesnica 1 16.2.16 6.20 5.25 n.a. 7.21 n.a. 0.33 0.19 0.25 0.42 0.05 2.27 0.50 3.88 -13.7 n.a. -0.2 0.5 -1.96 109648 2.77 2 Pesnica 2 16.2.16 6.20 5.25 n.a. 7.22 n.a. 0.42 0.14 0.25 0.44 0.06 2.33 0.50 3.79 -14.2 n.a. -0.2 0.48 -1.98 104713 2.83 3 Pesnica 3 16.2.16 6.20 5.20 n.a. 7.14 n.a. 0.9 0.13 0.29 0.51 0.06 2.31 0.51 3.66 -13.7 n.a. -0.29 -1.26 -1.91 123027 2.82 4 Pesnica 4 (Biš) 16.2.16 6.22 5.10 n.a. 7.01 n.a. 0.27 0.46 0.14 0.16 0.02 1.31 0.38 1.77 -13.5 n.a. -0.94 0.3 -2.09 81283 1.69 1 Pesnica 1 18.3.16 0.91 4.35 n.a. 7.15 n.a. 0.35 0.05 0.34 0.54 0.05 3.28 0.79 4.85 -11.4 n.a. -0.13 -1 -1.84 144544 4.07 2 Pesnica2 18.3.16 0.91 4.35 n.a. 7.20 n.a. 0.36 0.05 0.34 0.57 0.05 3.37 0.80 5.65 -14.8 n.a. 0.14 -1.77 -1.90 125893 4.17 3 Pesnica 3 18.3.16 0.91 4.35 n.a. 7.30 n.a. 0.35 0.05 0.33 0.53 0.05 3.15 0.77 5.20 -12.3 n.a. -0.15 -2.06 -1.80 158489 3.91 4 Pesnica 4 (Biš) 18.3.16 2.99 6.00 n.a. 7.40 n.a. 0.28 0.06 0.13 0.20 0.01 1.86 0.65 1.49 -14.2 n.a. -0.48 -0.74 -2.56 27542 2.50 1 Pesnica 1 14.4.16 0.25 13.60 n.a. 7.12 n.a. 0.46 0.04 0.33 0.86 0.06 3.04 0.83 5.10 -11.6 n.a 0.05 0.13 -1.72 190546 3.87 2 Pesnica 2 14.4.16 0.25 13.60 n.a. 7.11 n.a. 0.47 0.05 0.32 0.89 0.06 3.13 0.83 5.20 -11.4 n.a. 0.06 0.01 -1.70 199526 3.96 3 Pesnica 3 14.4.16 0.25 13.60 n.a. 7.13 n.a. 0.40 0.00 0.32 0.65 0.06 1.74 0.79 4.50 -7.3 n.a. -0.2 -2.14 -1.77 169824 2.53 4 Pesnica 4 (Biš) 14.4.16 1.47 15.90 n.a. 7.15 n.a. 0.20 0.00 0.04 0.19 0.011 2.01 0.77 3.80 -13.1 n.a. -0.18 -0.77 -1.83 147911 2.78 1 Pesnica 1 16.5.16 1.69 14.00 n.a. 7.23 n.a. 0.29 0.06 0.28 0.41 0.05 1.76 0.53 3.40 -13.7 n.a. -0.2 -1.26 -1.99 102329 2.29 2 Pesnica 2 16.5.16 1.69 14.00 n.a. 7.29 n.a. 0.33 0.07 0.29 0.52 0.06 2.61 0.64 3.50 -13.4 n.a. 0.02 -1.26 -2.04 91201 3.25 3 Pesnica 3 16.5.16 1.69 14.00 n.a. 7.31 n.a. 0.19 0.03 0,16 0.25 0.03 1.29 0.31 3.20 -7.1 n.a. 0.0 -1.44 -2.10 79433 1.60 4 Pesnica 4 (Biš) 16.5.16 4.16 14.00 n.a. 7.35 n.a. 0.19 0.25 0.114 0.12 0.01 1.27 0.38 1.24 -13.9 n.a. -0.66 -2.61 -2.81 15488 1.65 1 Pesnica 1 13.6.16 0.18 17.10 17,60 7.50 n.a. 0.47 0.07 0.27 0.93 0.10 3.02 0.73 5.05 -12.3 n.a. 0.47 -0.24 -2.08 83176 3.75 2 Pesnica 2 13.6.16 0.18 17.10 18,70 7.52 n.a. 0.48 0.07 0.27 0.99 0.09 2.90 0.70 5.09 -12.1 n.a. 0.54 -0.53 -2.16 69183 3.60 3 Pesnica 3 13.6.16 0.18 17.10 21,20 7.58 n.a. 0.29 0.00 0.21 0.46 0.08 1.38 0.06 2.81 -4.2 n.a. 0.04 -0.23 -2.40 39811 1.44 4 Pesnica 4 (Biš) 13.6.16 0.64 17.10 17,00 7.59 n.a. 0.12 0.00 0.03 0.17 0.01 2.01 0.78 4.34 -13.1 n.a. 0.35 -1.6 -2.23 58885 2.79 1 Pesnica 1 15.8.16 0.634 17.3 21,50 7.40 n.a. 0.47 0.07 0.27 0.48 0.06 1.54 0.35 4.80 -11.8 n.a. -0.19 -0.5 -1.69 204174 1.89 2 Pesnica 2 15.8.16 0.634 17.5 23,30 7.30 n.a. 0.40 0.01 0.21 0.34 0.05 0.84 0.28 2.70 -7.2 n.a. -0.66 -0.5 -1.93 117499 1.12 3 Pesnica 3 15.8.16 0.058 17.6 26,40 7.20 n.a. 0.32 0.00 0.17 0.27 0.07 0.50 0.38 4.40 -8.1 n.a. -0.98 -0.79 -2.25 56234 0.88 4 Pesnica 4 (Biš) 15.8.16 n.a. 17.7 19,70 7.3 n.a. 0.10 0.00 0.02 0.08 0.00 1.01 0.41 1.60 -13.4 n.a. -0.19 -0.78 -1.92 120226 1.42 1 Pesnica 1 2.09.16 1.086 18.80 47.20 7.41 500 0.4748 0.07 0.41 0.47 0.05 2.11 0.43 6.69 -13.0 -27.6 0.39 -0.95 -1.85 141254 2.54 2 Pesnica 2 2.09.16 1.086 19.60 47.00 7.45 512 0.4687 0.10 0.38 0.47 0.04 2.08 0.43 5.74 -12.8 -27.8 0.32 -0.6 -1.92 120226 2.52 3 Pesnica 3 2.09.16 0.179 22.40 60.20 7.22 314 0.3690 0.05 0.27 0.29 0.06 0.96 0.28 2.97 -9.8 -28.5 -0.85 -0.64 -1.50 316228 1.24 4 Pesnica 4 (Biš) 2.09.16 n.a. 17.30 15.50 7.25 398 0.1509 0.00 0.09 0.09 0.00 1.05 0.46 4.19 -13.4 -29.5 -0.22 -1.89 -1.92 120226 1.52 n.a.-not analyzed Fig. 2A. Ca2++Mg2+ ratio versus alkalinity with lines 1:2 indicating weathering of carbonates; deviation from the 1:2 line indicates weathering of clay minerals (albite, anortite) and mica schist (origin of K+), which mostly contribute to alka­linity rather than to weath­ering of calcite/dolomite. Fig. 2B. Mg2+ and Ca2+ concentrations indicating the dominance of dolomite or calcite in the Pesnica catchment The relation of Mg2+ versus Ca2+ indicates the relative contributions of calcite and carbonate to weathering intensity in the Pesnica catchment. Most of the samples indicate that weathering of calcite is dominant over the entire Pesnica River catchment (Fig. 2B). A Mg2+/Ca2+ ratio of around 0.33, typical for weathering of calcite with magnesium, is characteristic at all investigated locations in River Pesnica, only some samples having Mg2+/Ca2+ of around 0.5. A Mg2+/Ca2+ ratio of 0.33 is also characteristic of rivers comprising the Danube catchment, e.g., Sava River and its tributaries, Tisa River, Ilz River and Inn River (kanduč et al. 2007; szraMek et al. 2007; kanduč et al, 2013). Thermodynamic modelling (pCO, SI, SI) 2calcitedolmite From Fig. 3 it can be seen that the highest pCO2 was observed in September 2016 with a value of 316227.8 ppm (-1.50 bar) at location Pesnica 3 and the lowest value of 15488.2 ppm (-2.81 bar) at location Pesnica 4 (Fig. 3 A, Table 1). pCO2 concentrations in the river system depend mainly on conditions, such as temperature, pH and alkalinity. High concentrations of CO2 can arise from higher groundwater discharge and/or respiration in streams because of the input of organic matter. All the samples were supersaturated with CO2 with respect to the atmosphere (10-3.5 bar = 316 ppmv) according to thermodynamic conditions in the investigated period in 2016 (Fig. 3A). 1 Fig. 3A. pCO2 versus pH in river water system. All samples have pCO2 values greater than atmospheric (10-3.5 bar = 316 ppmv) caus­ing increase in calcite satu­ration B. Saturation index of calcite (SI) versus dolo­ calcite mite (SI) in river water dolomite system. Saturation for cal­ cite/dolomite is defined as log IAP/K=0. -1.2 -1 June 2016 August 2016 -1 September 2016 -1.5 -2 -2.5 -3 All samples in River Pesnica catchment were undersaturated with calcite and dolomite, only some samples in September 2016 season were oversaturated with calcite (Fig. 3B). SI calcite ranged from -0.98 to 0.54 and SI ranged dolomite from -2.61 to 0.48. It has been clearly shown that most of the investigated rivers in the world con­stitute sources of CO2 to the atmosphere (May­orGa et al., 2005). Oversaturation with SI is calcite traced only in April at locations 1 and 2 before dam and oversaturation with dolomite only in June. Fig. 3B. Saturation indi­ces of calcite (SI) versus calcite dolomite (SI) in a river dolomite water system. Saturation for calcite/dolomite is defined as log IAP/K=0. Isotopic composition of dissolved inorganic carbon (.13CDIC) and particulate organic carbon (.13CPOC) Values of the isotopic composition of dis­ (.13C solved inorganic carbon DIC) can help decipher the contributions of organic matter decomposition, carbonate mineral dissolution, equilibration with atmospheric CO2 to DIC and in-stream biological processes (kanduč et al., 2007). Figure 4 shows .13CDIC versus alkalinity for Pesnica river water from February 2016. .13CDIC in Pesnica catchment ranges from -14.8 to -4.2 ‰ (Table 1). An average .13CPOC value of -26.6 ‰ (ka n duč et al., 2013) was assumed to represent the isotopic composition of DOC that was transferred to DIC (Dissolved Inorganic Carbon) by in-stream respiration. Open-system equilibration of DIC with CO2 enriches DIC in 13C by about 9 ‰ (MooK et al., 1974), which corre­sponds to the value of -17.6 ‰ shown in Figure 4. Non-equilibrium dissolution of carbonates, with one part of DIC originating from soil CO2 (- 26.6 ‰), and the other from carbonates with an average .13CCa of +2.4 ‰, leads to an intermedi­ate .13CDIC value of -12.1 ‰ (ka nduč et al., 2012). Given the isotopic composition of atmospheric CO2 (-7.8 ‰, lev in et al., 1987) and the equilib­rium fractionation with .13CDIC of +9 ‰, DIC in equilibrium with the atmosphere should have a .13CDIC of about +1 ‰ (Fig. 4). Biogeochemical processes such as dissolution of carbonates and open-system equilibration with the atmosphere can be neglected in the Pesnica catchment since river water is composed mostly of clastic rocks (sandstones, marls, claystones). Higher values of .13CDIC are obser ved at Pesnica 3 location (March, 2016) and slightly more negative values .13CDIC at Pesnica 2 (above the Pernica lake). From Figure 4 it can be seen that most of the samples from Pesnica River catchment fall around the line of nonequilib­rium carbonate dissolution by carbonic acid produced from the soil zone with .13CCO2 of -26.6 ‰. Samples from Pesnica 3 (retention) have .13CDIC values less negative up to -4.2 ‰ (June Fig. 4. Seasonal varia­tion of .13CDIC values versus alkalinity in Pesnica river water system, with lines indicating biogeochemical processes in river water. These include (see equili­bration lines): 4. Open sys­tem equilibration with the atmosphere with an average valueof 1.6 ‰ 3. Dissolu­tion of carbonates accord­ing to the average .13C CaCO3 (+2.4 ‰, kanduč et al., 2013) of all measured samples composing the recharge area of river water, caus­ing +1‰±0.2 ‰ enrichment in 12C in DIC (roMa n eK et al., 1992), 2. Nonequilib­rium carbonate dissolution by carbonic acid produced from soil zone CO2, 1. Open-system equilibration of DIC with soil CO2 originating from degradation of organic matter with .13Csoil = -26.6 ‰. 2016) indicating that respiration can alter .13C­ to more positive .13Cvalues in-stream, es- DICDIC pecially in summer months (Fig. 4). Controls of longitudinal variation in .13CDIC in rivers have been studied by roach et al., 2016. At location Pesnica 2 (before dam) and Pesnica 3 (after dam) .13CDIC values are less negative indicating CO2 reduction in river system and enrichment with 12C isotope (Fig. 4). According to the model of Devol & heDGes (2001), suspended matter (particulate in contin­uation) may be divided into three fraction (Kan­duč, 2010 & reFerences therein). Isotopic com­position of carbon in particulate organic matter (.13CPOC) was measured only in September and ranged from -29.5 to -27.6 ‰. At Biš location more negative .13CPOC (-29.5 ‰) was observed in comparison to characteristic degraded organic matter (-26.6 ‰). For comparison, the .13C value of particulate organic carbon (.13CPOC) in the main channel of the Kamniška Bistrica River, a pre-alpine gravel-bed river with prevailing intensive agriculture in the catchment, varies from -28.6 to -25.4 ‰ and from -29.9 to -25.2 ‰ in the tributaries (kanduč et al., 2013). Phyto­plankton binds CO2 from DIC in water leading to a 13C fractionation of around -20 ‰, produc­ing biomass with .13CPOC ranging from -32.0 to -45.0 ‰. At the River Pesnica catchment .13CPOC ranges from -27.6 to -29.5 ‰, meaning that pho­ tosynthetic activity was not so significant at our investigated locations. Composition of suspended matter differentiates by SEM/EDXS The composition of suspended matter differ­entiates from Pesnica catchment area at inves­tigated locations: Pesnica 1, Pesnica 2 (above Pernica lake), Pesnica 3 (below the Pernica lake) and Pesnica 4- drainage channel Biš (Fig. 1). At Pesnica 1 and Pesnica 2 sampling sites (Figs. 5A, B) we can obser ve that aluminosilicates (K, Al, Si) prevail in suspended matter, while at sam­pling location Pesnica 3 we observe high biolog­ical activity (diatoms) (Fig. 5C-b) and at Pesnica 4 (drainage channel Biš) inorganic fibers prevail (Fig. 5D), which could be of anthropogenic ori­gin. All SEM Figures have corresponding spec­tra, meaning that elements: Al, Si, O, K, Na, Mg prevail with traces of Ti and Fe representing detrital geological material composed of alumi­ nosilicates (e.g. anorthite, albite, mica schist). From Fig. 5B with a corresponding spectrum, a pattern similar to that in Figure 5A is seen. Figure 5C-a with a corresponding graph shows that suspended matter is composed of diatoms; spherical structures are also observed. The spec­trum shows that material is composed of Si, Al, O, Fe, K, Ca, Na, Mg (Fig. 5C-c). Diatoms are composed of Si-oxide, while spherical struc­tures with corresponding spectrum have a mi­croporous structure and are composed of Fe, Si, O, Ca. Fig. 5D with corresponding spectrum rep­resents suspended matter composed of Si, O, Fe, Mg, Na, K, Ca with traces of Zn and Fe (Fig. 5D). Fibrous and microporous particles that were ob­ served and analysed under higher magnification are composed of Al, Si, Fe and P, which could be attributed to anthropogenic input in the river system. Fig. 5A. SEM micrograph and corresponding EDXS analysis/spectrum of samples of suspended matter at Pesnica 1. Fig. 5B. SEM micrograph and corresponding EDXS analysis/spectrum of samples of suspended matter at Pesnica 2 (above reservoir). Fig. 5C-a. SEM micrograph and corresponding EDXS analysis/spectrum of samples of suspended matter at Pesnica catchment area from location Pesnica 3 (below the reservoir, retention). Fig. 5C-b. SEM micrograph and corresponding EDXS analysis/spectrum of samples of suspended matter at Pesnica catchment area from location Pesnica 3 (below the reservoir, retention). Fig. 5C-c. SEM micrograph and corresponding EDXS analysis/spectrum of samples of suspended matter at Pesnica catchment area from location Pesnica 3 (below the reservoir, retention). Fig. 5D. SEM micrograph and corresponding EDXS analysis/spectrum of samples of suspended matter at Pesnica catchment area from location Pesnica 4 (drainage channel Biš). Conclusion Pesnica River water solute chemistry is dominated by HCO3 -, Ca2+ and Mg2+. Seasonal (spring, summer and autumn) concentrations of total alkalinity ranged from 1.24 to 6.69 mM. From a geochemical point of view, we found out that dissolution of clastic material influences the geochemical composition of river water. Most locations of surface water were near equilibrium with respect to calcite (SI from -0.98 to calcite 0.54) and dolomite (SI from -2.61 to 0.48) dolomite in all sampling seasons or, otherwise, generally undersaturated. According to the calculated pCO2 values, surface water is a source of CO2 to the atmosphere. pCO2 in Pesnica catchment ranged from 15488 to 316228 ppm. Alkalinity and isotopic composition of .13CDIC values were used to trace carbon cycling in surface waters. Seasonal .13CDIC values (from February 2016 to September 2016) ranged from -14.8 to -4.2 ‰ indicating different biogeochemical processes in Pesnica River catchment. .13CDIC values around and below -12 ‰ indicate that the most important process in Pesnica River catchment in our study is degradation of organic matter. At a location below the reservoir Pernica lake (Pesnica 3 location), higher .13CDIC values have been observed since April 2016. The highest value of .13CDIC of -4.2 ‰ was observed in June 2016. This was due to the presence of large amounts of algae from phytoplankton and phytobenthos in reservoir upstream of the sampling location, as confirmed using SEM microscopy. .13CPOC ranged from -29.5 to -27.6 ‰ and indicated different degree of suspended material at investigated locations. Microscopic SEM/EDXS analyses revealed that at Pesnica 1 and 2 detrital clastic material prevails in the samples, while at location Pesnica 3 phytoplantonic and/or phytobenthic algae prevail, presumably originating from Pernica Lake, while at location near drainage channel Biš, particles originating from wetland plants are observed in addition to degraded organic material. These first results on suspended matter in the River Pesnica catchment provide first data, that will help in evaluation of anthropogenic impacts, especially in relation to future impacts and for long term planning for sustainable management (e.g. regulation of river channel, deforestation and agriculture activity). The application of stable isotopes in river management studies is useful tracer for determining the origin of dissolved solutes and evaluation of biogeochemical processes, and has been widely used in other catchments in Slovenia (e.g. Sava River, Kamniška Bistrica River, Krka River, Idrijca River). Acknowledgements This research was conducted in the framework of the project L2-6778 and program research foun­ding P2-0084 and P1-0143 funded by the Slovenian Research Agency (ARRS). Sincere thanks to Roger Pain for improving the English of the manuscript. References Barth, J.a.c., cronin, a.a., dunloP, J. & kalin, r.M. 2003: Influence of carbonates on the riv­erine carbon cycle in an anthropogenically dominated catchment basin: evidence from major elements and stable carbon isotopes in the Lagan River (N. Ireland). Chemical Geology, 200: 203–216. clesceri, l.s., greenBerg, a.e. & eaton, a.d. 1998. Standard methods for the examination of water and wastewater. 20th edition. APHA, AWWA, WEF, Baltimore. corine land cover 2012: http://gis.arso.gov.si/ geoportal/catalog/search/resource/details devol, a.h. & hedges, J.i. 2001: Organic matter nutrients in the mainstem Amazon River. In: Mcclain, M.e., victoria, r.l. & richey, J. e. (eds.): The biogeochemistry of the Amazon Basin. Oxford University Press, Oxford: 275–306. gaillardet, J., duPré, B., louvat, P. & allegre, c.j. 1999: Global silicate weathering and CO2 consumption rates deduced from the chemis­try of large rivers. Chemical geology, 159: 3–30. hedges, J.i. 1992: Global biogeochemical cycle: progress and problem. Marine chemistry, 39: 67– 93. hoPe, d., Billet, M.F. & cresser, M.s. 1994: A re­view of the export of carbon in river water: fluxes and processes. Environmental pollu­tion, 84: 301–304. kanduč, t. 2006: Hydrogeochemical characteris­tics and carbon cycling in the River Sava catch­ment in Slovenia. Ph.D. Thesis, University of Ljubljana (in Slovene), Ljubljana: 141 p. kanduč, t. 2010: Characterization of suspended matter in river systems: river Sava in Slovenia case study = Značilnosti suspendirane snovi v rečnih sistemih: primer reke Save v Sloveniji. Geologija, 54/1: 55–66, doi:10.5474/ geologija.2011.004. kanduč, t., szraMek, k., ogrinc, n. & walter, l.M. 2007: Origin and cycling of riverine in­organic carbon in the Sava River watershed (Slovenia) inferred from major solutes and stable carbon isotopes. Biogeochemistry, 86: 137–154. kanduč t. & ogrinc n. 2007: Hydrogeochemical characteristics of the River Sava watershed in Slovenia = Hidrogeokemične značilnosti porečja reke Save v Sloveniji. Geologija, 50/1: 157-177, doi:10.5474/geologija.2007.013. kanduč, t., kocMan d. & ogrinc n. 2008: Hydrogeochemical and stable isotope char­acteristics of the River Idrijca (Slovenia), the boundary watershed between the Adriatic and Black Seas. Aquatic Geochemistry, 14: 239–262. kanduč, t., Mori, n. kocMan d., stiBilJ v. & grassa, F. 2012: Hydrogeochemistry of alpine springs from North Slovenia: insights from stable isotopes. Chemical geology, 300-301: 40 – 45. kanduč, t., šturM Burnik, M. & Mcintosh, J. 2013: Chemical dynamics and evaluation of biogeochemical processes in Alpine River Kamniška Bistrica, North Slovenia, Aquatic Geochemistry, 19: 323–346, doi:10.1007/ s10498-013-9197-4. kariM, a. & veizer, i. 2000: Weathering process in the Indus River basin: implications from river in carbon, sulphur, oxygen and strontium iso­topes. Chemical geology, 120: 133–177. koBold, M. 2012: Hidrološki letopis Slovenije 2009, Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje. levin, i., kroMer, B, wagenBack, d. & Minnich, K.o. 1987: Carbon isotope measurements of atmospheric CO2 at a coastal station in antar­ tica. Tellus 39, B B: 89–95. leitinger, v. 2012: Hidrogeografske značilnosti porečja reke Pesnice s pudarkom na vodno­gospodarskih ureditvah. Diplomsklo delo, Univerza na Primorskem, Koper: 92 p. li, y., zhang, h., tu, c., Fu, c., xue, y. & luo, y. 2016: Sources and fate of organic carbon and nitrogen from land to ocean: Identified by coupling stable isotopes with C/N ratio. Estuarine, Coastal and Shelf Science 181: 114 –122. Markoli, t. 2012. Kvaliteta vode v akumulacij­skih jezerih na reki Pesnici, Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Maribor: 87 p. Mayorga, e. auFdeMkaMPe, a.k., Masiello, c.a., krusche, a.v, hedges, J.i, quay, P.d, richey, J.e. & Brown t.a. 2005: Young organic mat­ter as a source of carbon dioxide outgassing from Amazon rivers. Nature, 436: 538–541. doi:10.1038/nature03880. Mioč, P. & žnidarčič, M. 1989: Osnovna geološka karta 1:100.000, Tolmač za lista Maribor in Leibniz-L33-56, L33-44, Zvezni geološki zavod, Beograd: 60 p. Mey Beck, M. 1981: River transport of organic carbon to the ocean. V Flux of organic car­bon to the Oceans, Edited by Likens G.E., Mackenzie, F.T., Richey J.E., Seddell, J.R. Turekian K.K.U.S.D.O.E. CONF-8009140: str. 219-269. MeyBeck, M. 1987: Global chemical weathering of surficial rocks estimated from river dis­solved loads. American Journal of Science, 287: 401-428. Mook, w.g., BoMMerson, J.c. & staverMan, w.h. 1974: Carbon isotope fractionation between dissolved bicarbonate and gaseous carbon di­oxide. Earth Planet Sci Lett, 22: 169-176. Parkhurst, d.l. & aPPello c.a.J. 1999: User‘s guide to PHREEQC (version 2) – a com­puter program for speciation, batch – reac­tion, one-dimensional transport, and inverse geochemical calculations. Water-Resources Investigation Report 99-4259. Perko, d. & oražen adaMič, M. (eds.) 2001: Slovenija: pokrajina in ljudje. Ljubljana, M ladinska knjiga. PoPescu, r., MiMMo, t., dinca, o.r., carici, c., costinel, d., sandru, c., ionete, r.e., steFanescu, i. & axente, d. 2015: Using stable isotopes in tracing contaminant sources in an industrial area: A case study on the hydrolog­ical basin of the Olt River, Romania. roach, k.a., rodriguez, M.a., Paradis, y. & caBana, g. 2016: Controls of longitudinal vari­ation in .13CDIC in rivers: A global meta-analy­sis. Aquatic ecology in press. roManek, c.s., grossMan, e.l. & Morse, J.w. 1992: Carbon isotopic fractionation in synthetic ar­agonite and calcite: effects temperature and precipitation rate. Geochim. Cosmochim. Acta, 46: 419-430. saMeer, k.t., santosh, k.r. sukesh, k.B., aril, k.g. & negi, h. 2016: Stable isotopes (.13CDIC, .D, .18O) and geochemical characteristics of geothermal springs of Landakh and Himahal (India): Evidence for CO2 discharge in north­west Himalaya. Geothermics 64: 314–330. schuster, P.F. & reddy, M.M. 2001: Particulate Carbon (PC) and Particulate Nitrogen (PN). In: Water and Sediment Quality in the Yukon River Basin, Alaska, During Water Year 2001, Open-File Report 03-427, National Research Program, USGS, available online: http:// pubs.usgs.gov/of /2003/ofr03427/. statistical oFFice oF rePuBlic oF slovenia (statistični urad rs) 2002: Reke dolge nad 25 km in njihova padavinska območja. szraMek, k., Mcintosh, J.c., williaMs, e.l., kanduč, t., ogrinc, n. & walter, l.M. 2007: Relative weathering intensity of cal­cite versus dolomite in carbonate-bearing temperature zone watersheds: carbonate geochemistry and fluxes from catchment within the St. Lawrence and Danube river basin. Geochem. Geophys. Geosys. 8/4:1–26, doi:10.1029/2006GC001337. urBanek, J. 1994: Pesnica, In Encyclopedia Slovenia No. 8, pp. 314, Mladinska knjiga, Ljubljana, zavadlav, s., kanduč, t., Mcintosh, J. & loJen, s. 2013: Isotopic and chemical constraints on the biogeochemistry of dissolved inorganic carbon and chemical weathering in the karst watershed of Krka River (Slovenia). Aquatic geochemistry, 19: 3:209-230, doi:10.1007/ s10498-013-9188-5. Tri-dimensional Model of the Radovna Glacier from the Last Glacial Period Tridimenzionalni model Radovniškega ledenika iz zadnje poledenitve Luka SERIANZ Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana; e-mail: luka.serianz@geo-zs.si Prejeto / Received 29. 6. 2016; Sprejeto / Accepted 10. 11. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Key words: Quarternary, glaciation, Radovna Valley, 3D model, geomorphological mapping Klju~ne besede: kvartar, poledenitev, dolina Radovne, 3D model, geomorfološko kartiranje Abstract The Radovna River Valley is located in the northwest of Slovenia, in the Julian Alps, and bounded by two plateaus – Pokljuka in the south and Mežakla in the north. Typical geological and geomorphological shapes in the valley indicate several glacial stages in the Pleistocene. As a result of glacial activity and river outflow, typical glacial and river terraces can be observed throughout the valley, especially in its lower and middle regions. The paper deals with the Radovna Glacier from the last glacial period, the existence of which is evidenced by certain remaining geomorphological features in the valley. Little investigative research on the Radovna Glacier, on its activity and extent, has been done in recent decades; the little that has been done has only featured the glacier as a secondary or incidental subject of research on the neighbouring Dolinka and Bohinj Glaciers. Both numerical modelling and field surveying were used for the reconstruction model, with work based on previous experiences and observations of hydrogeological conditions in the Radovna Valley. However, it must be emphasized that the model is only validated based on a few remaining traces of the glacier’s activity. Izvleček Dolina reke Radovne se nahaja v severozahodnem delu Slovenije, v Julijskih Alpah med Pokljuško planoto na jugu in planoto Mežakla na severu. Značilne geološke in geomorfološke oblike v dolini kažejo na pojavljanje poledenitev v različnih obdobjih v pleistocenu. Danes se v celotni dolini, predvsem pa v njenem srednjem in spodnjem delu, nahajajo številne ledeniško-rečne terase. V članku je predstavljen Radovniški ledenik iz zadnje poledenitve, katerega sledovi so pripomogli k rekonstrukciji nekdanjega okolja. V zadnjih desetletjih je bilo o obstoju in obsegu Radovniškega ledenika izvedenih le nekaj raziskav. Večinoma je bil ta omenjen v raziskavah sosednjih ledenikov, predvsem Dolinskega in Bohinjskega ledenika. Za rekonstrukcijski model, ki temelji predvsem na preteklih opazovanjih hidrogeoloških razmer v dolini, sta bila uporabljena numerično modeliranje in terensko kartiranje. Model je zaradi slabo ohranjenih sledov ledenika v veliki meri poenostavljen, a bo v prihodnje lahko služil kot osnova za nadaljnje podrobnejše raziskave. Introduction The Radovna River Valley is located in the northwest of Slovenia, in a mountainous region of the Julian Alps. It is a typical U-shaped alpine valley extending in the northwest/southeast di­rection and bounded by two carbonate plateaus, Pokljuka in the south and Mežakla in the north. From a geographical perspective it is divided into three parts: Spodnja Radovna (Lower), Srednja Radovna (Middle) and Zgornja Radovna (Upper). Within the latter (Upper) it is subdivided into the Kot Valley and the Krma Valley. The Radovna Valley was formed in the late Pleistocen, mainly through glacial activity and river erosion. The shape of the valley is the result of Radovna Gla­cier activity; in literature and papers it is also re­ferred to as the Radovina Glacier (MeliK, 1963). Fluvial processes also had an important role in the geomorphological forming of the Radovna Valley. Postglacial waters with high discharge levels and energy coefficients were particularly important, as accumulation and erosion processes play an important role in typical glacio-fluvial terraces construction on both banks of the Radovna River (serianz, 2013). However, due to lower average annual temperatures in the Quaternary period, which could be some 4-15 °C lower than the typ­ical average today (sinGh et al., 2011), the upper parts of mountains in the region were also cov­ered in snow during the summer. Subsequently, snow accumulation increased and eventually froze and turned to ice. The ice sheets slid across the valleys all the way to the equilibrium line where, due to enormous pressure, they began to melt. In Slovenia, all mountains as well as valleys in the Julian A lps – Karavan ke, Kam nik-Savinja Alps (MeliK, 1963), Trnovski Gozd (ŽeBre et al., 2013) and Snežnik (ŠiFrer, 1959) – were covered with ice in the Würmian glaciation stage. The pa­per presents a paleo-reconstructed 3D model of the Radovna Glacier from the last glacial period in the Würm. The concept of 3D model is based on previous hydrogeological investigations in the Radovna Valley (serianz, 2013; Serianz, 2015; TorK ar & Brenčič, 2015; TorKar, 2010). The purpose of this paper is to: • interpret the origin of the geomorphological features in the valley, • confi rm the existence of the glacier from the last glacial period, • evaluate the extent of the glacier. Pleistocene glaciations The first theories that glaciers extended out of the Alps and onto the forelands were devel­oped during the first half of the 19th century. Ve­netz (1861) fi rst presented the idea that glaciers approached the forelands in several stages. The idea gained credibility with PencK & BrücKner’s (1909) theory of four glaciation stages, borne out by a particular sequence of landforms in Europe called glacial series. These glacial periods were named Günz (MIS 16), Mindel (MIS 12), Riss (MIS 6) and Würm (MIS 2-4; 5a-d) after small rivers in Bavaria, while the most recent defini­tion of glaciation stages is defined according to marine isotope stage (MIS) timescale. The well-known and widely accepted expansion theory of PencK & BrücKner (1909) was later modified and extended by three further glacial stages: Donau (EBerl, 1930), Biber (SchaeFer, 1957) and Haslach (schreiner & eBel, 1981). Each glaciation period was followed by an interglaciation period with typical postglacial waters. During the intergla­cial period the temperatures rose and the ice started to melt, which resulted in postglacial wa­ters with a typically high energy index. Accord­ing to PencK & BrücKner’s (1909) theory, three in­terglacials were observed (KuKla, 2005; GiBBarD & van KolFschoten, 2004): Günz-Mindel (MIS 13-15), Mindel-Riss (MIS 11) and Riss-Würm (MIS 5e). Variable climatic dynamics resulted in typical geomorphological structures in the Alps. These structures provide the most valuable data for paleo-glacial reconstruction and are an es­sential part of Quaternary investigations. Three paleo-glaciers were observed in the Triglav range: the Dolinka Glacier, the Bohinj Glacier and the Radovna Glacier (RaKovec, 1928; MeliK, 1930; RaKovec, 1936). Among them only the extent of the Bohinj Glacier was attempted to be reconstructed (Bavec, 2006). Some research­ers attempted to provide evidence of activity of the Radovna Glacier (RaKovec, 1943) and eval­uate its extent. It is assumed that the Radovna Glacier extended in the direction from Zgornja Radovna toward Kr nica (DroBne et al, 1975). Me­liK (1963) thought that the Radovna Glacier was most active in Würm, where the most significant reconstruction of the valley’s shape took place. However, such definition is very general, as the Würm covered roughly the period between 115 ka and 10 ka. Greatest glacial extension in Würm was represented by the Last Glacial Maximum (LGM). LGM is defined according to the ma­rine isotope stage MIS 2 and is placed between 30 ka and 18 ka (Ivy-Ochs et al, 2008). The alti­tude of the snow line during the LGM has been estimated at roughly 1300 m a.s.l. (MeliK, 1954; PencK & BrücKner, 1909: proposed 1350 m a.s.l.). Similarly, modelled geothermal data from sev­eral boreholes in Slovenia indicates tempera­tures are today some 7 °C higher than during the LGM. (Bavec & TulaczyK, 2002; after ŠaFanDa & Rajver, 2001). That would put the snow line in the Julian Alps at an altitude of 1300 – 1400 m a.s.l. Evidence of the Radovna Glacier It is assumed that the Radovna Glacier cov­ered the whole of the Radovna Valley, ending in the village of Zgornje Gorje, where it was, at one point in the Würm, connected to the bigger Bo­hinj Glacier (NovaK & Bavec, 2013). A lso, layers of fi ne grained glaciolacustrine deposits found in the Middle Radovna confi rm the existence of the Radovna Glacier. In the former exploitation area in Srednja Radovna the maximum thick­ness of this deposits is estimated to have been 23.6 m (Iskra, 1982). Data from boreholes drilled in the Gabrje area show some glaciolacustrine sediments also in the deepest sections of the gla­ciofluvial deposits (DroBne, 1975). Radovna Gla­cier terminal moraine is located in the village of Zgornje Gorje. A typically shaped structure, known by its local name of Obočnica, could only have been formed by a massive amount of energy that only a glacier could produce. Along with the terminus, only a few moraine sediments can be found in the Radovna Valley. ŠiFrer (1952) stated that some moraine sediments can be found near the local forest road that r uns from Stara Pokl­juka to the Repečnikov rovt, at a maximum al­titude of 960 m a.s.l. The same author mentioned some moraine sediments located near K rištanj, between Stara Pokljuka and Spodnja Radovna. However, this part of Stara Pokljuka was never covered by ice sheets at altitudes higher than 990 m a.s.l. (ŠiFrer, 1952). By the same token, some evidences of glacial activity are preser ved in the higher reaches of the Pokljuka plateau (ŠiFrer, 1952). It is possible that these sediments belong to the small glaciers in Pokljuka plateau, which was covered with ice during the Würm glacial stage. Furthermore, the moraine sediments occur in Stresena dolina, but only to a maximum alti­tude of 1150 m a.s.l. Moreover, some glacier sed­iments located at the Oblek meadow at altitudes of 1110-1180 m a.s.l. are mentioned in the exist­ing literature (ŠiFrer, 1952). GaMs (1992) repor ted on moraine sediments near the local Zgornja Ra­dovna-Mojstrana road. This part of the observa­tion area, called Kosmačev preval, represents the transition valley raised above the altitudes of the Radovna Valley floor. It is assumed that at this point the Radovna Glacier was connected with the Dolinka Glacier. The latter probably covered the entire Upper Sava Valley, with accumulation areas in Tamar, Vršič and Vrata. PencK & BrücK­ner (1909) also claimed that the Radovna and Dolinka Glaciers were in contact. An ice mass from Krma and Kot might have damned up the Dolinka Glacier, which fact can be inferred by the steep terrain towards the Radovna Valley. MeliK (1954), however, rejected this hypothesis on the grounds that this part of the Radovna val­ley was too narrow. By definition (Benn & Evans, 1998) the Radovna Glacier was a valley glacier where ice was discharged from an ice field into a deep bedrock valley. Debris could still have been deposited onto the foreland as a result of both gravity and flowing water where glacier margins were in the stage of advancing or retreating. As a result, unequivocal evidences of the glacier’s ac­tivity in the Radovna Valley rarely remains pre­served or are obscured below thick layers of allu­vial sediments. Consequently, it was not possible to draw up a reliable chronology of the various stages in the lifetime of the Radovna Glacier. Methods Conceptual model It is assumed that almost all evidence of the existence of the Radovna Glacier may well have been destroyed or lie obscured below thick layers of alluvial sediments. In order to describe and lo­cate the spatial distribution of the existing geo­morphological indicators of glacial activity pre­sented in the Radovna Valley a conceptual model was implemented (Fig. 1). The conceptual model was based on data from collected literature on the geomorphological and hydrogeological char­acteristics of the observation area and referenced in this paper. The most important geomorpholog­ical features are terraces consisting of glacioflu­vial sediments. Granulometry of the sediments is crucial for determining the origin of erosion and accumulation. In order to achieve an integrated interpretation hydrogeological characteristic of deposit layers in the valley were also taken into account (e.g. permeability). Owing to the scarcity of evidence of the Radovna Glacier, implement­ing an extended conceptual model was key to achieving a satisfactory reconstruction scenario. Fieldwork Using existing data reviews from existing literature and the application of different carto­graphic bases, each location along the Radovna Valley was examined (shown in the chapter “Re­sults and discussion: Fig. 4”). Geomorphological mapping was performed in the Radovna Valley in order to determine the glacier bed and its poten­tial extent. The fi rst fine records of terraces were mapped in the Srednja Radovna and Spodnja Radovna. Mapping was based on the spatial re­lationships between interpreted terraces and the surrounding natural topography. Additionally, in order to identify the terraces that were the re­sult of glacier activity and those formed by river accumulation a simple sedimentological record of uncovered terrace profiles was assembled, which included measurements of compactness, grain size and orientation of clasts. This record makes it possible to reconstruct a glacier profile, despite the fact that moraine sediments are not well preserved. Furthermore, moraine sediments were also mapped using the simple method of fol­lowing contacts. 2D and 3D modelling and boundary conditions The idea for a 3D geomorphological model was based on analysis performed using the Quantum GIS open source geographic information sys­tem (QGis, 2015) with the GNU General Pub­lic license. QGIS is composed of a collection of software that enables the creation, visualization, querying and analysis of geospatial data. How­ever, the quality of such a program cannot be compared to other licensed programs for 3D spa­tial data modelling that includes various statisti­cal tools for the analysis and distribution of input data. Statistical tools available in QGIS allow the spatial analysis, but as it turns out, the design and application of the initial and boundary con­ditions require several adjustments. Hence, QGIS allows for 3D visualization that is limited to only relatively low resolution for modelled data. The cartographic base used for the modelling was obtained from the freely-accessible USGS EarthExplorer (usGs, 2012) database. The lo­cation of the Radovna Glacier terminus was al­ready known and represents the initial condition of the model. Determining the glacier head and bed required a slightly different approach. W hen determining the glacier head and accumulation area it was necessary to take into account the fact that ice cannot accumulate on slope-grades of greater than 60°. Slopes were calculated in QGIS based on DEM cartographic data. Slopes greater than 60°, where ice accumulation is im­possible due to gravity were modelled (Fig. 2). The result of modelled slopes identified possible areas where ice could have accumulated and slid through the valleys. The glacier bed was deter­mined based on sediment granulometry in the glaciofluvial terraces. In order to set the coordi­nates for spatial modelling, several points were selected on those glaciofluvial terraces which were later interpret as a glacier bed. The glacier bed served as the basis for the construction of the 3D mathematical model of the Radovna Gla­cier. The mathematical model is based only on the mechanical properties of the ice and the es­tablished equation for calculating the longitudi­nal profi le of the glacier. The results of the mod­elling were later compared with the data from the field. In order to provide a more illustrative model of the conditions in the last glacial period a fi nal 3D model also includes the ice caps of the Pokljuka, Bohinj and Dolinka Glaciers. The ac­tual extent of the Bohinj Glacier in the 3D model is simply the result of theoretical interpolation and may differ from previously identified condi­tions (Bavec, 2006). Fig. 2. Modeled values of slope above 60° (green contour) with intersection line for 2D model. Determination of equilibrium-line altitude (ELA) Equilibrium-line altitude or ELA represents the altitude where total annual accumulation is perfectly in balance with total ablation (Benn & Evans, 1998). Therefore, ELA is an important de­scriptive factor in every glacial system (Fig. 3). Fluctuations in the ELA can serve as an impor­tant indicator of a glacier’s response to changes in climate and allows the reconstruction of past climates. A variety of methods have been devised to estimate the steady-state ELA of vanished glaciers and to provide a means of reconstruct­ing former climates in glaciated regions (Benn & Evans, 1998). The most rigorous of these methods are based on a 3D model of the glacier surface using the ratio of accumulation to ablation areas. Two indirect methods were used to determine the ELA of the Radovna Glacier. The first, the toe to headwall altitude ratio (THAR) represents the empirical relationship between the highest (gla­cier head) and the lowest (glacier toe) border of the glacier and is used for a simple calculation of the ELA. MeierDinG (1982) found ratios of 0.35 and 0.40 produced the best results for glaciers in Colorado, USA. However, for the valley gla­ciers, values of 0.50 were proposed (MeierDinG, 1982). The second method is based on accumu­lation area ratios (AAR), which are based on the assumption that the accumulation area of a gla­cier represents some fixed proportion of the to­tal glacier area. This can be approximated from a topographic map by locating the altitude on the glacier surface that places 0.65 of the glacier area in the accumulation zone. Several studies performed on modern glaciers have shown that the accumulation area represents approximately 65 % of the glacier (MeierDinG, 1982). However, values of 0.67 were proposed (Gross et al., 1977) for investigations of the Alpine glaciers. Theoretical calculations The most common method for reconstructing the extend of paleo-glaciers is based on the me­chanical characteristics of ice sheets and shear stress ratios, and is independent of field data (Benn & hulton, 2010). nye (1952) compared the theoretical and measured longitudinal profile of the Unteraar glacier in Switzerland. He con­cluded that the relationship between theoreti­cal and measured profiles was quite satisfactory using ice shear stress . of 77 kPa. However, Nye (1952a) proposed values of ice . between 49 kPa and 151 kPa for alpine glaciers. The . values in­crease from toe to head. The model is built on the assumption that ice becomes deformed due to the weight and surface gradient of the ice only upon reaching a specified yield stress level. Given that assumption, the next equation (1) was introduced (Ny e, 1952b): ..= ghsin . (1) The equation is based on the assumption that the basal shear stress per unit area ., at the base of an ice sheet is a product of ice thickness h, ice density . (~900 kg/m3), acceleration due to g rav ity g (9,81 m/s2) and glacier surface slope .. If true, the sin. should be roughly inversely proportional to the depth of the ice and the hor­izontal axis x in the direction of the glacier’s extending (Equation 2): dh (2) sin .=( +ß) dx where ß is the slope of the glacier bed. Hence, we have a non-linear equation solved using only small values of ß (Equation 3): dh ß . (3) dx +=.gh Solving out equation (3) we have (Equation 4): h2 . = xC+ (4) 2 .g Where the initial condition is presented by h=0 at x=0, hence the constant of integration C is equal to 0. Therefore, a simple equation for the calculation of ice thickness is derived: 2. (5) h = x .g However, for purposes of this article a differ­ent solution for equation (1) was presented as in equation (6): (6) gH dh .. = dx Where H is the glacier thickness, h is the ice surface elevation, and x is the horizontal co­ordinate with the x-axis parallel to the upward gradient glacier flow toward the glacier head (Benn & Hulton, 2010). This equation (1) can be expressed numeri­cally by discretizing the surface gradient as in equa-tion (7): dh hi+1 +hi (7) = dx .x where .x is a speci fied distance inter val along the x-axis. Thus, equation (7) can be rewritten so that the ice surface elevation at step i+1 is equa­tion (8) (Benn & Hulton, 2010): . .x h h () = + Y (8) i+1 i i H .g where H=h-B, B is the elevation of the glacier bed and ... If we derive the previous equation dif­ferently, so as to calculate the ice thickness and shear stress for the mid-point of the interval i to i+1 (Van Der Veen, 1999) the following equation is derived: 2 2.x. h h (B +) +hB ) Y 0 (9) i+1 -i+1 i +Bi 1 i ( i+1Hi - = .g where the overbar indicates that the yield stress is average for the interval. As the shear stress significantly varies down gradient only average values for shear stress were used as input values in the model. The longitude profile of the Radovna Glacier was tested at shear stresses of 50, 100 and 150 kPa. For purposes of the modelling, however, only shear stress of 50 kPa and 100 kPa were used, because it was determined that the model would exceed the assumed glacier’s thickness at a modelled shear stress of 150 kPa. Results and discussion Geomorphological conditions Glaciofluvial terraces Based on observations and several investiga­tions in the Radovna Valley, it can be assumed that its geomorphological characteristics are largely the result of glacier activity and river outflow. Therefore the river channel was formed directly in the glaciofluvial sediments. Both ac­cumulation and erosion resulted in the construc­tion of river terraces. Today, a series of terraces can be observed along the middle and lower part of the Radovna Valley. The average height of the terraces is estimated at between 5 and 10 m. The younger terraces near the river channel have a small slope but are well preserved, while with the distance from the river channel the slopes in­crease. However, the oldest terraces stand higher than the younger terraces, even though they are almost totally eroded or covered with gravel. The morphology of the river terraces shows typical glacial and alluvial deposits, while in the up­per part of the valley, where only processes of erosion were observed, there are no terraces. It is assumed that the riverbed gradient and river discharges were so high that terrace construction was impossible. According to that line of think­ing a simple hypothesis can be proposed – that the shape of the valley floor has not significantly changed since the retrograding stage of the last glacier. As the highest terraces contain glacier sediments it is considered that only processes of river erosion were present during the first phase of the interglacial period. Therefore, it is believed that the upper or highest terrace represents the bed of the Radovna Glacier. A series of terraces can be observed near the Zmrzlek spring in Srednja Radovna (Fig. 4, point a). The highest terraces are filled with glacial sediments, while the lowest contain only gravel. The terraces near the Lipnik spring were also investigated in detail (Fig. 4, point b). A fresh profi le was uncovered in the upper terrace, which contains horizontally laminated fine silt fractions in the upper horizon. It would seem that the river did not have any particular influence on the given profile. Furthermore, two terraces in Jela (Fig. 4, point c) were investigated in de­ tail. These contain gravel with some fi ne sandy fractions, while a transverse terrace profile near the local Hotune – Voje road contains mostly gravel that can locally pass into a conglomerate. To conclude, four terraces were indicated in the Radovna Valley. The first three terraces contain alluvial sediments, mostly gravel and sand. How­ever, the highest terrace contains glacial sedi­ments, mostly silt, sand and clay. As a result it can be assumed that the highest terraces were formed by glacial activity and might indicate the altitude of the last glaciation bed. Moraine sediments Geomorphological mapping was performed at several locations along the Radovna Valley, start­ing in Zgornja Radovna. The most remote loca­tion in the valley, where the moraine sediment was indicated, lies in the valley between Kot and Vrata (Fig. 4, point h). A local road climbs from the narrow valley bed up to the small plateau. A small hill is located immediately at the top, to the east, between the road and the Mežakla plateau. It is covered with moraine sediments. South of the hill the topology is directed ver y steeply down to the Radovna Valley. T ypical geo­mor phology may indicate contact between two glaciers. The steep slopes rising out of the Ra­dovna Valley can be interpreted as the result of lateral erosion from ice sliding in the direction of Kot and K rma. Furthermore, the whole of Stresena dolina in Srednja Radovna was mapped (Fig. 4, point g). A local forest road, which runs from the bottom of the valley up to the Pokljuka plateau, uncov­ers glacial sediments. On the other side of the valley location near Oblek (Fig. 4, point f) was mapped, where some glacial sediment was also found. The area near Krištanec (Fig. 4, point e), between Lipne peči and Stara Pokljuka in Spod­nja Radovna has been significantly transformed through a number of sediment-gravitational pro­cesses. It is assumed that these processes might obscure the evidence of glacial activity. However, typical glacial sediment was indicated in the for­est road profile near Krištanec. The investigated Fig. 4. Topographic map of the study area with locations of fi eld investigations and delineated moraine sediments. profile was followed at an altitude of 800 m a.s.l. Remarkable evidence of glacial presence is lo­cated in the village of Zgornje Gorje. A small to­pographic rise presents a terminal moraine of the former glacier. However, lateral glacial moraines are rarely preserved in the valley. The most pro­nounced is the outmost terminal moraine of the Radovna Glacier, located in the village of Zgornje Gorje (Fig. 4, point d). 2D model and validation A long itudinal 2D profi le of the glacier was calculated as the basis for the 3D spatial model. The Radov na Glacier’s long itudinal profi le was tested for two different shear stresses (.) typi­cal for Alpine glaciers, at 50 kPa and 100 kPa. Results show that ice thickness increases rap­idly with distance from the terminus. In the vil­ lage of K r n ica the ice is al ready roughly 140 m thick. At its thickest the Radovna Glacier could reach thicknesses of 300-446 m. The surface of the Radovna Glacier displays a smaller dip in the middle, while the dip increases constantly from the terminus. Furthermore, the 2D pro­ fi le (F ig. 5) shows that the glacier’s maximum thickness (446 m at . = 100 kPa and 300 m at . = 50 kPa) is located at a distance of 11 to 12 km from the terminus. This represents the area be­ tween the Jerebikovec (1593 m a.s.l.) and F rčkov vrh (1369 m a.s.l.), or right at the contact point of the ice masses, wh ich sl id f rom the K r ma Val­ley and the Kot Valley. Here, the dip of glacier bed is sma l l, wh i le i n the Kot a nd K r ma va l leys, parallel to the Rjavina ridge (2532 m a.s.l.), the dip of the glacier bed grows substantially all the way to the K redar ica (2539 m a.s.l.). Here the ice starts to become proportionally thinner with the greater dip of the glacier bed. Both the field data and existi ng literature ind icate that the glacier did not exceed altitudes greater than 900 m a.s.l. at K r ištanec, 1110 m a.s.l. at Oblek and 1150 m a.s.l. in Stresena dolina. Taking this into account it is clear that the calculated longitudinal profi le of the glacier at . = 100 kPa was most appropr iate. From th is profi le of the glacier it is evident that the thickness of the ice rapidly increases in the initial distances from the glacier terminus. Already at the village of K rn ica, the ice surface reached altitudes of 140 m higher than the level of the Radovna River today. At a distance of about 1300 m from the terminus the glacier surface raised up to the al­titude of 810 m a.s.l., – roughly 80 m lower than Srednji vrh. 3D model 3D modelling was performed in order to opti­mize the visualization of the glacier extent. Two 3D models are presented, calculated using two dif- Fig. 5. Longitudinal profile of the Radovna Glacier with topographical units versus the distance from glacier terminus in the village Zgornje Gorje. ferent shear stress values, of 50 kPa and 100 kPa (Fig. 6). Comparing the theoretical calculations with field data indicates that the . = 100 kPa model is more relevant for the field data scenario. Equi­librium altitude line (ELA) was also calculated us­ing two methods: (1) toe to headwall altitude ratio (THAR), and (2) accumulation area ratio (AAR). The THAR method locates the ELA at an altitude of 1498 m a.s.l. The second (AAR) method suggests an altitude of 1150 m a.s.l. Total glacier area was calculated to be 58 km2; given AAR=0.65 the accu­mulation area of the Radovna Glacier should cover an area of 37.7 km2. Therefore, the given catchment area of the Radovna Valley is entirely appropriate for a glacier of such dimensions. The glacier cov­ ered two valleys in the upper part of Radovna, Kot and Krma. Accordingly, the extent of the accumu­lation area was interpreted. The first accumulation area was located all the way under the southern wall of Mount Triglav, Kredarica and Mount Rja­vina, from where the ice sheets slid into the Krma Valley. The second accumulation area was located on the smaller slopes above the northern wall of Mount Triglav, where a small ice sheet called the Triglav Glacier remains today. It is assumed that this local area above the northern wall of Mount Triglav represented one of the largest accumula­ tion areas of ice during the Würmian glaciation. The ice slid into the Vrata Valley and extended into the Mojstrana, where it was connected with one of the largest Pleistocene glaciers in Slovenia, the Dolinka Glacier, named after the Sava Dolinka River. The typical pyramidal horns and ridges of the upper part of Mount Triglav can still be ob­served today, as the result of several active glaciers sliding into the surrounding valleys. Fig. 6. 3D model of the Radovna Glacier in last glacial period with the modelled shear stress 50 kPa (upper figure) and 100 kPa (lower figure). Conclusion The 3D geomorphological model of the Ra­dovna Glacier presented herein constitutes a ba­sis for further investigation of the glacier extent. This is the first integrated investigation into the very existence and scope of the Radovna Glacier. The open source QGIS program has proved as a valuable tool in the given modelling approach and process. By the same token, the creation and im­plementation of a conceptual model is essential, because the selection of input data and boundary conditions is central to gaining a better under­standing of the issue at hand. As a result it can be concluded that the Radovna Glacier did exist. Its accumulation area extended from the Triglav massive all the way through Krma and Kot. Gla­cier extending some 25 km covered the whole part of Radovna Valley. At some distance from the terminus the ice reached thicknesses of more than 400 m; however, with no field data available the model could not be validated on this point. The thickness of the ice in this model was calcu­lated independently of any field data. Thick layers of glaciofluvial sediments cover the valley floor, which may indicate an extensive period of Pleistocene glaciation; PencK & BrücKner’s theory (1909) of four glaciations stages may also be valid in the case of Radovna glaciation. The reconstruction of the glacier leaves some questions unanswered, answers to which may hold the key to identifying past glaciation at the catchment. A scenario whereby glaciers moved across the Pokljuka plateau may well still remain a distinct possibility. The fact that typical geomorphological features are present in the upper reaches of Stresena dolina and Pokljuška soteska lends credence to such a scenario. Ice sheets may have extended from Klečica (1889 m a.s.l.) to Stresena dolina and from the Klek meadow (1604 m a.s.l.) through Konavčev žleb (ŠiFrer, 1952). Furthermore, ice sheets may have covered the upper, steeper regions of the Triglav summit, where some typical pyramidal horns and ridges can still be observed. Acknowledgments The author is grateful to Matic Rifl for his assistan­ce with field investigations, dr. Nina Rman for her help with the context and structure of the paper, dr. Miloš Bavec and Assoc. Prof. dr. Mihael Brenčič for their re­view of the paper. References Bavec, M & tulaczyK s. M. 2002: Matematični model kot pomoč pri oceni obsega mlaj­šepleistocenskega dolinskega ledenikaZgornjem Posočju = New simple mathemati­cal model to help evaluating the extent of the late-Quaternary valley glacier in the Upper Soča Region (NW Slovenia). Geologija, 45/1: 255–268, doi:10.5474/geologija.2002.019. Bavec, M. 2006: Razsežnost in dinamika Bohinjskega ledenika v poznem Pleistocenu = The extent and the dynamics of the Late Pleistocene Bohinj glacier. In: Zbornik po­vzetkov: 35-36, 2. slovenski geološki kongres, Idrija, 26.-28. september 2006. Benn, d.i. & hulton, n.r.J. 2010: An ExcelTM spreadsheet program for reconstructing the surface profile of former mountain glaciers and ice caps. Comp Geosci, 36: 605–610. Benn, d. i., & evans, d. J. a. 1998: Glaciers & gla­ciation. London, Arnold: 734 p. droBne, F. 1975: Geološke in geotehničine razis­kave k idejni študiji »Akumulacija Radovna«. Arhiv Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana: 43 p. eBerl, B. 1930: Die Eiszeitenfolge im nördli­ chen Alpenvorland. Augsburg: Benno Filser Verlag. gaMs, i. 1992: Prispevek k mladokvartarni geo­morfologiji v Zgornjesavski dolini = A con­tribution to the young Quaternary geomor­phology in the Upper Sava Valley. Geografski zbornik, 32: 5–49. giBBard, P. & van kolFschoten, t. 2004: The Pleistocene and Holocene Epochs. In: gradstein, F. M., ogg, J. g., sMith, a.g. & gilBert, a. (eds.): A Geologic Time Scale 2004: 441– 452, incl. 10 Pls. gross, g., kerschner, h. & Patzelt, g. 1977: Metodische untersuchungen über die Schneegrenze in Alpinen Gletschergebieten. Zeitschr. Gletsch. Glazialgeol., 12: 223–251. iskra, M. 1982: Elaborat o klasifikaciji, katego­rizaciji in izračunu zalog jezerske krede na območju odkopa v Srednji Radovni. Arhiv Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana: 22 p. ivy-ochs, s., kerschner, h., reuther, a., Preusser, F., heine, k., Maisch, M., kuBik, P. w. & schluchter, c. 2008: Chronology of the last glacial cycle in the European Alps. J. quat. sci., 23 (6-7): 559–573, doi:10.1002/jqs.1202. kukla, g. 2005: Saalian supercycle, Mindel/ Riss interglacial and Milankovitch's dating. J. quat. sci., 24/14-15: 1573-83, doi:10.1016/j. quascirev.2004.08.023. Meierding, t. c. 1982: Late pleistocene glacial equilibrium-line altitudes in the Colorado Front Range: A comparison of methods. Quat. Res., 18/3: 289–310. MeliK, A. 1954: Nova glaciološka dognanja v Julijskih Alpah. Geografski Zbornik, 2: 5-49. Melik, a. 1930: Bohinjski ledenik. Geografski vestnik, 1-4: 39 p. novak, M. & Bavec, M. 2013: Geološke značilnosti Bleda in okolice = Geological characteristics of Bled and its environs. Scopolia, Suppl., 6: 1–31. nye, J. F. 1952a: A comparison between the the­ oretical and the measured long profile of the Unteraar Glacier. J. Glaciol., 2: 103–107. nye, J. F. 1952b: A method of calculating the thickness of ice sheets. Nature: 169(4300): 529-530. Penck, a. & Brückner, e. 1909: Die Alpen in Eiszeitalter 3. C. H. Tauchnitz, Leipzig: 717-1199. rakovec, i. 1928: Postglacialne terase Blejskega jezera v zvezi z njegovo morfogenezo. Geografski Vestnik, IV: 21 p. rakovec, i. 1936: Triglavsko pogorje v ledeni dobi. Proteus, 3s: 133–137. rakovec, i. 1943: O razvoju porečja v Blejskem kotu in nastanku Vintgarja. Zbornik Prirodoslovnega društva III: 87 – 94. schaeFer, i. 1957: Erläuterungen zur Geologischen Karte von Augsburg und Umgebung 1: 50,000. Bayerisches Geologisches Landesamt München. schreiner, a. & eBel, r. 1981: Quartär­geologische Untersuchungen in der Umgebung von Interglazialvorkommen im östlichen Rheingletschergebiet (Baden-Württemberg). Hannover: Bundesanstalt für Geowissenschaften und Rohstoffe und den Geologischen Landesämtern in der Bundesrepublik Deutschland. serianz, l. 2013: Hidrogeologija izvira Zmrzlek v dolini reke Radovne. Diplomsko delo, Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana: 37 p. serianz, l. 2015: Hidrogeološka analiza vodne bilance reke Radovne = Hydrogeological analysis of river Radovna water balance. Magistrsko delo, Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana: 70 p. SinGh, v. P., singh, P. & haritashya, U. K. 2011: Encyclopedia of snow, ice and glaciers. Dordrecht: Springer, http://site.ebrary.com/ id/10480367. šaFanDa, J. & ra Jver, d. 2001: Signature of the last ice age in the present subsurface tempe­ratures in the Czech Republic and Slovenia. Global and Planetar y Change, 29, 3/4: 241-257. šiFrer, M. 1959: Obseg pleistocenske poledenit­ ve na Notranjskem Snežniku. Geografski Zbor nik: 27-83. torKar, A. 2010: Hidrogeologija doline reke Radovne. Diplomsko delo, Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana: 68 p. torkar, a. & Brenčič, M. 2015: Spatio-temporal distribution of discharges in the Radovna River valley at low water conditions. Prostorsko-časovna porazdelitev pre­tokov v dolini reke Radovne v obdobju niz­kih vod. Geologija 58/1: 47-56, doi:10.5474/ geologija.2015.003. UsGs (United States Geological Survey), 2012: »EarthExplorer«. Internet: http://earthexplo­rer.usgs.gov/ (29.3.2016). van der veen, c.J. 1999: Fundamentals of Glacier Dynamics. Balkema, Rotterdam: 462 pp. venetz, i. 1861: Mémoire sur l‘extension des an­ciens glaciers. Zurich: s.n. QGis, 2015: Geographic Information System. Open Source Geospatial Foundation Project. Development Team. Internet: http://qgis.os­geo.org (29.3.2016). ŽeBre, M., StePišniK, U., KoDelja, B. & Morris, M. 2013: Sledovi pleistocenske poledenitve na Trnovskem gozdu. Dela, 39: 157–170. Internet resource: Internet 1: http://climatica.org.uk/moraines-pi­les-dirt-record-glacier-fluctuations (17.6.2016) GEOLOGIJA 59/2, 205-219, Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.012 Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2015-2021 v Sloveniji Groundwater quantitative status assessment for River Basin Management Plan 2015-2021 in Slovenia Mišo ANDJELOV, Peter FRANTAR, Zlatko MIKULIČ, Urška PAVLIČ, Vlado SAVIĆ, Petra SOUVENT & Jože UHAN Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: miso.andjelov@gov.si; peter.frantar@gov.si; zlatko.mikulic@gov.si; ursa.pavlic@gov.si; vlado.savic@gov.si; petra.souvent@gov.si; joze.uhan@gov.si Prejeto / Received 29. 9. 2016; Sprejeto / Accepted 18. 11. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Klju~ne besede: telo podzemne vode, obnovljiva količina podzemne vode, razpoložljiva količina podzemne vode, količinsko stanje podzemne vode, Slovenija Key words: groundwater body, renewable groundwater, available groundwater, groundwater quantitative status, Slovenia Izvleček V članku predstavljamo metodološki razvoj ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda v Sloveniji in rezultate v ocenjevalnem obdobju 2010-2013, ob upoštevanju novega referenčnega tridesetletnega vodno­bilančnega obdobja 1981-2010. Količinsko stanje podzemne vode je v ocenjevalnem obdobju v vseh plitvih vodonosnikih 21 vodnih teles podzemne vode Slovenije ocenjeno s skupno oceno kot dobro, s srednjo do visoko stopnjo zaupanja. Metodologija ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda je razširjena z upoštevanjem procesov celotnega hidrološkega cikla in rezultatov modeliranja napajanja vodonosnikov oz. količinskega obnavljanja podzemne vode v Sloveniji. Uporabljen je koncept trajnostne rabe podzemne vode z zahtevo po dolgoročnem ohranjanju količin brez povzročanja nesprejemljivih okoljskih in drugih posledic. Zakonodajna izhodišča za ocenjevanje vplivov odvzemanja podzemne vode na obnovljive in razpoložljive količine podzemne vode uvajajo novo metodologijo, ter opuščajo zastareli rudarski koncept »računanja zalog podzemne vode«. Abstract The improved methodological approach of the groundwater quantitative status assessment in Slovenia and the results of the assessment period 2010-2013, taking into account the new reference thirty-year period 1981­2010, are presented. Within the assessment period quantitative status in all shallow alluvial aquifers of 21 groundwater bodies in Slovenia is assessed as good, with a medium to high level of confidence. Groundwater quantitative status assessment methodology considers the processes of the whole hydrological cycle and the results of groundwater recharge modelling. The methodology incorporates the concept of sustainable groundwater use to preserve the quantities not causing environmental and other harm (unacceptable environmental and other consequences). Legislative baseline for assessing the impacts of groundwater abstraction on renewable and available quantities of groundwater introduces new methodology by abandoning obsolete mining concept of "calculation of groundwater reserves". Uvod na surovina…«. Tovrstne kritike so se z različnimi Podzemno vodo so v preteklem stoletju pogosto predlogi dopolnitev tega pristopa nadaljevale tudi obravnavali in količinsko ocenjevali na način, kot v drugi polovici preteklega stoletja (karanth, so ocenjevali zaloge mineralnih surovin. Strokov-1987; zeKtser, 2000). Kljub temu se je »rudarski ne kritike takega pristopa so znane že iz prve po-pristop« računanja zalog podzemne vode v neka­lovice 20. stoletja (lee, 1915; savarensky, 1933), ko terih državah srednje in južne Evrope in v repu­je znameniti ruski akademik A. P. Karpinsky že blikah nekdanje Sovjetske zveze zelo uveljavil in leta 1931 zapisal: »Podzemna voda ni le mineral-kasneje prešel celo v zakonodajne dokumente. Tudi v Sloveniji so količine podzemne vode v prejšnjem stoletju ocenjevali po principih klasi­fikacije in kategorizacije zalog mineralnih suro­vin. Enoten način ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o »rezervah rudnin in talnih voda« je bil zasnovan na nekdanjem Zveznem geološkem zavodu v Beogradu in predpisan z zakonom (UraDni list sFrj, 1977) in pravilni­kom takratne zvezne države (UraDni list sFrj, 1979). Zakonska razširitev koncepta klasifikacije in kategorizacije rudnih zalog na področje oce­njevanja količin podzemnih voda se je odrazila tudi terminološko: za vodonosnik so uporabljali izraz »nahajališče«, količine podzemne vode pa so opisovali kot »rezerve talne vode«. Količine podzemne vode so glede na stopnjo raziskanosti razvrščali v bilančne kategorije A, B in C1 ter v potencialne kategorije C2, D1 in D2. Pri tem pa je bila »bilančnost« povezana z ekonomsko oceno rentabilnosti eksploatacije, »potencialnost« pa naj bi usmerjala nadaljnje temeljne raziskave. Po tej metodologiji so bile količine podzemne vode v Sloveniji »klasificirane in kategorizirane« vse do leta 1995, ko je takratni Inštitut za geologijo, geo­tehniko in geofi ziko izdelal zadnjo tovrstno oce­no zalog podzemne vode (Kranjc Kušlan, 1995). Konceptualno spremembo na področju oce­njevanja vodnih virov je z zahtevo po trajnostni rabi naravnih virov prineslo t.i. Brundtlandino poročilo Svetovne komisije za okolje in razvoj (WCED, 1987). Koncept trajnostne rabe podze­mne vode z zahtevo po dolgoročnem ohranjanju količin brez povzročanja nesprejemljivih okolj­skih in dr ugih posledic je vgrajen tudi v okvir­no direktivo o vodah (EU, 2000). Na prehodu v novo tisočletje je okvir na direktiva o vodah po­stavila nova zakonodajna izhodišča za ocenje­vanje količinskega stanja pod zem nih voda oz. za ocenjevanje v plivov odvzemanja podzemne vode na njene razpoložljive količine, ki so opredelje­ne kot razlika med napajanjem vodonosnikov in kol iči no pod zem ne vode za oh ra nja nje ekološke ­ga stanja površinskih voda in kopenskih ekosis­temov (UraDni list rs, 2003; 2005; 2009a; 2009b, 2016). Prvi poskus delne ocene količinskega stanja podzemnih voda v Sloveniji, ki je sledil zahte­vam nove okvirne direktive o vodah, je bil leta 2006 izveden na Agenciji RS za okolje (ARSO) s podatki državnega hidrološkega monitoringa po­vršinskih in podzemnih voda desetletnega obdo­bja ob koncu preteklega stoletja (anDjelov et al., 2006; 2008), ter kasneje razširjen z upoštevanjem procesov celotnega hidrološkega cikla in rezul­tatov modeliranja napajanja vodonosnikov oz. količinskega obnavljanja podzemne vode v Slo­veniji (anDjelov, 2009; uhan, 2010). Upoštevanje principa hidrološkega cikla in začetek uporabe regionalnega vodno-bilančnega modela je po­memben mejnik na področju ocenjevanja količin podzemnih voda v Sloveniji (uhan, 2015). Priču­joči članek predstavlja metodološki razvoj in re­zultate ocene količinskega stanja podzemne vode v Sloveniji glede na referenčno tridesetletno ob­dobje 1981-2010. Metodologija ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda Okvirna direktiva o vodah (oFFicial journal oF the euroPean coMMunities, 2000) je uvedla splošna načela ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda, ki temeljijo na uravnoteženosti med količinskim obnavljanjem, potrebami ekosi­stemov po vodi in odvzemanjem vode. Evropska komisija je ta splošna načela postopno dopolnje­vala s smernicami in ostalimi dokumenti skupne strategije implementacije okvirne direktive o vo­dah. V teh dokumentih so bili predlagani splošni metodološki pristopi. Z metodološkimi smerni­cami o monitoringu in ocenjevanju stanja pod­zemne vode (euroPean coMMission, 2007; 2009) je bil uveden splošni večparametrski koncept štirih razvrstitvenih preizkusov, ki naj bi ga države čla­nice Evropske unije z dopustnimi prilagoditvami posebnim razmeram uporabile za nacionalno oce­no količinskega stanja podzemnih voda z vodno­bilančnim referenčnim obdobjem 1981-2010 (sl. 1). Vpliv na napajanje vodonosnikov Vpliv odvzemanja podzemne vode na napaja­nje vodonosnikov se ocenjuje preko analize gla­din podzemne vode in pretokov izvirov ter preko vodne bilance, ki je izhodišče za oceno obnovlji­vih in razpoložljivih količin podzemne vode. Trendi časovnih vrst letnih povprečij gladin podzemnih voda ter malih letnih in malih me­sečnih pretokov izvirov (höller, 2004) so bili ocenjeni s statističnimi neparametričnimi meto­dami. Prisotnost trenda, sprememb in nak ljučno­sti v časovnih vrstah referenčnega obdobja 1990­2013 je bila ocenjena s standard n imi statističn imi preizkusi za časovne vrste hidroloških podatkov (ChieW & SiriWarDena, 2005), s poudarkom na Spearmanovem koeficientu korelacije rangov in Sl. 1. Časovni okvir ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda za pripravo Načrta upravljanja voda (NUV II) 2015-2021. Fig. 1. Time frame of groundwater quantitative status assessment for the River basin management plan II (2015-2021). Mann-Kendallovem neparametričnem preizku­su (Grayson et al., 1996; KunDzeWicz & roBson, 2000). V primeru statistično značilnih upadajo­čih trendov gladin pa je bila za oceno naklona linearnega trenda in ekstrapolacijo do konca na­ črtovalskega obdobja uporabljena Theil-Senova cenilka naklona trendne premice (GilBert, 1987) oz. primerjava s Q95 (HaruM et al., 2001; Janža et al., 2014) in dodatni Kendallov preizkus kon­sistenčnosti regionalnega trenda (Helsel et al., 2006). Analiza trenda se zaključi z zaporedjem preizkusov z ugotavljanjem deleža merilnih mest z zniževanjem gladin in pretokov v obdelovalnem in napovedovalnem obdobju, ki naj bi na posa­meznih vodnih telesih ne presegal 25 % (höller, 2004). Obnovljive količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije smo za tridesetletno vo­dno-bilančno obdobje 1981-2010 ocenili z regio­nalnim modelom napajanja vodonosnikov GRO­WA-SI (anDjelov et al., 2013; 2014; 2015; 2016). Model GROWA-SI je rezultat razvoja in prila­goditve osnovnega modelskega sistema GROWA (KunKel & WenDlanD, 1998; 2002) za slovenski prostor in upošteva podnebne pogoje, vrsto tal, rabo prostora, topografijo in hidrogeološke la­stnosti kamnin in tal (sl. 2). Model izračuna skupni odtok tako, da iz vho­dnih podatkov izračuna dejansko (realno) eva­potranspiracijo, ki jo za vsako računsko celico 100m × 100m odšteje od obdobnih padavin. Sku­pni odtok se preko indeksa baznega odtoka (BFI – Base Flow Index) razdeli na površinski in pod­zemni odtok. Model je bil umerjen in vrednoten s podatki državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 1971-2000 (anDje­lov et al., 2016). Verifikacija modela je bila opra­vljena kvantitativno s primerjavo rezultatov ne­ odvisne po drugi metodi določene vodne bilance za isto obdobje (Bat et al., 2008), ter kvalitativno s primerjavo kart indeksa razvitosti rečne mreže (IDPR – Indice de persistance et développement des réseaux) (MarDhel et al., 2004; anDjelov et al., 2016). Modelski rezultati napajanja vodono­ snikov oz. količinskega obnavljanja podzemne vode so izhodišče ocene razpoložljive količine podzemne vode. Razpoložljiva količina podzemne vode je po defi niciji iz okvirne direktive o vodah opredelje­na z dolgoročno povprečno letno stopnjo količin­skega obnavljanja podzemne vode, zmanjšano za dolgoročno količino, ki je potrebna za ohranjanje ekološkega stanja površinskih voda in kopen­skih ekosistemov, ki so z njim povezani (oFFici­al Journal oF the euroPean coMMunities, 2000). Za oceno pretoka, ki je potreben za ohranjanje dobrega ekološkega stanja površinskih voda na letni ravni smo uporabili nemški vodnobilančni pristop s scenarijem petih sušnih let v zadnjem tridesetletnem obdobju (Schlüter, 2006). Po ome­njenem pristopu se lahko taka ocena izpelje iz dvajsetega centila (P20) količine napajanja vodo­nosnikov v referenčnem tridesetletnem vodnobi­lančnem obdobju, kar predpostavlja mejo slabih habitatnih rečnih pogojev, ki jo pogosto umešča­jo v razpon med 10 in 30 % povprečnega letne­ga pretoka (Tennant, 1976). Količino obnovljive podzemne vode, potrebne za ohranjanje ekolo­škega stanja površinskih voda, predstavlja raz­ Sl. 2. Shema izračuna komponent vodne bilance z regionalnim modelom GROWA-SI (povzeto po KunKel & WenDlanD, 1998, 2002). Fig. 2. Flow chart for water balance calculation with GROWA-SI regional model (adapted from KunKel & WenDlanD, 1998, 2002). lika med izračuni povprečne obnovljive količine podzemne vode obdobja 1981-2010 (GROWA-SI (30)) in povprečne obnovljive količine petih naj­bolj sušnih let referenčnega obdobja (GROWA-SI (05)) (Schlüter, 2006) (sl. 3). Količino podzemne vode, potrebne za ohranjanje kopenskih ekosis­ temov na območjih gozdnih habitatov (EKOgozd) predstavlja ocena količine podzemne vode, ki nadomešča primanjkljaj padavin, na kraških ob­močjih pa je količina podzemne vode, potrebna za ohranjanje habitatov dvoživk in mehkužcev (EKO), ocenjena preko deleža podzemne vode k ras v ekološko sprejemljivih pretokih (Janža et al., 2014; Mikulič et al., 2015; Janža et al., 2016). Vpliv na ekološko stanje površinskih voda Vpliv odvzemov podzemne vode na stanje po­vršinskih voda se preizkuša z analizo vpliva čr­panja podzemne vode na vodna telesa površinske vode, v katerih je bilo ugotovljeno slabo ekološko stanje. Postopek preizkusa vpliva črpanja je na teh telesih s slabim ekološkim stanjem dvosto­penjski. Na prvi stopnji primerjamo skupno ko­ličino odvzemov površinskih in podzemnih voda z vrednostjo srednjega pretoka Qs vodozbirnega zaledja vodnega telesa površinske vode s slabim ekološkim stanjem. Vrednost praga je preseže­na, če je vseh odvzemov več kot 10 % Qs, vpliv pa pripišemo odvzemom podzemne vode le, če ti prevladujejo nad odvzemi površinske vode (Eu­roPean coMMission, 2009; EEA, 2012). Z drugim pogojem primerjamo količine odvzete podzemne vode s količinami povprečnega obnavljanja pod­zemne vode, vrednost praga pa je 10 % obdobne obnovljive količine (NIEA, 2009). Vpliv na stanje kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode Vpliv odvzemanja podzemne vode na stanje kopenskih ekosistemov, ki so odvisni od podze­mne vode, se preverja le na območjih, na kate­rih ekološki kazalci poškodovanosti nakazujejo tveganje. Najbolj ogroženi deli kopenskih ekosi­stemov so gozdni habitati, za katere je bilo ugo­tovljeno, da je njihov obstoj povezan s podzemno vodo (PUN 2000, 2014; MezGa et al., 2014). Pre­izkus temelji na bilančni primerjavi obnovljive količine podzemne vode referenčnega obdobja 1981-2010 s količinami odvzemov podzemne vode znotraj gozdnega habitata in njegovega hidrolo­ Sl. 3. Shema izračuna razpoložljive količine podzemne vode. Fig. 3. Available groundwater calculation flowchart. škega prispevnega območja. Za dobro količinsko stanje vodnega telesa podzemne vode privze­ mamo kot zgornjo mejo 5 % odvzemov obdobne obnovljive količine podzemne vode, kar glede na analizo pritiskov predstavlja še zanemarljiv vpliv na kopenski ekosistem, odvisen od podzemne vode (WFD IrelanD, 2005). Vpliv na vdore slane vode ali druge vrste vdorov Preizkus vpliva črpanja podzemne vode na vdore slane vode v vodno telo temelji na štiristopenjski shemi preverjanja, zasnovani na metodoloških izhodiščih irske agencije za varstvo okolja (CraiG & Daly, 2010). Na prvi stopnji primerjamo letno količino odvzema podzemne vode s srednjo dolgoletno obnovljivo količino podzemne vode vodonosnega sistema, ocenjeno z vodno-bilančnim modelom GROWA­SI. Dolgoletno povprečje vrednosti specifične električne prevodnosti vode v vodonosnem sistemu se na drugi stopnji primerja z mejno vrednostjo tega parametra za pitno vodo, na tretji stopnji pa z naravnim ozadjem tega parametra v vod nih telesih s prevladujočo k raško in razpoklinsko poroznostjo. Na četrti stopnji pa preverjamo statistično značilnost trenda naraščanja indikativnih parametrov vdorov slane vode: natrija, kloridov in specifične električne prevodnosti. Rezultati ocenjevanja količinskega stanja V procesu ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda se regionalno zasleduje razmer­ je med količinskim obnavljanjem podzemne vode in njenim odvzemanjem iz vodonosnikov, pri tem pa lokalno preverja vplive odvzemov na gladine in pretoke. Oceno količin obnovljive podzemne vode omogoča regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (anDjelov et al., 2016), ki podaja ko­ličino napajanja vodonosnikov za referenčna ob­dobja (sl. 4) in posamezna hidrološka leta. V referenčnem vodno-bilančnem obdobju 1981-2010 je bilo povprečno skupno napajanje vseh 21-tih vodnih teles v Sloveniji 185,5 m3/s, kar je za 9,64 m3/s manj kot v predhodnem 30-letnem obdobju 1971-2000 (anDjelov et al., 2013). Razlika v količinskem obnavljanju podzemne vode med zadnjima dvema referenčnima bilančnima Sl. 4. Obnovljive količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda (VTPodV) v obdobju 1981-2010. Fig. 4. Renewable groundwater in shallow aquifers of groundwater bodies for the period 1981-2010. obdobjema za dvak rat presega pov prečno količino letno odvzete podzemne vode, spremenljivost obnovljivih količin podzemne vode pa je med posameznimi hidrološkimi leti od 1971 do 2015 glede na povprečje obdobja med 1981-2010 v razponu od -40 % (2011) do +60 % (2014) (sl. 5). Obnavljanje podzemne vode se zaradi različ­nih klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije po posameznih vodonosnih sistemih tudi pro­storsko zelo spreminja. Koeficient variacije (KV), ki nakazuje velikost odstopanja od povprečja 1981-2010, je v razponu od 14,2 % na območju Ka­mniško-Savinjskih Alp in Pohorja do 38,1 % na Goričkem. Na podlagi velikosti odstopanj letne­ga napajanja vodonosnih sistemov od povprečja obdobja 1981–2010 lahko sklepamo na relativno količinsko občutljivost posameznih vodnih teles podzemne vode oz. vodonosnih sistemov. Velika letna spremenljivost količin obnavljanja podze­m nih voda in s tem tudi večja količinska občutlji­vost podzemnih vodnih virov se kaže predvsem v vzhodnih subpanonskih predelih in na zahodu Primorske s Slovensko Istro, kjer je koeficient va­riacije visok (sl. 6). Velika prostorska spremenljivost napajanja vodonosnikov se kaže tudi med posameznimi vodnimi telesi. Največje količine obnovljive pod­zemne vode so bile v obdobju 1981-2010 ocenjene v vodnih telesih s prevladujočo kraško porozno­stjo (127,5 m3/s). Druge največje količine so bile v tem obdobju ocenjene v telesih s prevladujočo razpoklinsko poroznostjo (33,9 m3/s), sledile pa so količine v vodnih telesih s prevladujočo med­zrnsko poroznostjo (17,7 m3/s), najmanjše količine pa so bile ocenjene v telesih z mešano poroznostjo (6,4 m3/s). Povprečno specifično napajanje teles podzemne vode, obnavljanje količin podzemne vode v enoti časa in na enoto površine, je bilo v obdobju 1981-2010 ocenjeno za celotno ozemlje Slovenije na 9,2 l/s/km2 . Razlike v specifičnem napajanju teles podzemne vode so bile v razponu od 1,8 do 22,9 l/s/km2 (tabela 1). Stopnjo porabe razpoložljive količine podze­mne vode podaja razmerje med črpano količino podzemne vode in količino napajanja vodonosni­kov, zmanjšano za količino vode za ohranjanje dobrega ekološkega stanja površinskih voda in kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemnih voda. Delež povprečnih letnih črpanih količin podzemne vode po ARSO evidenci vodnih povra­čil za obdobje 2010-2013 je bil glede na rezultate modela napajanja vodonosnikov GROWA-SI za obdobje 1981-2010 največji na območjih aluvial­nih vodnih teles VTPodV_3012 Dravska kotlina in VTPodV_1001 Savska kotlina in Ljubljan­sko Barje (sl. 7), kjer so presegli mejno vrednost 20 %, ki jo EEA uporablja kot začetno opozorilo količinskega pritiska na vodne vire (EEA, 2005). Delež odvzemov pa nikjer ni večji od 65 %, kar so kot mejno vrednost količinskega pritiska pre­dlagali v evropskem projektu GENESIS (PreDa et al., 2014). Črpanje vode iz plitvih vodonosni­kov na območju Slovenije v skupni povprečni le­tni količini 132,8 milijonov m3 predstavlja 3,1 % skupne razpoložljive količine podzemne vode (ta­bela 2). Kljub ugodni vodni bilanci pa trendi časov­nih vrst letnih povprečij gladin podzemnih voda v plitvih aluvialnih vodonosnikih izpostavljajo nekatere statistično značilne upadajoče trende letnih povprečij gladin podzemnih voda obdelo­valnega obdobja 1990-2013, vendar delež meril­nih mest z zniževanjem gladin podzemne vode v obdobju do leta 2021 nikjer ne presega praga 25 % vseh mer il nih mest v vod nem telesu (UraDni Tabela 1. Obnovljive količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda v obdobju 1981-2010. Table 1. Renewable groundwater in shallow aquifers of groundwater bodies for the period 1981-2010. Prevladujoči tip Površina Obnovljiva Specifično poroznosti vodnega podzemna voda napajanje telesa 1981-2010 Vodno telo podzemne vode podzemne vode po modelu GROWA-SI Renewable Groundwater body Main type of porosity Area of groundwater body groundwater 1981-2010 by model GROWA-SI Specific groundwater recharge km2 mm m3/s l/s/km2 VTPodV_1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje medzrnska/intergranular 774 393 9,65 12,47 VTPodV_1002 Savinjska kotlina medzrnska/intergranular 109 268 0,93 8,49 VTPodV_1003 Krška kotlina medzrnska/intergranular 97 308 0,94 9,78 VTPodV_1004 Julijske Alpe v porečju Save kraška/karst 783 573 14,22 18,16 VTPodV_1005 Karavanke kraška/karst 404 393 5,01 12,45 VTPodV_1006 Kamniško-Savinjske Alpe kraška/karst 1.112 302 10,64 9,57 VTPodV_1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Pol­hograjsko hribovje razpoklinska/fissured 850 346 9,33 10,98 VTPodV_1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle razpoklinska/fissured 1.792 191 10,83 6,06 VTPodV_1009 Spodnji del Savinje do Sotle razpoklinska/fissured 1.397 155 6,86 4,91 VTPodV_1010 Kraška Ljubljanica kraška/karst 1.307 403 16,68 12,77 VTPodV_1011 Dolenjski kras kraška/karst 3.355 293 31,13 9,30 VTPodV_3012 Dravska kotlina medzrnska/intergranular 429 266 3,61 8,44 VTPodV_3013 Vzhodne Alpe razpoklinska/fissured 1.269 171 6,89 5,43 VTPodV_3014 Haloze in Dravinjske gorice mešana/mixed 597 135 2,54 4,27 VTPodV_3015 Zahodne Slovenske gorice mešana/mixed 756 93 2,23 2,95 VTPodV_4016 Murska kotlina medzrnska/intergranular 591 135 2,53 4,29 VTPodV_4017 Vzhodne Slovenske gorice mešana/mixed 308 78 0,76 2,48 VTPodV_4018 Goričko mešana/mixed 494 57 0,89 1,80 VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini kraška/karst 1.589 259 13,00 8,21 VTPodV_6020 Julijske Alpe v porečju Soče kraška/karst 818 723 18,72 22,92 VTPodV_6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota kraška/karst 1.443 396 18,13 12,56 Slovenija 289 185,54 9,17 list rs, 2016). Tudi analiza trenda pretokov iz­virov obdelovalnega obdobja 1990-2013 izkazuje nekatere statistično značilne trende zmanjševa­nja malih letnih pretokov, predvsem na merilnih mestih 8560 Vipava – Vipava in 5030 Ljubljanica – Vrhnika II, vendar mali letni pretoki po stati­ stičn ih ocenah do konca leta 2021 ne bodo dosegli v red nosti praga 95 % pretoka iz krivulje trajanja (Q95). V nekaterih globokih termalnih vodonosnikih pa je za obdobje po letu 2021 ocenjeno tveganje za nedoseganje dobrega količinskega stanja. Za piezometrične gladine termalne podzemne vode so na podlagi posameznih indikativnih meritev Geološkega zavoda Slovenije (RMan, 2014) ugotovljeni značilni trendi zniževanja gladin predvsem v Petanjcih in Dobrovniku, kar kljub dosedanjim pozitivnim vodnobilančnim ocenam tega vodonosnega območja predstavlja tveganje, čeprav količinsko stanje pri sedanji stopnji odvzemanja termalne vode iz slovenskega in iz madžarskega dela območja Mura-Zala ni ogroženo (NaDor et al., 2012). Sl. 7. Razmerje med črpanimi količinami podzemne vode (2010-2013) in razpoložljivo količino podzemne vode (1981-2010). Fig. 7. Ratio of groundwater abstraction (2010-2013) to available groundwater (1981-2010) by groundwater bodies, together with available groundwater (GROWA-SI). Tabela 2. Razmerje med črpanimi količinami pod zemne vode (2010-2013) in razpoložljivo količino podzemne vode (1981-2010) v plitvih vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda. Table 2. Ratio of groundwater abstraction (2010-2013) to available groundwater (1981-2010) in shallow aquifers of groundwa­ter bodies. Razpoložljiva količina podzemne vode v obdobju Vodno telo podzemne vode 1981-2010 (m3/leto) Groundwater body Available groundwater for the period 1981-2010 (m3/year) Črpane količine podzemne vode v obdobju 2010­2013 (m3/leto) Groundwater abstraction for the period 2010-2013 (m3/year) Črpane količine podzemne vode / razpoložljiva količina podzemne vode (%) Groundwater abstraction / available groundwater (%) VTPodV_1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje 231.557.580 48.947.603 21,1 VTPodV_1002 Savinjska kotlina 21.450.110 1.729.066 8,1 VTPodV_1003 Krška kotlina 22.445.800 1.315.791 5,9 VTPodV_1004 Julijske Alpe v porečju Save 348.748.200 1.121.098 0,3 VTPodV_1005 Karavanke 127.207.480 365.544 0,3 VTPodV_1006 Kamniško-Savinjske Alpe 269.382.000 7.686.770 2,9 VTPodV_1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 224.196.000 3.179.119 1,4 VTPodV_1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 253.209.600 6.293.773 2,5 VTPodV_1009 Spodnji del Savinje do Sotle 165.823.900 10.234.665 6,2 VTPodV_1010 Kraška Ljubljanica 322.946.630 1.975.516 0,6 VTPodV_1011 Dolenjski kras 694.585.650 8.591.867 1,2 VTPodV_3012 Dravska kotlina 91.093.860 22.702.982 23,5 VTPodV_3013 Vzhodne Alpe 181.340.100 1.653.376 0,9 VTPodV_3014 Haloze in Dravinjske gorice 63.873.030 2.050.415 3,2 VTPodV_3015 Zahodne Slovenske gorice 52.791.480 451.235 0,9 VTPodV_4016 Murska kotlina 55.110.750 10.059.617 18,3 VTPodV_4017 Vzhodne Slovenske gorice 17.143.280 607.800 3,5 VTPodV_4018 Goričko 19.399.380 326.093 1,7 VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini 260.818.460 2.975.258 1,1 VTPodV_6020 Julijske Alpe v porečju Soče 454.178.140 111.003 0,0 VTPodV_6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota 407.618.640 436.505 0,1 Slovenija 4.284.920.070 132.815.096 3,1 Pri preizkusu vpliva odvzemov podzemne vode na ekološko stanje površinskih voda sta bili izpostavljeni telesi površinskih voda VT Temeni­ca I in VT Cerkniščica, vendar ekološkega stanja površinskih voda ne poslabšujejo odvzemi pod­zemne vode, saj so v vseh primerih deleži odvze­mov od povprečja površinskega in podzemnega odtoka pod vrednostjo 5 %. Pri preizkusu vpliva odvzemov podzemne vode na stanje kopenskih ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo, so bili izpostavlje­ni ekosistemi Krakovski gozd (VTPodV_1011 Dolenjski Kras), Mura 1 (VTPodV_4016 Murska kotlina) in Boreci (VTPodV_4017 Vzhodne Slo­venske gorice). Na teh območji h deleži odvzemov podzemne vode ne presegajo praga 5 % obdob­ne obnovljive količine podzemne vode, kar glede na analizo pritiskov predstavlja še zanemarljiv vpliv na kopenski ekosistem, odvisen od podze­mne vode. V vodonosnem sistemu 50621 Brestov ica - Timava vodnega telesa V TPodV_ 5019 Obala i n K ras z Brki n i, ki je ed ini v sti ku z morsko vodo, je bil opravljen tudi preizkus v pliva čr panja pod zem ne vode na vdore slane vode. Na vod nem viru Brestovica -Klariči je bilo zaznano pre­seganje povprečne vrednosti naravnega ozad­ja specifične električne prevodnosti, vendar ni bila dosežena vrednost zgornje meje razpona dvojnega standardnega odk lona. Vrednosti i n­ dikativnih parametrov specifične električne prevod nosti, klor idov in natr ija pa za obdobja 2008-2013 ne nakazujejo značilnega naraščajo­čega trenda. Tudi ob poskusnem čr panju pove­čanih količin (UrBanc et al., 2012) n iso zaznali bistvenega vpliva črpanja na kakovost podze­m ne vode. Razprava in zaključki Količinsko stanje podzemnih voda v plitvih vodonosnikih je na podlagi povprečnih letnih regionalnih vodnih bilanc v vseh enaindvajsetih telesih podzemne vode Slovenije za Načrt upra­vljana voda 2015-2021 opredeljeno kot dobro. Izpostavljena je bila velika prostorska in časov­na spremenljivost razpoložljive podzemne vode. Največje količine razpoložljive podzemne vode so ugotovljene na območjih Alp, najmanjše pa v severovzhodni Sloveniji. Velika spremenljivost pa je ugotovljena tudi med hidrološkimi leti. Ti spremenljivosti, kot tudi spremenljivost v veli­kosti vodnih teles podzemne vode, predstavljajo velik izziv za celovito upravljanje voda. Najve­čje skupne količine obnovljive podzemne vode so bile v obdobju 1981-2010 ocenjene v vodnih telesih s prevladujočo kraško poroznostjo, nato v telesih s prevladujočo medzrnsko poroznostjo, sledila pa so vodna telesa z razpoklinsko poro­znostjo. Največji odvzemi podzemne vode so iz teles z medzrnsko poroznostjo, najmanjši pa iz teles s kraško poroznostjo, ponekod celo pod 1 % razpoložljive količine podzemne vode. V primeru povečevanja količinskih pritiskov na vodnih te­lesih z medzrnsko poroznostjo bo veliki izziv pri upravljanju s podzemnimi vodnimi viri zajem skoraj še neuporabljenih vodnih virov na vodnih telesih s kraško poroznostjo alpskega območja in regionalno povezovanje vodovodnih sistemov (Mikulič, 2010). Količinsko stanje podzemnih voda v globokih vodonosnikih je tudi opredeljeno kot dobro. Ob tem je bila jasno prepoznana velika podatkovna vrzel pri ocenjevanju količinskega stanja podze­mnih voda v globokih termalnih vodonosnikih. Posamezne indikativne meritve piezometričnih gladin podzemne vode v količinsko zelo obreme­njeni Murski formaciji nakazujejo izrazito zni­ ževanje gladin in nevarnost netrajnostne rabe termalnih podzemnih vodnih virov. Za globoko vodno telo podzemne vode 4016 Murska kotlina in tudi 1003 Krška kotlina se v načrtu upravlja­nja predvideva, da okoljski cilji brez dopolnilnih ukrepov optimiranja in reinjektiranja odvzemov termalne podzemne vode do začetka naslednjega načrtovalskega obdobja ne bodo doseženi. Oce­njevanje doseganja zastavljenih ciljev pa bo mo­ žno šele po vzpostavitvi koncesijsko obvezujočih obratovalnih monitoringov in regionalnega geo­ termalnega monitoringa na državni ravni, kar bo omogočalo modeliranje količinskega obnavljanja termalne podzemne vode (Ministrstvo za oKolje in Prostor, 2015). Poleg podatkovnih vrzeli in negotovosti pri ocenjevanju količin podzemne vode v globokih termalnih vodonosnikih je ostala količinsko ne­opredeljena tudi časovna in prostorska spremen­ljivost napajanja znotraj hidroloških let in zno­traj vodnih teles. Rezultati letnih vodnih bilanc z ocenami količinskega stanja podzemnih voda in modelskimi vodno-bilančnimi simulacijami po različnih podnebnih scenarijih so sicer dra­gocena podlaga srednjeročnemu in dolgoročne­mu načrtovanju upravljanja voda, vendar lah­ko prekrijejo pomembno informacijo o sezonski spremenljivosti napajanja vodonosnikov, ki do­mnevno presega spremenljivost napajanja med hidrološkimi leti (±40 %) in spremenljivosti na­pajanja vodonosnikov v prihodnjih desetletjih (±10 %). Vpogled v sezonsko spremenljivost napajanja bo omogočilo nadaljnje razvojno sodelovanje Agencije Republike Slovenije za okolje z nemškim raziskovalnim središčem Jülich in vzpostavitev državnega mesečnega vodno­bilančnega modelskega sistema mGROWA-SI (HerrMann et al., 2013), s katerim bo omogočeno tudi časovno podrobnejše spremljanje in napovedovanje razpoložljivosti vode na celotnem območju Slovenije. Model mGROWA simulira dinamiko vode v tleh in dejansko evapotranspiracijo ter skupni odtok, ki se na podlagi indeksov baznega odtoka deli v direktni odtok in napajanje vodonosnikov na dnevni časovni skali (HerrMann et al., 2015). Regionalno vodno-bilančno modeliranje v mesečni in dnevni časovni skali bo tako ponudilo nov vpogled v sezonsko spremenljivost in omogočilo novo oceno trajnostne rabe in načrtovanja upravljanja voda v Sloveniji. Viri in literatura andJelov, M., gale, u., kukar, n., trišiĆ, n. & uhan, J. 2006: Ocena količinskega stanja pod­zemnih voda v Sloveniji. Geologija 49/2: 383­391, doi:10.5474/geologija.2006.027. andJelov, M., gale, u., souvent, P., trišiĆ, n. & uhan, J. 2008: Slovenian groundwater quan­titative status in the period 1990-2006. EU Groundwater Policy Developments Conference, 13-15 November 2008. Internet: https://orbi. ulg.ac.be/bitstream/2268/76101/1/actes_collo­ques_cfhaih_nov08.pdf (22. 5. 2016). andJelov, M. 2009: Modeliranje napajanja vodo­nosnikov za oceno količinskega stanja podze­mnih voda v Sloveniji v letu 2006. 20. Mišičev vodarski dan 2009, Maribor: 126–130. andJelov, M., Mikulič, z., uhan, J. & Dolinar, M. 2013: Vodna bilanca z modelom GROWA– SI za količinsko ocenjevanje vodnih virov Slovenije. 24. Mišičev vodarski dan 2013, Maribor: 127–133. andJelov, M., Wendland, F., Mikulič, z., TetzlaFF, B., uhan, J. & Dolinar, M. 2014: Regional wa­ter balance modelling by GROWA in Slovenia. Danube Conference 2014, Bridging the scien­ces – crossing borders, XXVI Conference of the Danubian countries on hydrological fore­casting and hydrological bases of water ma­nagement, Deggendorf, 161–164. andJelov, M., Frantar, P., Mikulič, z., Pavlič, u., SaviĆ, v., Souvent, P. trišiĆ, n. & uhan, j. 2015: Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji. Osnove za NU V 2015-2021. Poročilo, Agencija RS za okolje, Ljubljana: 67 p. andJelov, M., Mikulič, z., TetzlaFF, B., uhan, J. & Wendland, F. 2016: Groundwater recharge in Slovenia, Results of a bilateral German-Slovenian research project. Schriften des Forschungszentrums Jülich, Energy & Environment, 339: 138. Bat, M., dolinar, M., Frantar, P., hrvatin, M., koBold, M., kurnik, B., nadBath, M., ožura, v., uhan, J. & ulaga, F. 2008: Vodna bilan­ca Slovenije 1971-2000. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana: 119 p. chiew, F. & siriwareena, L. 2005: Trend chan­ge detection software - user guide, CRC for Catchment Hydrology, Australia: 23 p. craiG, M. & Daly, D. 2010: Methodology for Establishing Groundwater Threshold Valu-es and the Assessment of Chemical and Quantitative Status of Groundwater, Including an Assessment of Pollution Trends and Trend Reversal, Environmental protecti­on Agency, Version 1. Wexford, Irleand: 48 p. EEA – euroPean environMent aGency 2005: The European Environment. State and ou­tlook 2005. Europea Environment Agency, Copenhagen: 570 p. EEA – euroPean environMent aGency 2012: Environmental indicator report 2012, Eco­system resilience and resource efficiency in a green economy in Europe, Copenhagen: 151 p. euroPean coMMission 2007: Guidance on gro­ undwater monitoring. WFD CIS Guidance Document No. 15. Technical Report 002-2007. 54 p. euroPean coMMission 2009: Guidance on groun­dwater status and trend assessment. WFD CIS Guidance Document No. 18. Technical Report 026-2009. 82 p. GilBert, R.O. 1987: Statistical methods for enviro­nmental pollution monitoring. Van Nostram Reinhold, New York: 320 p. grayson, r.B., argent, r.M., nathan, r.J., McMahon, t.a. & Mein, r. 1996: Hyd rological Recipes: Estimation Techniques in Australian Hydrology. Cooperative Research Centre for Catchment Hydrology, Australia: 125 p. haruM, t., Höller, C., Saccon, P., Entner, I. & HoFrichter, J. 2001: Abschätzung des na­chhaltig nutzbaren Quellwasserdargebotes im alpinen Raum Österreichs. Joanneum Research Forschungsgesellschaft mbH Graz, Wien: 77 p. helsel, D.R., Mueller, D.K. & SlacK, J.R. 2006: Computer program for the Kendall family of trend tests. U.S. Geological Survey Scientific Investigations Report 2005-5275, Reston, Virginia: 4 p. HerrMann, F., Chen, S., HeiDt, L., ElBracht, J., EnGel, N., KunKel, R., Müller, u., röhM, h., VereecK en, H. & WenDlanD, F. 2013: Zeitlich und räumlich hochaufge­löste flächendifferenzierte Simulation des Landschaftswasserhaushalts in Niedersachsen mit dem Model mGROWA. Hydrologie und Wasserbewirtschaftung, 57/5: 206-224. HerrMann, F., Keller, L., KunKel, R., VereecKen, H. & WenDlanD, F. 2015: Determination of spatially differentiated water balance com­ponents including groundwater recharge on the Federal State level – A case study the mGROWA model in North Rhine-Westphalia (Germany). Journal of Hydrology: Regional Studies, 4: 294-312. höller, C. 2004: Erstabschätzung der vervübaren Grundwasserressource für Enzelgrund­wasserkörper mit unzureichenader Datenlage. Gem. EU-WRRL, September 2004. Methodenbeschreibung für strategiepapier des BMLFUW. Technisches Büro für Kultur­technik & Wasserwirtschaft, Güssnig: 89 p. Janža, M., ŠraM, D. & MezGa, K. 2014: Ocena raz­položljivih in izkoristljivih količin podze­mne vode po posameznih telesih podzemne vode v Sloveniji. Poročilo Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana: 18 p. Janža, M., ŠraM, D., MezGa, K., anDjelov, M. & uh an, J. 2016: Ocena količin podzemne vode za ohranjanje ekosistemov, odvisnih od pod­zemne vode in doseganje dobrega ekološke­ga stanja površinskih voda. Geologija, 59/2: 221-232, doi:10.5474/geologija.2016.013. Karanth, K.R. 1987: Groundwater Assessment Development and Management Tata McGraw Hill publishing company Ltd., New Delhi, 725p. Kranjc Kušlan, S. 1995: Bilanca podzemnih voda Republike Slovenije. Inštitut za geologijo, ge­ otehniko in geofi ziko, Ljubljana. KunDzeWicz, Z.W. & RoBson, A. (eds.) 2000: Detecting trend and other changes in hydro­logical data, World Climate Programme Data and Monitoring – Water, WMO/TD-No-1013, Geneva: 158 p. KunKel, R. & WenDlanD, F. 1998: Der Landschaftswasserhaushalt im Flußeinzugs -gebiet der Elbe - Verfahren, Datengrundlagen und Bilanzgrößen. Schr. d. FZJ, Reihe Umwelt 12, Jülich, 107 p. KunKel, R. & WenDlanD, F. 2002: The GROWA98 model for water balance analysis in large ri­ver basins – the river Elbe case study. Journal of Hydrology, 259: 152–162. Lee, C.H. 1915: The determination of safe yield of underground reservoirs of the closed basin type. Transactions, American Society of Civil Engineers, 78: 148-251. MarDhel, V., Frantar, P., uhan, J. & anDjelov, M. 2004: Index of development and persisten­ce of the river networks as a component of regional groundwather vulnerability asses­sment in Slovenia. In: witkowski, a.J. (ed.): Groundwater vulnerability assessment and mapping. International conference Ustroń, Poland, 15-18 june 2004, Abstracts, University of Silesia, Faculty of Earth Sciences Sosnowiec, pp. 99 MezGa, K., Janža, M., ŠraM, D. & Koren, K. 2014: Pregled ekosistemov, odvisnih od podze­mnih vod. Končno poročilo. Arh. Št. K-II­30d/c/-42/1394-20. Poročilo Geološkega za­voda Slovenije, Ljubljana: 77 p. Mikulič, Z. 2010: Vode so podcenjeni potencial Slovenije, Slovenski vodar 21-22, Društvo vo­darjev Slovenije, 6-8. Mikulič, Z., uhan, J., Janža, M. & anDjelov, M. 2015: Assessment of renewable and availa­ble groundwater resources for water ma­nagement planning. 42nd IAH Congress, T6 Groundwater Governance and Management, Rome, pp. 65. Ministrstvo za oKolje in Prostor 2015: Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2015-2021. Internet: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ voda/ (12.09.2016) nador, a., laPanJe, a. tóth, g., rM a n, n., szőcs, t., Prestor, J., uh rine, a., ra J v er, d., Fodor, l., Murati, J. & szek ely, e. 2012: Transboundary geothermal resources of the Mura-Zala basin: a need for joint thermal aquifer management of Slovenia and Hungary. Čezmejni geotermalni viri Mursko-Zalskega bazena: potreba po sku­pnem upravljanju geotermalnih vodonosni­kov Slovenije in Madžarske. Geologija, 55/2: 209-22, doi:10.5474/geologija.2012.0134. niea – northern ireland environMent agency 2009: River Basin Management Plans – Groundwater Classification, Surface Waters. Internet: http://www.doeni.gov.uk/niea/sur­facewaters _g w.pdf (13.01.2015). oFFicial journal oF the euroPean coMMunities 2000: Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council establishing a framework for Community action in the field of water policy. CELEX–EUR Offical Journal L 327, 22 December 2000, 1–72. PreDa, E., Klove, B., Kv.rner, J., lunDBerG, A., SierGieiev, D., BouK alova, Z., WachnieW, P., PostaWa, A., WitczaK, S., BalDeracchi, M., Trevisan, M., ErtürK, A., Gonenec, E., Rossi, P., MuotKa, T., IlMonen, J., SteFanoPoulos, K. & VaDineanu, A. 2014: New indicators for assessing GDE vulnerability, GENESIS pro­ject, Deliverable D4.3: 108 p. PUN 2000, 2014: Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014 –2020 (SI Natura 2000 Management) - LIFE+ pro­jekt. Internet: http://www.natura2000.gov.si/ index.php?id=21 (23.01.2015). RMan, N. 2014: Analysis of long-term thermal water abstraction and its impact onflow-tem­perature intergranular geothermal aqui­fers in the Mura-Zala basin, NE Slovenia. Geother mics, 51: 214 –227, doi:10.1016/j. geothermics.2014.01. SavrensKy, F.P. 1933: Gidrogeologiya = Hydro-geology. Moscow, ONTI. Schlüter, H. 2006: Ermittlung des nachhaltig nutzbaren Grundwasserdargebots in stark genutzten Teileinzugsgebieten – Beurteilung des mengenmäßigen Zustandes gemäß EU Rahmenrichtlinie Wasser. Ph.D. Thesis, Brandenburgischen Technischen Universität Cottbus: 193 p. tennant, D.L. 1976: Instream flow regimens for fish,wildlife, recreation, and related enviro­nmental resources, in Instream flow needs, Volume II: Boise, ID, Proceedings of the sym­posium and specialty conference on instre­am flow needs, May 3–6, American Fisheries Society, 359–373. uhan, J. 2010: Vode. In: Poročilo o stanju oko­lja v Sloveniji 2009, Agencija RS za okolje. I nter net: http://w w w.arso.gov.si/varstvo%20 okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20 o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/ (4. 11. 2016). uhan, J. 2015: Od prvega poskusa sledenja toka podzemne vode do prvega modela napajanja vodonosnikov v Sloveniji. Glasilo slovenske­ga meteorološkega društva, Vetrnica, 8/15, 30 –37. uraDni list rs 2003: Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 65/2003. uraDni list rs 2005: Pravilniku o določitvi vo­dnih teles podzemnih voda. Uradni list RS, št. 63/2005. uraDni list rs 2009a: Uredba o stanju podze­mnih voda. Uradni list RS, št. 25/2009. uraDni list rs 2009b: Pravilnik o monitoringu podzemnih voda. Uradni list RS, št. 31/2009. uraDni list rs 2016: Uredba o spremembah ured­be o stanju podzemnih voda. Uradni list RS, št. 66/2016. uraDni list SFRJ 1977: Zakon o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podat­kov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bi­lanci teh rezerv. Uradni list SFRJ, št. 53/77, 24/86 in 17/90. uraDni list SFRJ 1979: Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv talnih voda in o nji­hovi evidenci. Uradni list SFRJ, št. 34/79. urBanc, J, Mezga, k. & zini, L. 2012: An asses­sment of capacity of Brestovica – Klariči karst water supply (Slovenia) = Ocena izdatnosti vodnega vira Brestovica – Klariči (Slovenija). Acta Carsologica, 41/1: 89–100. WCED 1987: Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Futu re, I nter net: http://w ww.un-docu ments. net/our-common-future.pdf (12.09.2016). WFD irelanD 2005: WFD pressures and Impscts Assessment Methodology: Guidance on the Assessment of the impact of groundwater ab­stractions, Paper by the Working Group on Groundwater: 23 p. ZeKtser, I.S. 2000: Groundwater and the Environment. Boca Raton, Florida: Lewis Publishers. GEOLOGIJA 59/2, 221-232 Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.013 Ocena potrebnih količin podzemnih voda za ohranjanje ekosistemov in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda The assessment of the required groundwater quantity for the conservation of ecosystems and the achievement of a good ecological status of surface waters Mitja JANŽA1, Dejan ŠRAM1, Kim MEZGA1, Mišo ANDJELOV2 & Jože UHAN2 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mitja.janza@geo-zs.si, dejan.sram@geo-zs.si, kim.mezga@geo-zs.si 2Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: miso.andjelov@gov.si, joze.uhan@gov.si Prejeto / Received 21. 10. 2016; Sprejeto / Accepted 23. 11. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Klju~ne besede: ekosistemi, odvisni od podzemne vode, vodno telo podzemne vode, vodno telo površinske vode, razpoložljivost podzemne vode, upravljanje s podzemno vodo Key words: groundwater dependent ecosystems, groundwater body, surface water body, groundwater availability, groundwater management Izvleček Določitev razpoložljivih količin podzemnih voda je osnovnega pomena za njihovo trajnostno rabo. Sodobni pristopi ocene razpoložljivosti podzemnih voda celovito obravnavajo posledice odvzemov podzemne vode, vključno z vplivi na ekosisteme in ekološko stanje površinskih voda. Vodno telo podzemne vode je v dobrem količinskem stanju, če odvzemi podzemne vode ne povzročajo pomembnih poškodb ekosistemov, odvisnih od podzemne vode, in ne slabšajo ekološkega stanja površinskih voda. V članku predstavljeno metodologijo smo razvili kot sestavni del ocene količinskega stanja vodnih teles podzemne vode v Sloveniji in je prilagojena lastnostim obravnavanih ekosistemov ter hidrološkim in hidrogeološkim značilnostim slovenskega ozemlja. Uporabili smo dva različna pristopa ocene potrebnih količin podzemnih voda za ohranjanje gozdnih habitatov na aluvialnih vodonosnikih in habitatov dvoživk ter mehkužcev na kraških območjih. Oceno smo izvedli na ravni vodnih teles podzemne vode in letnih povprečij časovnih spremenljivk vodne bilance, izračunanih z regionalnim vodnobilančnim modelom GROWA-SI. Na območjih vodnih teles podzemne vode, kjer so prisotni obravnavani ekosistemi, znaša ta količina od 0,1 % do 12,4 % obnovljivih količin podzemnih voda. Ocenjeni delež letnih obnovljivih količin podzemnih voda, potrebnih za ohranjanje ekološkega stanja površinskih voda je za celotno območje Slovenije 23,2 %. Največji delež je na območju severovzhodne Slovenije, kjer dosega 30 %, najmanjši pa v vzhodnih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah s 16,6 % povprečnih letnih obnovljivih količin. Abstract Assessment of the available quantity of groundwater is of essential importance for its sustainable use. Modern approaches for estimation of groundwater availability take into account all potential impacts of abstractions, including impacts on groundwater dependent ecosystems and impacts on surface waters ecological status. Groundwater body is in good quantitative status if groundwater abstractions do not cause significant damages to groundwater dependent ecosystems and significant diminution in the ecological status of surface water bodies. The methodology presented in this paper was developed as an integral part of the assessment of the quantitative status of groundwater bodies in Slovenia and is tailored to the characteristics of the groundwater dependent ecosystems as well as hydrological and hydrogeological conditions in the Slovenian territory. Two different approaches were implemented; for forest habitats on alluvial aquifers, and habitats of amphibians and molluscs in karst areas. Estimates of the required quantity of groundwater for groundwater dependent ecosystems conservation were performed at the level of groundwater bodies and annual averages of temporal variables of the water balance, calculated with the regional water balance model GROWA-SI. In the areas of groundwater bodies with groundwater dependent ecosystems estimated quantity present 0.1 % - 12.4 % of the groundwater recharge. The estimated share of annual renewable quantity of groundwater to maintain the ecological status of surface waters for the entire ter ritor y of Slovenia is 23.2 %. The largest share, 30 % is in north-eastern Slovenia and the lowest in the north-west part of Slovenia with a 16.6 % average annual renewable quantity. Uvod Trajnostna raba vodnih virov podzemnih voda zahteva poznavanje njihovih razpoložlji­vih količin. Prve metode določitve razpoložljivih količin podzemnih voda, ki so poenostavljeno enačile napajanje z razpoložljivimi količinami, so se pojavile v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. K ljub štev ilnim, tudi zgodnjim k r itikam (Theis, 1940; Brown, 1963; BredehoefT et al., 1982), je ostal ta koncept določanja razpoložljivih koli­čin podzemnih voda dolgo in pogosto v uporabi. Bistvena pomanjkljivost omenjenega koncep­ta je njegova omejenost na del naravnega oziro­ma hidrološkega sistema, ki ga obravnava ločeno brez upoštevanja medsebojnega vpliva poveza­nih delov sistema ali podsistemov. Dejstvo, da z odvzemom podzemne vode porušimo naravno uravnoteženo stanje, je pri tem povsem spreg­ledano. Novo ravnotežje se lahko vzpostavi z več­jim napajanjem, zmanjšanim odtokom ali spre­menjeno količino podzemne vode v vodonosniku. Posledično se lahko vpliv odvzema prenese na povezane sisteme (npr. površinske vode, ekosis­teme). Koncept, ki uporablja za določitev razpo­ložljivih količin podzemnih voda zgolj naravno vodno bilanco, brez upoštevanja drugih vplivov odvzemov, se v literaturi pogosto označuje kot »vodnobilančni mit« (BredehoefT et al., 1982). Sl. 1. Ocene razpoložljivih količin podzemnih voda in napa­janja vodonosnikov (prirejeno po sMit h et al., 2010). SF ozna­ čuje razmerje med razpoložljivo količino podzemne vode in napajanjem vodonosnika. Fig. 1. Estimates of sustainable groundwater extraction and groundwater recharge (adapted after sMit h et al., 2010). SF denotes the ratio between sustainable groundwater extracti­on and groundwater recharge. Zgoraj navedeno pomanjkljivost potrju je skupna analiza razmerij med razpoložljivo količino podzemne vode (R) in napajanjem vodo­nosnikov (N), izdelana na osnovi dvaintridesetih študij, izvedenih v Jordaniji, Avstraliji, Tajvanu, ZDA, Sever ni Koreji, Danski, Namibiji, K itajski, Angliji, Indiji, Turčiji, Izraelu, Iranu in Grčiji (smiTh et al., 2010). Razmerje, ki so ga opredelili kot »trajnostni faktor vodonosnika« (SF=R/N), je bilo v omenjenih študijah v razponu med 0,15 in 1 (sl. 1). Največje vrednosti SF (okrog 1) so ocene, ki temeljijo na enostavnem vodnobilan­čnem konceptu. Brez upoštevanja teh ocen je ve­čina preostalih vrednosti SF v razponu med 0,15 in 0,85. Sodobni pristopi ocene razpoložljivosti pod­zemnih voda so celovitejši in upoštevajo različ­ne vplive in posledice odvzemov podzemne vode, kot na primer vdore slane ali onesnažene vode, vplive na površinske vode ali ekosisteme ter v določenih primerih tudi ekonomske in socialne omejitve (Zhou, 2009), ter kulturne in politične (mace et al., 2001). Zhou (2009) ugotavlja, da raz­položljivosti podzemnih voda ni moč opredeliti zgolj kot vrednost, izračunano iz bilančne enač­be, temveč zahteva oceno dinamičnega odziva podzemne vode na odvzem in kakšne okoljske in družbene posledice le-ta povzroči. Pri tem iz­postavlja numerične modele kot najprimernejše orodje za simulacijo scenarijev vplivov predla­ganih odvzemov in vlogo deležnikov pri opre­delitvi ter vrednotenju scenarijev in njihovih rezultatov. Primernost uporabe dinamičnih numerič­nih modelov za oceno razpoložljivosti podzem­nih voda na ravni vodonosnikov je nesporna. V Sloveniji uporabljamo rezultate numeričnega modeliranja na količinsko najbolj obremenjenih aluvialnih vodonosnikih v Ekspertnem siste­mu odločanja pri upravljanju podzemnih voda (souvenT et al., 2014). Na regionalni ravni pa je njihova uporabnost zaradi pomanjkanja podat­kov in zahtevnosti modeliranja velikih območij pogosto omejena. Razen redkih izjem, kot je na primer Danska (henriksen et al., 2008), za oceno razpoložljivosti podzemnih voda na ravni drža­ve, namesto modeliranja hidroloških procesov uporabljajo enostavnejše pristope. Po defi niciji okvir ne direktive o vodah (direk-Tiva, 2000) določa razpoložljivo količino pod­zemnih voda dolgoročna povprečna letna stopn­ja količinskega obnavljanja, ki je zmanjšana za dolgoročni letni pretok, potreben za ohranjanje ekološkega stanja površinskih voda in kopen­skih ekosistemov, ki so z njim povezani. Direktiva izpostavlja pri oceni količinskega stanja podzemnih voda gladino podzemne vode kot glavni parameter, ki omogoča ugotavljanje vplivov in dolgoročnih trendov. Vendar hkrati opozarja, da ni zadosten parameter za celovito oceno količinskega stanja. Dobro količinsko stanje vodnega telesa podzemne vode dosežemo, ko odvzemi podzemnih voda (european commis­sion, 2009): - ne presegajo razpoložljivih količin podzem­ nih voda, - ne povzročajo pomembnih neugodnih spre­ memb kemijskega ali ekološkega stanja v povezanih površinskih vodah, - ne povzročajo pomembnih poškodb kopen­ skih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode, - ne povzročajo vdorov slane vode. Nacionalne ocene količinskega stanja pod­zemnih voda temeljijo na konceptu štirih raz­vrstitvenih preizkusov (ARSO, 2009). Najnovejšo oceno količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2015 – 2021 v Sloveniji so izdelali na sektorju za hidrogeološke analize Agencije RS za okolje (andjelov et al., 2016). V članku je predstavljena ocena količin pod­zemnih voda za ohranjanje ekosistemov, odvi­snih od podzemne vode (EOPV), in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda. Predstavlja metodološko nadgradnjo ocene, izdelane v okviru Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2015 – 2021 (MOP, 2016) kot sestavni del ocene količinskega stanja vodnih teles podze­mnih voda v Sloveniji. Ekosistemi, odvisni od podzemne vode (EOPV) EOPV vključujejo ekosisteme v podzemnih vodah, kopenske ekosisteme, odvisne od pod­zemne vode in vodne ekosisteme v površinskih vodah, odvisne od podzemne vode (in Tern eT1). Zahtevajo stalen ali občasen stik s pod zemnimi vodam i; za oh ranja nje skupnosti ra zličn i h žival­skih in rastlinskih vrst, ekoloških procesov in ekosistemskih storitev (rich a rdson et al., 2011). Posledično so dober indikator stanja vodnih teles podzemnih voda in imajo pomembno vlogo pri ocenjevanju le-tega (ARSO, 2009; europea n com mission, 2011). V oceno količinskega stanja vodn ih teles pod­zemnih voda smo vključili habitatne tipe, dolo­čene na osnovi podatkov Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN, 2014). Gre za kopenske (goz­dni habitatni tipi) in vodne (habitati dvoživk in mehkužcev) EOPV na območju Nature 2000 (sl. 2), ki so glede na ekološko stanje ohranjenosti (ohranitev, izboljšanje in obnovitev) razvrščeni v ugodno ali neugodno stanje ohranjenosti. Ugo­dno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter ha­bitatnih tipov je določeno na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in habitatnih tipov (uradn i lisT RS, 2004). Razloge za neugodno stanje ohranjenosti EOPV lahko povezujemo z neugodnim kemij­skim ali količinskim stanjem podzemnih voda (meZga et al., 2015; meZga et al., 2016). Slednji lahko v naravi povzročijo sušenje in odmira­nje gozdnih habitatov (Tome, 2010; dreo, 2016) ali upad populacije vodnih EOPV (sk eT, 1997; Bulog, 2012). Kadar EOPV ne dosega ugodnega stanja ohranjenosti glede na kazalce direktive o habitatih (direkTiva, 1992) je le-ta pomembno poškodovan. Habitatni tipi kopenskih EOPV na območju Nature 2000, ki smo jih v raziskav i obrav na­vali, so ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Er y thronio-Car pinion), obrečni hrastovo-je­senovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia) in obrečna v rbovja, jel­šev ja in jesenovja (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Sali­cion albae)), ki so pretežno na rečnih rav n icah v severovzhod nem in vzhodnem delu Slovenije. Habitatne tipe vodni h EOPV, dvoživke ( prote­us ali človeška r ibica ali močer il oziroma Pro­teus anguinus in Proteus anguinus parkelj) in meh kužce (školjka Kuščer jeva kongeria ozi­roma Congeria kusceri), najdemo na k raški h območjih na južnem, jugozahodnem in jugo­vzhodnem delu Slovenije. Vodne habitatne tipe ja m, k i n i so dostopn i jav nosti i n le h nja kot vor ne izvi re (Cratoneurion) najdemo na območju k la­sičnega Dinarskega, Visokega, Visokogorskega in Plitvega k rasa (sl. 2). Zaradi pomanjkanja podatkov, sled njih dveh v oceni nismo upošte­vali. Sl. 2. Območja ekosistemov, odvisnih od podzemne vode na območju Nature 2000 (ZRSVN, 2014). Fig. 2. Areas of groundwater dependent ecosystems in Natura 2000 area (ZRSVN, 2014). Metodologija Na podlagi značilnosti potreb EOPV po pod­zemni vodi smo območja habitatov obravnavanih EOPV razdelili v dve skupini in sicer: -- na gozdne habitate na območjih vodonosni­kov z medzrnsko poroznostjo in na habitate dvoživk in mehkužcev na kraš­kih območjih. Oceno količin podzemnih voda potrebnih za ohranitev, izboljšanje ali obnovo rastlinskih in ži­valskih vrst ter habitatnih tipov smo izvedli na rav­ni vodnih teles podzemnih voda in letnih povprečij časovnih spremenljivk vodne bilance. Izhodiščni podatki za oceno so komponente vodnobilačne­ga modela GROWA-SI (30) (andjelov et al., 2013). Uporabili smo povprečne vrednosti za referenčno tridesetletno vodnobilančno obdobje 1981-2010. Ocena za kopenske ekosisteme, odvisne od podzemne vode na aluvialnih vodonosnikih Za obravnavane kopenske EOPV (gozdove) so vir vode padavine in podzemna voda. V metodo­logiji smo privzeli, da gozdovi najprej porabijo razpoložljivo vodo iz padavin, preostalo potrebno količino vode pa nadomestijo s podzemno vodo. Potrebe gozdov po vodi v vodni bilanci goz­dnega hidrološkega kroga ustrezajo količini vode, ki jo rastje porabi in se vrača v atmosfero s transpiracijo (Et) (Tyree, 1999). Vodnobilančni model GROWA omogoča zgolj izračun velikosti realne evapotranspiracije (ETR) kot vsote koli­čine izhlapelih prestreženih padavin (Ei), dela prepuščenih padavin, ki izhlapijo iz tal (Es) in transpiracije (Et): ETR(GROWA-SI) = Ei + Et + Es (mm/leto) Pri izračunu upošteva model kot vir vode za rastline zgolj padavine, zato je na območju goz­dov, ki uporabljajo kot vir vode tudi podzemno vodo, izračunana količina ETR podcenjena. Za oceno tega deleža smo posredno, z upoštevanjem značilnosti vodne bilance gozdnega hidrološke­ga kroga (sl. 3) in razpoložljivih podatkov, oce­nili deleže posameznih komponent ETR (GRO­WA-SI). Nato smo potrebe obravnavanih gozdnih habitatov po podzemni vodi (dV) izračunali kot razliko med oceno z modelom izračunane višine Et in pričakovanimi potrebami gozdov po vodi na obravnavanih območjih. Upoštevali smo, da je potreba gozdov po vodi 5000 m3/ha/leto oziroma 500 mm/leto. Ta oce­na izhaja iz rezultatov preučevanja slovenskih nižinskih gozdov Murske šume in Krakovskega gozda, kjer so izmerili porabo vode odraslega se­stoja v času vegetacijskega obdobja, z ocenjenim številom 100 dreves/ha, med 4800 in 5200 m3/ha/ leto (čater, 2002; čater & levanič, osebna komu­nikacija). Primerljive ocene so podali tudi sun et al. (2005). Sl. 3. Gozdni hidrološki krog (prirejeno po šra j, 2003). P – Padavine, Et – Transpiracija, Ei – Izhlapele prestrežene padavine, Es – Padavine, ki izhlapijo iz tal, GPV – Gladina podzemne vode, dV – Podzemna voda za ohranjanje gozdnih habitatov, odvisnih od podzemne vode. Fig. 3. Forest hydrological cycle (adapted after šr a j, 2003). P – Precipitation, Et – Transpiration, Ei – Evaporated inter­cepted precipitation, Es – Precipitation evaporated from the ground, GPV – Groundwater table, dV – Groundwater for conservation of groundwater dependent forest habitats. Na območju gozda navadno velik del padavin prestrežejo drevesne krošnje, manjši del pa jih pade skozi odprtine med krošnjami neposredno na tla. Količina prestreženih padavin (Ei) je od­visna od vegetacijskih in meteoroloških paramet­rov (rejic & smolej, 1988; Šraj, 2003). V splošnem iglaste vrste dreves prestrezajo od 20 do 40 %, listnate pa od 20 do 25 % padavin (Šraj, 2009). Pri izračunu smo uporabili največji izmerjeni delež prestreženih padavin za listnate gozdove, 25 % padavin. Delež prepuščenih padavin, ki iz­hlapi iz tal (Es) je v gozdovih, kjer do tal prodre malo sončnega sevanja, skoraj zanemarljiv (Šraj, 2009) in ga pri končnem izračunu nismo upošte­vali. Ocena velikosti transpiracije (Et), izračunane z modelom GROWA izhaja iz enačbe: Et = ETR(GROWA-SI) – Ei – Es (mm/leto) ali Et = ETR(GROWA-SI) – 0,25 x P – 0 (mm/ leto). V primerih, ko je Et manjša od 500 mm/leto, smo privzeli, da gozdovi nadomeščajo razliko s podzemno vodo: dV = Et – 500 (mm/leto). Ocenjeno potrebno količino obravnavanih gozdnih habitatov po podzemni vodi (dV) smo skupaj s konceptualnimi hidrogeološkimi modeli uporabili za določitev vplivnih območij gozdnih habitatov (sl. 4). Na teh območjih imajo odvzemi podzemne vode lahko vpliv na kopenske EOPV, kar je pomembno pri oceni količinskega stanja vodnega telesa podzemne vode, kakor tudi pri načrtovanju rabe podzemne vode. Ocena za vodne ekosisteme, odvisne od podzemne vode na kraških območjih Vodni EOPV (človeške ribice in školjke) so vezani na podzemne tokove in na suhem ne preživijo. Zaradi specifičnih hidrogeoloških razmer ima način pretakanja podzemne vode na krasu pogosto značilnosti površinskih odtokov. Zato smo pri oceni količine vode, ki zagotavlja ohranjanje vodnih EOPV privzeli, da ta količina ustreza ekološko sprejemljivemu pretoku (Qes), in jo določili po analogiji določanja za površinske vode (Uradni list RS, 2009). Za obravnavane vodne EOPV smo na podla­gi poznavanja hidrogeoloških razmer (litološke zgradbe, orografskih značilnosti, vodovarstve­nih območij, rezultatov sledilnih poskusov in mej vodonosnih sistemov podzemne vode) določi­li njihova prispevna območja (sl. 5). Sl. 4. Območja kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode in njihova vplivna območja. Fig. 4. Areas of groundwater dependent terrestrial ecosystems and their catchment areas. Sl. 5. Območja vodnih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode in njihova prispevna območja. Fig. 5. Areas of groundwater dependent aquatic ecosystems and their catchment areas. Za ta območja smo s pomočjo podatkov o vod-na kraških območjih in separacijskih možnosti nih telesih površinske vode (meljo et al., 2013) modela smo obravnavali podzemni odtok kot vso­izračunali ekološko sprejemljive pretoke (Qes). to modeliranega podzemnega in pripovršinskega Ta pretok predstavlja delež celotnega odtoka iz odtoka. Tak pristop je realnejša ocena pretokov prispevnega zaledja, ki je ocenjen z vodnobilan-izvirov, kot zgolj uporaba napajanja vodonosnika čnim modelom GROWA-SI (ARSO, 2014). Zara-oziroma podzemnega odtoka, ki predstavlja bazni di že omenjene posebnosti toka podzemne vode del odtoka. Ocena količine podzemne vode za doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda Rečni ekosistemi so pogojeni s topografijo in geologijo porečja, predvsem pa s spremenljivostjo pretočnega režima. Količino podzemne vode ozi­roma pretok, ki je potreben za ohranjanje dobrega ekološkega stanja površinskih vodnih teles, je zato potrebno ocenjevati ob upoštevanju sezonske spre­menljivosti med poplavami in sušami ter ob upoš­tevanju spremenljivosti med suhimi in mokrimi hidrološkimi leti. Večina tovrstnih hidroloških metod temelji na analizi mesečnih podatkovnih nizov, kot npr. RVA (Range of Variability Appro­ach) in ABF (Aquatic Base Flow) metode (RichTer et al., 1997; Eisele et al., 2003), manj pogosti pa so pristopi ocenjevanja na letni ravni, ki je časov­ni okvir ocenjevanja količinskega stanja voda po okvirni direktivi o vodah. Za oceno pretoka, ki je potreben za ohranjanje dobrega ekološkega stan­ja površinskih voda na letni ravni smo uporabili nemški vodnobilančni pristop s scenarijem petih sušnih let v zadnjem tridesetletnem obdobju (Sch­ lüTer, 2006). Po omenjenem pristopu se lahko taka ocena izpelje iz dvajsetega centila (P20) količine napajanja vodonosnikov v referenčnem trideset­letnem vodnobilančnem obdobju, kar predpo­stavlja mejo slabih habitatnih rečnih pogojev in ki jo pogosto umeščajo v razpon med 10 in 30 % povprečnega letnega pretoka (TennanT, 1976). Ocena količin podzemnih voda, ki je v Sloveniji potrebna za ohranjanje dobrega ekološkega stanja površinskih voda, temelji na povprečju obnovljivih količin podzemnih voda petih najbolj sušnih let referenčnega obdobja (anDjelov et al., 2015). V obravnavanem referenčnem tridesetletnem vodnobilančnem obdobju 1981­ 2010 izstopajo sušna leta 1983, 1988, 2003, 2006 in 2007, ki predstavljajo povprečno sušno napajanje vodonosnikov GROWA-SI (05) (sl. 6). Razlika povprečne obnovljive količine podzemnih voda obdobja 1981-2010 (GROWA-SI (30)) in petletnega sušnega količinskega obnavljanja podzemnih voda (GROWA-SI (05)) predstavlja količino vode, potrebne za ohranjanje ekološkega stanja površinskih voda (Mikulič et al., 2015). Tabela 1. Ocenjene količine podzemnih voda za ohranjanje ekosistemov, odvisnih od podzemne vode (EOPV). Table 1. Estimates of groundwater quantity for groundwater dependent ecosystems (GDE) conservation. Vodno telo podzemne vode / Površina / GROWA-SI (30) Napajanje / Recharge Količina podzemne vode potrebne za ohranjanje EOPV / Quantity of groundwater for GDE conservation Groundwater body Area (km2) (mm/leto) / (mm/yr) (mm/leto) / (mm/yr) (m3/leto) / (m3/yr) Delež napajanja / Recharge share (%) 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje 774 393 1,5 1.127.989 0,4 1003 Krška kotlina 97 308 0,5 50.103 0,2 1006 Kamniško-Savinjske Alpe 1112 302 0,6 634.666 0.2 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko 850 346 0,2 187.130 0,1 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 1792 191 0,3 580.162 0,2 1010 Kraška Ljubljanica 1307 403 50,0 65.336.015 12,4 1011 Dolenjski kras 3355 293 25,4 85.171.708 8,7 3012 Dravska kotlina 429 266 1,3 554.984 0,5 3015 Zahodne Slovenske gorice 756 93 0,2 176.701 0,3 4016 Murska kotlina 591 135 3,5 2.061.503 2,6 4017 Vzhodne Slovenske gorice 308 78 1,3 407.847 1,7 4018 Goričko 494 57 1,6 804.079 2,9 5019 Obala in Kras z Brkini 1589 259 31,6 50.247.517 12,2 6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota 1443 396 12,3 17.737.212 3,1 Rezultati in diskusija Ocene količin podzemnih voda za ohranjanje EOPV po posameznih vodnih telesih podzemne vode na območjih Nature 2000 so predstavljene v tabeli 1. Pri upravljanju z vodami se ta podatek pogosto obravnava kot ekološki odbitek. Razlika med obnovljivimi količinami podzemne vode ozi­roma napajanjem in ekološkim odbitkom je osnov­ni korak za določitev razpoložljivosti podzemne vode za nadaljnjo rabo. Največji ekološki odbitek je na območjih vodnih teles podzemne vode Kraška Ljubljanica ter Obala in Kras z Brkini, kjer znaša dobrih 12 % napajanja. Tako velike vrednosti lahko pripišemo dejstvu, da več kot 50 % površine obeh vodnih teles prekrivajo prispevna območja EOPV. Najmanjši ekološki odbitek na območjih vodnih teles, kjer so prisotni EOPV, je na območju vodnega telesa Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko in znaša 0,1 %. V oceni določena prispevna območja EOPV so v pomoč pri oceni količinskega stanja vodnih teles podzemne vode in omejujejo območja, na katerih imajo lahko odvzemi neugodni vpliv na stanje ohranjenosti EOPV na območjih Nature 2000, zato je tem območjem potrebno posvetiti posebno pozornost pri podeljevanju vodnih pravic. Stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov (ugodno ali neugodno) je lahko kazalec (dobrega ali slabega) količinskega stanja podzemnih voda. Predstavljena ocena količin podzemnih voda za ohranjanje EOPV je povezana z določenimi negoto­vostmi. Trenutno je na razpolago malo podatkov o dejanskih potrebah obravnavanih habitatnih tipov po podzemni vodi. Po kriterijih poročanja okvirne direktive o vodah, omejenih podatkov in pomanjkl­jivega poznavanja razmer v ekosistemih ocenju­jemo srednjo stopnjo zaupanja rezultatov ocene razpoložljivih količin pozemne vode, potrebne za ohranjanje ekosistemov (andjelov et al., 2015). Tabela 2. Povprečje obnovljivih količin podzemnih voda v obdobju 1981-2010 GROWA-SI (30) in povprečje napajanja v petih najbolj sušnih letih 1983, 1988, 2003, 2006 in 2007 GROWA-SI (05). Table 2. Average long-term renewable groundwater in the period 1981-2010 GROWA-SI (30) and average groundwater re­charge by GROWA-SI (05) for the five most dry years 1983, 1988, 2003, 2006 in 2007 GROWA-SI (05). GROWA-SI (30) GROWA-SI (05) (GROWA-SI (30) - Vodno telo podzemne / Groundwater body Napajanje / Recharge (mm/leto) / (mm/yr) (m3/s) Napajanje / Recharge (mm/leto) / (mm/yr) (m3/s) GROWA-SI (05))/ GROWA-SI (30) (%) 1001 Savska kotlina in Ljubljansko 393 9,65 299 7,34 23,9 Barje 1002 Savinjska kotlina 268 0,93 197 0,68 26,5 1003 Krška kotlina 308 0,94 232 0,71 24,9 1004 Julijske Alpe v porečju Save 573 14,22 445 11,06 22,2 1005 Karavanke 393 5,01 315 4,02 19,8 1006 Kamniško-Savinjske Alpe 302 10,64 242 8,55 19,7 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in 346 9,33 264 7,11 23,8 Polhograjsko 1008 Posavsko hribovje do osrednje 191 10,83 141 8,03 25,9 Sotle 1009 Spodnji del Savinje do Sotle 155 6,86 119 5,26 23,3 1010 Kraška Ljubljanica 403 16,68 297 12,30 26,2 1011 Dolenjski kras 293 31,13 231 24,51 21,3 3012 Dravska kotlina 266 3,61 213 2,89 20,0 3013 Vzhodne Alpe 171 6,89 143 5,75 16,6 3014 Haloze in Dravinjske gorice 135 2,54 107 2,02 20,6 3015 Zahodne Slovenske gorice 93 2,23 70 1,68 24,7 4016 Murska kotlina 135 2,53 95 1,78 29,6 4017 Vzhodne Slovenske gorice 78 0,76 57 0,56 26,5 4018 Goričko 57 0,89 40 0,62 29,5 5019 Obala in Kras z Brkini 259 13,00 196 9,82 24,5 6020 Julijske Alpe v porečju Soče 723 18,72 555 14,38 23,2 6021 Goriška brda in Trnovsko­ 396 18,13 295 13,48 25,6 Banjška planota Slovenija 289 185,54 222 142,57 23,2 Sl. 6. Določitev petih najbolj sušnih hid roloških let v referenčnem obdobju za izračun napajanja vodonosnikov GROWA-SI (05). Fig. 6. Defining five most dry hydrological years in reference time period for calculating GROWA-SI (05) groundwater recharge. Sl. 7. Ocena količin podzemnih voda za ohranjanje ekosistemov, odvisnih od podzemne vode in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda. Fig. 7. Assessment of groundwater quantity for groundwater dependent ecosystems conservation and achievement of surface waters good ecological status. Povprečje napajanja plitvih vodonosnikov v petih najbolj sušnih letih obdobja 1981-2010 GROWA-SI (05) nakazuje razpon od 40 mm/leto na Goričkem do 555 mm/leto v Julijskih Alpah v porečju Soče (sl. 7, tabela 2). V povprečju gre na ozemlju Slovenije za 222 mm/leto povprečne­ga petletnega količinskega obnavljanja, kar je v primerjavi z obnovljivo količino podzemnih voda referenčnega obdobja 1981-2010 GROWA-SI (30) le 76,8 %. Delež letnih obnovljivih količin podzemnih voda za ohranjanje ekološkega stanja površin­skih voda je za celotno območje Slovenije 23,2 %. Največji je ta delež na območju severovzho­dne Slovenije, kjer dosega 30 %, najmanjši pa v vzhodnih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah s 16,6 % povprečnih letnih obnovljivih količin. Za ohranjanje ekološkega sta­nja površinskih voda so potrebne letne količine podzemne vode v razponu od 17 mm/leto za vodno telo podzemne vode Goričko in do 128 mm/leto za vodno telo Julijske Alpe v porečju Save. Rezulta­ti predstavljajo izhodiščno orientacijo potrebne količine podzemne vode za ohranjanje dobrega ekološkega stanja površinskih voda in omogočajo prvo oceno letnih razpoložljivih količin podzemne vode na nivoju vodnih teles podzemne vode. Za analizo doseganja dobrega ekološkega sta­nja površinskih voda ocenjujemo, da je stopnja zaupanja srednja, saj analiza ne vključuje se­zonske spremenljivosti napajanja vodonosnikov (andjelov et al., 2015). Zaključek Predstavljena ocena količin podzemnih voda za ohranjanje EOPV in dobrega ekološkega sta­nja površinskih voda je prva tovrstna ocena na celotnem območju države. Izdelana je bila v okviru Načrta upravljanja voda za vodni obmo­čji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2015 – 2021 (NUV II) za namene ocene razpoložljivih količin podzemnih voda in količinskega stanja vodnih teles podzemne vode. Izhodiščni podat­ki za oceno so rezultati vodnobilančnega modela GROWA-SI (30) (andjelov et al., 2013) in opre­ deljena območja EOPV na območjih Nature 2000 (ZRSVN, 2014). Te podatke smo skupaj z inter­pretacijo razpoložljivih rezultatov vsebinsko po­vezanih raziskav in poznavanjem hidrogeoloških značilnosti slovenskega ozemlja združili v meto­dologijo, ki posredno omogoča oceno razpoložlji­vih količin podzemnih voda za nadaljnje upra­vljanje voda. Ocene so podane na ravni vodnih teles podzemne vode in namenjene predvsem strateškim odločitvam pri upravljanju podze­mnih vodnih virov. Izračunane količine so zaen­krat le okvirna ocena, ki je zaradi pomanjkanja podatkov povezana z negotovostjo. Pridobitev podatkov o potrebah obravnavanih habitatnih tipov po podzemni vodi bo ena ključnih nalog v prihodnje. Prav tako vzpostavitev novega model­skega sistema v večji časovni resoluciji mGRO-WA-SI na Agenciji RS za okolje bo omogočala regionalni vpogled v sezonsko spremenljivost in nadaljnji razvoj metodologij, ki bodo izboljšale zanesljivost ocenjevanja količin podzemnih voda za obnavljanje in ohranjanje EOPV in dobrega ekološkega stanja površinskih voda. Zahvala Študija je nastala v okviru projektov Načrt upra­vljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2015 – 2021 Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in IGCP 643 Urada za UNESCO, Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter raziskovalnega programa Podzemne vode in ge­okemija (P1-0020), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V študi­ji so bili za oceno obnavljanja količin podzemne vode uporabljeni rezultati projekta »Application of GROWA model for calculation groundwater recharge rates for Slovenia and implementation of GROWA at ARSO«, ki je potekal v okviru sodelovanja Agencije Republike Slovenije za okolje in raziskovalnega centra Jülich v Nemčiji. Viri in literatura ARSO 2009: Metodologija za ugotavljanje sta­ nja vodnih teles podzemne vode. Agencija RS za okolje. Internet: http://www.arso.gov. si/vode/podzemne%20vode/Metodologija.pdf (12.06.2014). ARSO 2014: Rezultati vodnobilančnega mode- la GROWA-SI (digitalni informacijski sloj). Agencija RS za okolje. andJelov, M., Mikulič, z., uhan, J. & dolinar, M. 2013: Vodna bilanca z modelom GROWA­SI za količinsko ocenjevanje vodnih virov Slovenije. 24. Mišičev vodarski dan, 127-133. Inter net: http://mvd20.com/ LETO2013/ R17. pd f (14.08.2015). andJelov, M., Frantar, P., Mikulič, z., Pavlič, u., saviĆ, v., souvent, P., trišiĆ, n. & uhan, J. 2015: Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji. Osnove za NUV 2015 – 2021 (poro­ čilo). Agencija RS za okolje, Ljubljana: 67 p. andJelov, M., Frantar, P., Mikulič, z., Pavlič, u., saviĆ, v., souvent, P. & uhan, J. 2016: Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2015-2021. Geologija, 59/2:205-219, doi:10.5474/geologija.2016.012. BredehoeFt, J.D., PaPadoPoulos, S.S. & cooPer, H.H. 1982: Groundwater: the Water Budget Myth. In: Scientific Basis of Water-Resource Management, Studies in Geophysics. National Academy Press, Washington, DC: 51–57. Brown, R.H. 1963: The cone of depression and the area of diversion around a discharging well in an infinite strip aquifer subject to uni­form recharge. In: Bentall. R. (ed.): Shortcuts and special problems in aquifer tests. U.S. Geological Survey Water-Supply Paper, 1545-C: 69 –85. Bulog, B. 2012: Ocena okoljskega onesnaže­nja kraškega podzemlja v Jelševniku pri Črnomlju in vplivi na črno podvrsto moče­rila (Proteus anguinus parkelj, Amphibia, Proteidae). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 17 p. čater, M. 2002: Vpliv svetlobe in podtalnice na naravno in sajeno dobovo mladje (Quercus robur L.) v nižinskem delu Slovenije = Effect of light and groundwater table on natu­ral and planted seedlings of peduncula­te oak (Quercus robur L.) in lowland parts of Slovenia (specialist and scientific works, 120). Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana: 115 p. direktiva, 1992: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habita­ tov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih v rst.. direktiva, 2000: Direktiva 2000/60/ es Evrop­skega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike. Dreo, T. 2016: Bakterijske bolezni gozdnega drev­ja = Bacterial diseases of forest trees. In: jurc, M. (ed.): Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov: zbornik prispevkov posvetovanja z mednarodno udeležbo = Invasive alien speci­es in forests and their impact on the sustaina­ble use of forest resources: lectures presented at the conference with international partici­ pation. XXXIII. Gozdarski študijski dnevi/ Forestry Study Days, Ljubljana, 14.-15. april 2016: 25–33. eisele, M., steinBrich, a., hildeBrand, a. & leiBundgut, c. 2003: The significance of hydrological criteria for the assessment of the ecological quality in river basins. Phys. Chem. Earth, 28/12–13: 529–536, doi:10.1016/ S1474-7065(03)00092-5. euroPean coMMission 2009: Guidance on groun­ dwater status and trend assessment. WFD CIS Guidance Document No. 18. Technical Report 026-2009. 82 p. euroPean coMMission 2011: Technical report on Groundwater Dependent Terrestrial Ecosystems. WFD CIS Guidance Document No. 6. Technical Report 056-2011. 32 p. henriksen, H.J., troldBorg, L., hoJBerg, A.L. & reFsga ard, J.C. 2008: Assessment of exploi­table groundwater resources of Denmark by use of ensemble resource indicators and a numerical groundwater - surface water mo­del. J. Hydrol., 348/1-2: 224–240, doi:10.1016/j. jhydrol.2007.09.056. Mace, R.E., Mullican, W.F. & way, T.S. 2001: Estimating Groundwater Availability in Texas Sources of Water Available from an Aquifer Availability Bookends: From 1st Nothing to Everything. In: annual Texas Rural Water Association and Texas Water Conser vation Association Water Law Seminar. Water Allocation in Texas: The Legal Issues. Austin, Texas: 1-16. MelJo, J., drev, d., kraJčič, J. & cveJiĆ, r. 2013: Analiza razpoložljivih zalog podzemne in po­vršinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje do 2021 (DDU26) (vmesno po­ročilo). Inštitut za vode RS, Ljubljana: 53 p. Mezga, k., Janža, M., šraM, d. & koren, k. 2015: Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive za po­dročje podzemnih voda (Direktiva 2000/60/ EC), 2. UKREP DDU26: Analiza razpoložlji­vih zalog podzemne vode in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za ob­dobje do 2021 - Pregled ekosistemov odvisnih od stanja podzemnih vod (končno poročilo). Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 77 p. MezGa, K., Janža, M., Prestor, J., Koren, K. & šraM, D. 2016: Groundwater dependent eco­systems - groundwater status indicators. Natura Sloveniae, 18/1: 35– 42. Mikulič, z., uhan, J., Janža, M., andJelov, M. 2015: Assessment of renewable and availa­ble groundwater resources for water ma­nagement planning. 42nd IAH Congress, T6 Groundwater Governance and Management, Rome: 65 p. MOP 2016: Načrt upravljanja voda za vodno območje Donave za obdobje 2016–2021 in Načrt upravljanja voda za vodno obmo­čje Jadranskega morja za obdobje 2016 – 2021 (NUV II; osnutek -september 2016). Ministrstvo za okolje in prostor. Internet: http://ww w.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ voda/ (12.09.2016). reJic, M. & sMoleJ, i. 1988: Sladkovodni ekosi­stemi in varstvo voda. Gozdna hidrologija, VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 225 p. richardson, S., irvine, E., Froend, R., Boon, P., BarBer, S., Bonneville, B. 2011: The Austra­lian groundwater-dependent ecosystems toolbox part 1: Assessment Framework. Waterlines Report Series No. 69, Natural water Commission Canberra: 101 p. Internet: http:// nwc.gov.au/__data/assets/pdf_file/0006/19905/ GDE-toolbox-part-1.pdf (02.02.2015). richter, B.d., BauMgartner, J.v., wigington, r. & Braun, d.P. 1997: How much water does a river need? Freshw. Biol. 37/1, 231–249, doi:10.1046/j.1365-2427.1997.00153.x. schlüter, h. 2006: Ermittlung des nachhaltig nutzbaren Grundwasserdargebots in stark genutzten Teileinzugsgebieten – Beurteilung des mengenmäßigen Zustandes gemäß EU Rahmenrichtlinie Wasser. Ph.D. Thesis. Brandenburgischen Technischen Universität Cottbus: 193 p. sket, B. 1997: Distribution of Proteus (Amphibia: Urodela: Proteidae) and its pos­ sible explanation. J. Biogeogr., 24/3: 263–280, doi:10.1046/j.1365-2699.1997.00103.x. sMith, A.J., walker, G. & turner, J. 2010: Aquifer Sustainability Factor: a review of previo­us estimates. Whitepaper. Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation (CSIRO). souvent, P., vižintin, g., celarc, s. & čenčur curk, B. 2014: Ekspertni sistem za podporo odločanju na aluvialnih telesih podzemnih voda Slovenije. Geologija, 57/2: 245-252, doi:10.5474/geologija.2014.021. sun, G., Mcnulty, S.G., lu, J., aMatya, D.M., liang, Y. & kolk a, R.K. 2005: Regional an­nual water yield from forest lands and its re­sponse to potential deforestation across the southeastern United States. J. Hydrol., 308/1­ 4: 258–268, doi:10.1016/j.jhydrol.2004.11.021. šra J, M. 2003: Določanje indeksa listne površine listnatega gozda na povodju Dragonje – 1. del: Metode in meritve = Estimating Leaf Area Index of the Deciduous Forest in the Dragonja Watershed – Part I: Methods and Measuring. Acta hydrotechnica, 21/35: 105 –128. šra J, M. 2009: Prestrežne padavine: meritve in analiza = Intercepted precipitation: measure­ments and analysis. Geografski vestnik, 81/1: 99 –111. tennant, D.L. 1976: Instream flow regimens for fish,wildlife, recreation, and related enviro­nmental resources, in Instream flow needs, Volume II: Boise, ID, Proceedings of the sym­posium and specialty conference on instre­am flow needs, May 3–6, American Fisheries Society, p. 359–373. theis, C.V. 1940: The source of water derived from wells-essential factors controlling the response of an aquifer to development. Civ. Eng., 10: 277–280. toMe, S. 2010: Ogroženost gozdov. Naravoslovna solnica, 14/2: 8 –13. ty ree, M.T. 1999. Water relation of plants. V: BairD A.J. & WilBy R.L. (eds.): Eco-hydrology: Plants and water in Terrestrial and aquatic Environments. Routledge, London: 11–38. uraDni list RS 2004: Uredba o posebnih varstve­ nih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS, št. 49/2004. uraDni list rs 2009: Uredba o kriterijih za do­ ločitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka. Uradni list RS, št. 97/2009. zhou, Y. 2009: A critical review of groundwater budget myth, safe yield and sustainabili­ty. J. Hydrol., 370/1-4: 207–213, doi:10.1016/j. jhydrol.2009.03.009. Zrsvn 2014: Pregled ekosistemov odvisnih od podzemni vod (digitalni informacijski sloj). Zavod RS za varstvo narave. Internetni viri: inTerneT: Groundwater dependent ecosystems, WetlandInfo 2014, Queensland Government, Queensland: http://wetlandinfo.ehp.qld.gov. au/wetlands/ecology/aquatic-ecosystems-na­ tural/groundwater-dependent/ (14.03.2015) GEOLOGIJA 59/2, 233-241 Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.014 Distephanopsis concavusHorvat: a revised silicoflagellate species from the Middle Miocene of the Central Paratethys Revizija srednjemiocenske silikoflagelatne vrste Distephanopsis concavusHorvat Aleksander HORVAT Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia; e-mail: ahorvat@zrc-sazu.si Prejeto / Received 18. 10. 2016; Sprejeto / Accepted 22. 11. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Key words: silicoflagellates, biostratigraphy, Middle Miocene, Badenian, Central Paratethys Klju~ne besede: silikoflagelati, biostratigrafija, srednji miocen, badenij, Centralna Paratetida Abstract The silicoflagellate species Distephanopsis concavus Horvat is revised based on further research of the type material. This species is characterized by having a basal ring with strongly concave sides which reduce the basal ring area and by four symmetry planes which are morphological characteristics not known in other Distephanopsis species. The species was found in Middle Miocene deposits of the Central Paratethys. Its occurrence at type locality in SE Slovenia is dated to late Middle Badenian and is correlated to the upper part of the nannoplankton biozone NN5. Izvleček V prispevku je na osnovi detajlnje študije tipskega materiala podana revizija silikoflagelatne vrste Distephanopsis concavus Horvat. Za vrsto so značilne izrazito konkavne stranice bazalnega obroča in štiri simetrijske ravnine, kar niso morfološke značilnosti ostalih poznanih vrst rodu Distephanopsis. Vrsta je najdena v srednjemiocenskih plasteh zahodnega dela Centralne Paratetide. Stratigrafska razširjenost vrste v tipskem najdišču je zgornji del srednjega badenija in je korelirana z zgornjim delom nanoplanktonske biocone NN5. Introduction After the isolation of the Paratethys from the Tethys, silicoflagellates became rare and their occurrences were limited to the Badenian and Sarmatian (Middle Miocene). Their rare occur­rence in the Central Paratethys is due to the vary­ing ecological conditions resulting from intense tectonics, eustatic changes and seaway connec­tions to the Mediterranean sea and Indo-Pacific area. In the Central Paratethys silicoflagellates only appear in the sequences of eustatic maxima (BachMann et al., 1963; BachMann, 1971; haJós, 1968; duMitrică, 1978). This is also the case in Slovenia where Middle Miocene diatomaceous sediments with silicoflagellates have only been discovered in fragmentary sections in the Krško basin (horvat, 2004). So far the occurrences of silicoflagellates are well known only in the central part of the Pan­nonian basin, that is, in the Intracarpathian area and Vienna basin in Austria, Hungary and Chech Republic (BachMann et al., 1963; BachMann, 1971; haJós, 1968; duMitrică, 1978). From the western part of the Central Paratethys, only two localities with Badenian silicoflagellates have been repor­ted so far (horvat, 2004). Siliceous microfossils oc­cur around the localities Šmarjeta and Šentjer nej in the K rško basin (Fig. 1) where a silicoflagellate assemblage comparable to that of other Badenian Paratethys localities was found. This assemblage contained a new species Distephanopsis con­cavus (horvat, 2004), which was only introduced by a short description in Slovenian with no type designation. The aim of this paper is to provide all the data necessary to establish the validity of this species in accordance with the International Code of Zoological Nomenclature. Biostrati­graphy and palaeoecoly of the assemblage with Distephanopsis concavus at its type locality are discussed as well. Paleogeographic framework and geological setting The Miocene sedimentary successions of west­ern part of Central Europe are generally related to the Paratethys, which resulted from a process of fi nal disinteg ration of the Tethys Ocean due to movement and subduction of Africa beneath the European plate and the counterclockwise rota­tion of the Eastern Alps (rasser & ha rzhauser, 2008). A new paleogeographic unit formed, called the Paratethys, whose development was at times independent of that of the Mediterranean. Within the Paratethys, two main sedimentary basins ­the Central Paratethys in the west and the East­ern Paratethys in the east can be distinguished that were separated from each other by land. Their evolution was controlled by regional tec­tonic events, sea-level changes and by sediment infi ll. The combination of these processes re­sulted in changes in marine, brackish and fresh­water ecological conditions in the sedimentary basins as well as in the restricted connections of the Central Paratethys with the Mediterranean sea, and across it with the Atlantic to the west, and with the Eastern Paratethys and the Indo- Paci fic to the east. Middle Miocene diatomaceous sedimentar y rocks rich in silicoflagellates and diatoms have been recorded from the entire Cen­tral Paratethys. In spite of their wide geograph­ical distribution, diatomaceous sediments in the Central Paratethys occur in temporally limited sequences, usually in sedimentary rocks with low carbonate content. Therefore, they are rarely found in continuous sections and generally can not be traced laterally over large distances and they are not easily attributed to defi ned forma­tions. This is also the case in Slovenia where Middle Miocene diatomaceous sediments have only been discovered in fragmentary sections in the K rško basin and in the Tuhinj syncline (horvat, 2004). All localities are situated south of the Sava and Donat faults (Fig. 1). Miocene sediments in the westernmost parts of the Pan- Fig. 1. Simplified tectonic map with location (star symbol) of the Šmarjeta section, Distephanopsis concavus type locality (from horvat, 2004). nonian basin (sensu lato) unconformably overlie Mesozoic sedimentary successions of the Inter­nal and External Dinarides. The type section Šmarjeta was logged in the roadcut of the Šmarjeta -Zbure road (45°51'252"N; 15°14'48" E; elev. 208 m). The section consists of dark grey to green grey carbonate siltstone beds usually termed “Baden Tegel”, which is a typical Badenian formation of the Central Paratethys (Fig. 2). The under- and overlying beds are not exposed in the area. In the succession frequent fragments of Badenian turritellids and rare remains of scaphopods, oysters, and very rare pereiraeas [Pereiraea gervaisi (Vézian)] also occur. Siliceous microfossils in all samples are rare. In general, only remains of sponge spicules and rare endoskeletal dinoflagellates occur. Modest diatom and silicoflagellate assemblage were found only in the sample Šm-5 (Fig. 2). Rare fragments of silicoflagellates are found also in the nearby Šentjernej location, where a rich Badenian malacofauna (Mikuž, 2009) and diatom flora (horvat, 2003a) also occur. Materials and methods For micropaleontological preparation 3 g of dry sediment were treated following the method of schraDer & Fenner (1976). For slides prepa­ration 2 ml of suspension were placed on a glass slide. After the water was evaporated, the sli­de was covered by 18 × 18 mm cover-glass. The mounting medium was Entellan. Slides were examined using a Carl Zeiss-Amplival light mi­croscope with planchromatic objective under 1000× magnification. Systematic description Systematic classification is given after Desi­kachary & Prema (1996), and two internet data­bases (internet 1 and internet 2). Kingdom Chromista Corliss, 1994 Phyllum Heterokonthophyta Van de Hoek, Mann & Jahns, 1995 Classis Dictyochophyceae Silva, 1980 Order Dictyochales Haeckel, 1894 Family Distephanaceae Locker, 1974 Genus Distephanopsis Dumitrică, 1978 Type species Distephanopsis crux (Ehrenberg) Dumitrică, 1978 Distephanopsis concavus Hor vat (Pl. 1, figs. 1-10) 2004 Distephanopsis concavus n. sp.; horvat: 29, pl. 5, figs. 1-5. Note: Because of the incomplete original de­scriptions in horvat (2004) the species is revised and fully described herein. Derivation of name: The name was given after characteristically concave shape of the basal ring. Diagnosis: A species of Distephanopsis with concave sided basal ring. Type designation: Holotype: Pl. 1, fig. 1, para-types: Pl. 1, figs. 2-10. Section Šmarjeta, SE Slov­enia, sample Šm-5. The slide is stored at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The collection number of the slide is D151. Type locality: Šmarjeta section (45°51'25"N; 15°14'48"E; elev. 208 m) on the northern part of the Krško basin, SE Slovenia. PLATE 1 1 – 10 Distephanopsis concavus Hor vat 1 holotype; 2-10 paratypes, section Šmarjeta, sample Šm-5 (coll. no. D-151) Description: Large square basal ring with concave sides. Apical ring square, connected to basal ring in the places of maximum constric­tion and with sides parallel with the major and minor axes of skeleton. Basal spines are long and of equal length. The concavity of the basal ring and equal basal spines resulted in four symmetry planes. Sustaining spines very short and always on the right of lateral bars. Dimensions: Length of basal ring without spines 33– 46 µm (holotype 33 µm) and width of basal ring without spines 27– 42 µm (holotype 27 µm). Remarks: Distephanopsis concavus is distin­guished from other Distephanopsis species by the advanced concavity of the basal ring, which reduces the basal ring area. The function of the basal ring is in controlling the sinking rate and orientation of the organism (sarjeant et al., 1987; Mccartney & loPer, 1989). Mccartney & loPer (1989) indicated the importance of minimizing silicoflagellate surface area in minimizing the utilization of skeletal material but their model only considered the apical surface area while the basal ring was excluded. The reason for the geometric simplification of the protist skeletons that are so extremely sensitive to environmental changes has been explained by ecological stress whereas stable environment conditions favour evolution towards more complex geometries and increase of symmetry (guex, 2006). In this sense Dss. concavus can be regarded as an advanced morphotype that evolved from Dss. crux during times of ecological stability. Dss. crux Ehrenberg and other Distephanop­sis species have straight or slightly convex basal ring. In addition, Dss. crux Ehrenberg usually has differentiated radial spines, those lying in the major axis being longer than those lying in the minor axis, while Dss. concavus has radial spines of equal length. A basal ring of Distephanopsis stradneri (Jerkov ić) Desikachary & Prema is sometimes slightly concave in the middle part of the skel­eton (Jerkov iĆ, 1965: figs. 43-45; Jerkov iĆ, 1969: pl. 2, fig. 2; Perch-nielsen, 1985: figs. 20/16, 17) but this concavity is less pronounced than that of Dss. concavus. Dss. stradneri also has a smaller apical ring and radial spines of differ­ent length. By size and concavity of the basal ring Distephanopsis concavus is similar to Distephanus norvegiensis Perch-Nielsen (Per­ch-nielsen, 1985, fig. 19/2), but Ds. norvegiensis has 5-sided basal ring, 5 radial spines, and smal­ler apical r ing. Age: Late Middle Badenian (Middle Miocene), upper part of the nannoplankton biozone NN5. Discussion Stratigraphy The following silicoflagellate assemblage (Pl. 2, figs. 1-11) was obser ved and described from the Middle Miocene sections in the K rško basin (horvat, 2004): Septamesocena apiculata apiculata (Schulz) Bachmann, Mesocena diodon diodon Ehrenberg, Dictyocha fibula Ehren­berg, Distephanopsis crux crux (Ehrenberg), Distephanopsis longispinus (Schu l z) Desika­chary & Prema, Distephanopsis crux parvus (Bachmann) Bukry, Distephanopsis crux scutu­latus (Bukry) Desikachary & Prema, Distephan­opsis stradneri (Jerkov ić) Desikachary & Prema, Distephanus speculum (Ehrenberg) Haeckel, Cannopilus hemisphaericus (Ehrenberg) Haeckel, Paracannopilus picassoi (Stradner), and Distephanopsis concavus Horvat. The as­semblage is comparable to those of other Bad­enian localities in the Paratethys (BachMann et al., 1963; BachMann, 1971; haJós, 1968; duMitrică, 1978). The standard silicoflagellate biozonation of Ma rt in i (1971, 1972) attributes the upper part of the Lower Miocene and the Middle Miocene to the unique Corbisema triacantha biozone. BuK ry (1981) and Perch-nielsen (1985) divided Mar­ti n i’s Corbisema triacantha biozone into two subzones: the lower Cannopilus schulzii subzone (corresponding to the NN4 and NN5) and the upper Distephanus stauracanthus subzone (cor­responding to NN6 and NN7). duMitrică (1978) disting uished two silicoflagellate assemblages in the Central Paratethys: the Lower Badenian ‘Paracannopilus picassoi assemblage’ and the Upper Baden ian ‘Distephanopsis stauracanthus assemblage’. The assemblage from the Šmar­jeta section can be compared with Dumitrică’s ‘Paracannopilus picassoi assemblage’ (horvat, 2004). ha jós (1986) proposed for the Badenian the Dyctyocha fibula -Distephanus crux v. longispina biozone that chronologically corre­sponds the late Early Badenian and Middle Ba­denian. Based on calcareous nannofossil dating, the Šmarjeta section can be placed in the upper part of the biozone NN5 which can be correlated with the upper part of the Middle Badenian. Nan no-fossils in all samples are moderately to well pre­served. Individual samples contain 9-21 species (15 on average). The presence of very rare speci­mens of Sphenolithus heteromorphus Deflandre in most samples, including the top sample, together with the absence of Helicosphaera amp­liaperta Bramlette &Wilcoxon, allow the as­signment of the studied interval to the biozone NN5. The presence of rare specimens of the large mor photy pe (>7µm) of Reticulofenestra pseudou­mbilica (Gartner) Gartner in samples Šm-1, Šm-4, and Šm-7 as well as rare specimens of Sphenolithus abies Deflandre in samples Šm-4 and Šm-10 is consistent with the upper part of the nannoplankton biozone NN5 (Bartol, pers. com.). Despite the absence of Corbisema triacantha as the type species of the upper part of Middle Badenian and comparison of the duMitrică’s (1978) Central Paratethys Lower Badenian as­semblage the age of Distephanopsis concavus could not be Lower Badenian but late Middle Ba­denian. Paleoecology The paleoecology of the Badenian silicoflagel­lates of the Krško basin could be deduced from co-occuring diatoms. The Badenian diatom as­semblage in the Krško basin has a transgressive character. It is dominated by resting spores of Chaetoceros spp. and Thalassionema nitzschio­ides (Grunow) Mereschkowsky (horvat, 2003b, 2012) which are usually thought to reflect stron­ger coastal upwelling conditions and high seaso­nal primary production (Barron, 1986; Bárcena & aBrantes, 1998; Bárcena et al., 2001; Burckle, 1984; Maynard, 1976; aBrantes, 1991; sancet­ta, 1999, nave et al., 2001; Booth et al., 2002). The structure of the diatom assemblage of the Krško basin suggests nutrient-enriched waters, which were transported laterally from the center of upwelling that was located to the west of the study area, presumably in the zone of mixing of warm proto-Mediterranean and cool Atlantic wa­ter masses (horvat, 2004, 2012; Bartol et al., 2014). Acknowledgements The work was part of the Research Program P1­0008 financially supported by the Slovenian Research Agency. I am grateful to Miloš Bartol for calcareo­us nannoplankton analyses. I wish to thank Paulian Dumitrică and Kevin McCartney for reviewing the early version of the manuscript and for their construc­tive comments and suggestions and two anonymous reviewers for their comments, which greatly improved the manuscript. PLATE 2 Silicoflagellate assemblage of the Distephanopsis concavus type section Šmarjeta (sample Šm-5). 1 Cannopilus hemisphaericus (Ehrenberg) Haeckel 2 Distephanopsis crux crux (Ehrenberg) 3 Mesocena diodon diodon Ehrenberg 4 Distephanus speculum (Ehrenberg) Haeckel 5 Septamesocena apiculata apiculata (Schulz) Bachmann 6 Distephanopsis crux scutulatus (Bukry) Desikachary & Prema 7 Dictyocha fibula Ehrenberg. 8 Distephanopsis crux parvus (Bachmann) Bukry 9 Distephanopsis stradneri (Jerković) Desikachary & Prema 10 Paracannopilus picassoi (Stradner) 11 Distephanopsis longispinus (Schulz) Desikachary & Prema Scale bar 10 µm except fig. 3 (5 µm) PLATE 2 References aBrantes, F. 1991: Increased upwelling off Portugal during the last glaciation: Diatom evidence. Marine Micropaleontology, 17: 285 –310. BachMann, a. 1971: Sillicoflagellaten aus dem obern Badenien von Walbersdor f, Bu rgen land. Sitzungsberichte der Österreichische. Aka­demie der Wissenschaften. Mathematisch­naturwissenschaftliche Klasse. Abteilung 1, 179 (1970): 52–72. BachMann, a., PaPP, a. & stradner, h. 1963: Mikropalaontologische Studien im “Badener Tegel” von Frattingsdorf N. O. Mitteilungen der Geologischen. Gesellschaft. Wien, 56: 117–210. Bárcena, M.a. & aBrantes, F. 1998: Evidence of a high productivity area off the coast of Málaga from studies of diatoms in surface sediments. Marine Micropaleontology, 35: 91–103. Bárcena, M.a., cacho, i., aBrantes, F., sierro, F.J., griMalt, J.o. & Flores, J.a. 2001: Paleoproductivity variations related to climatic conditions in the Alboran Sea (Western Mediterranean) during the last gla­cial-interglacial transition: the diatom re­cord. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology, 167: 337–357. Barron, J.a. 1986: Response of equatorial Pacific Diatoms to Polar Cooling during the Middle Miocene. In: Picard, M. (ed.): Proccedings of the Eight International Diatom Symposium 1984. Koeltz Scientific. Books, Koenigstein, 591– 600. Bartol, M., Mikuž, v. & horvat, A. 2014: Palaeontological evidence of communica­tion between the Central Paratethys and the Mediterranean in late Badenian/ear­ly Serravalian. Palaeogeography, Palae­oclimatology, Palaeoecology, 394: 144 –157. doi:10.1016/j.palaeo.2013.12.009 Booth, B.c., laraouche, P., Bélanger, s., klein, B., aMiel, d. & Mei, z.-P. 2002: Dynamics of Chaetoceros socialis blooms in the North Water. Deep-Sea Research II, 49: 5003–5025. Bukry, d. 1981. Synthesis of silicoflagellate stra­tigraphy for Maastrichtian to Quaternary marine sediments. Special Publication of Society of Economic Paleontologists and Mineralogists, 32: 433– 444. Burckle, l. 1984: Diatom distribution and pale-oceanographic reconstruction in the southern ocean: present and last glacial maximum. Marine Micropaleontology, 9: 241–261. desikachary, t.v. & PreMa, P. 1996: Silicoflagellates (Dictyochophyceae). Bibliotheca Phycologica, 100: 1–298, 83 pls. duMitrică, P. 1978: Badenian Silicoflagellates from Central Paratethys. In: PaPP, a., cicha, i., seneš, J. & steininger, F. (eds.): Chronostratigraphie und Neostratotypen. Miozän der Zentralen Paratethys. M4. Badenien. Verlag der Slowakischen Akademie. der Wissenschaften, Bratislava, 207–229. guex, J. 2006: Reinitialization of evolutiona­ry clocks during sublethal environmen­tal stress in some invertebrates. Earth and Planetary Science Letters, 242/3-4: 240–253. doi:10.1016/j.epsl.2005.12.007. haJós, M. 1968: Die Diatomeen der Miozänen Ablagerungen des Matravorlandes. Fasciculi Instituti Geologici Hungariae Series Paleontologica, 37: 1–402, Pls. 1–63. haJós, M. 1986: Stratigraphy of Hungar y`s Miocene diatomaceous earth deposits. Fasciculi Instituti Geologici Hungariae Series Paleontologica, 49: 1–339, Pls. 1–61. hardenBol, J., thierry, J., Farley, M.B., Jacquin, t., de graciansky, P.c. & vail, P.r. 1998: Mesozoic and Cenozoic sequence chronostra­tigraphic framework of European Basins. In: de graciansky, P.c., hardenBol, J., Jacquin, t. & vail, P.r. (eds.): Mesozoic and Cenozoic sequence stratigraphy of European Basins. SEPM Spec. Publ., 60: 3–13. horvat, a. 2003a: Badenian (Middle Miocene) diatoms (Bacillariophyta) from the western part of Central Paratethys. Razprave 4. ra­zreda SAZU, 44/1: 5–55. horvat, a. 2003b: Upper Badenian diatom pa­leoecology of the western part of Central Paratethys. Geologija, 46: 251–262. horvat, a. 2004: Middle Miocene siliceous al­gae of Slovenia. ZRC Publishing House, Ljubljana: 255 p. horvat, A. 2012: Middle Miocene opal-rich faci­es of the Paratethys - evidence of upwelling or increased continental runoff stimulated productivity? In: Missoni, s. & gawlick, H.­ J. (eds.): 29th IAS Meeting of Sedimentology Abstract Book, Schladming, pp. 536. JerkoviĆ, l. 1965: Sur quelques silicoflagellidés de Yougoslavie. Rev ue Micropaléontologie, 8: 121–130. JerkoviĆ, l. 1969: Silicoflagellides fossiles des environs de Zagreb, de Bosanska Kostajnica et de Derventa (Yougoslavie). Godišnjak Biološkog Instituta Unierziteta Sarajevo, 22: 21–128. Martini, e. 1971: Standard Tertiary and Quaternary calcareous nannoplankton zo­nation. In: Farinacci, a. (ed.): Proceedings of the second planktonic conference, Vol. II. Edizioni Technoscienza, Roma, 739–786. Martini, e. 1972: Silicoflagellate zones in the late Oligocene and early Miocene of Europe. Senckenbergiana Lethaea, 53: 119 –122. Maynard, n.g. 1976: Relationship between di­atoms in surface sediments of the Atlantic Ocean and physical oceanography of over­laying waters. Paleobiology, 2: 99–121. Mccartney, k. & loPer, d.e. 1989: Optimized ske­ letal morophologies of silicoflagellate genera Dictyocha and Distephanus. Paleobiolog y, 15: 283–298. Mikuž, v. 2009: Miocene gastropods from the vi­ cinity of Šentjernej and from other localities in the Krka basin, Slovenia. Folia Biologica et Geologica (Razpave 4. razreda SAZU), 50/2: 5 – 65. nave, s., Freitas, P. & aBrantes, F. 2001: Coastal upwelling in the Canary Island region: spatial variability reflected by the surface sediment diatom record. Marine Micropaleontology, 42: 1–23. Perch-nielsen, k. 1985: Silicoflagellates. In: Bolli, h. M., saunders, J. B. & Perch-nielsen, K. (eds.): Plankton stratigraphy. Cambridge University Press, Cambridge-London, 811–849. rasser, M.w. & harzhauser, M. coord. 2008. Paleogene and Neogene. In: Mccann, T. (ed.): The Geology of Central Europe. Vol. 2: Mesozoic and Cenozoic. Geological Society London, London, 1031–1139. sancetta, c. 1999: Diatoms and marine paleo­ceanography. In: stoerMer, e.F. & sMol, J.P. (eds.): The diatoms: Applications for the en­vironmental and earth sciences. Cambridge Uni. Press, Cambridge, 374-386. sarJeant, w.a., lacalli, t. & gaines, g. 1987: The cyst and skeletal elements of dinofla­gellates: speculation on the ecological cau­ses for their morphology and development. Micropaleontology, 33: 1–36. schrader, h.-J. & Fenner, J. 1976: Norwegian Sea Cenozoic diatom biostratigraphy and taxono­my. Part I: Norwegian Sea Cenozoic diatom biostratig raphy. In: talwani, M. (ed.): Initial Reports of the Deep Sea Drilling Project, 38: 921–1099, U.S. Gov. Print. Off., Washington. Internet resources: internet 1: http://www.algaebase.org/ (1. 10. 2016). internet 2: http://www.gbif.org/ (1. 10. 2016). GEOLOGIJA 59/2, 243-257 Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.015 A contribution to better understanding of structural characteristics and tectonic phases of the Boč region, Periadriatic Fault Zone Prispevek k boljšemu razumevanju strukturnih značilnosti in tektonskih faz območja Boča v coni Periadriatskega preloma Lea ŽIBRET Research and Development in the Field of Natural Sciences, Černetova ulica 3A, SI– 1000 Ljubljana, Slovenia; e-mail: zibret.lea@gmail.com Prejeto / Received 3. 10. 2016; Sprejeto / Accepted 12. 12. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Key word s: structural mapping, fault-slip analysis, palaeostress reconstruction, Periadriatic fault, Lavanttal fault; Donat zone, Pannonian Basin K lju~ne besede: strukturno kartiranje, analiza zdrsov ob prelomnih ploskvah, rekonstrukcija paleonapetosti, Periadriatski prelom, Labotski prelom, Donačka cona, Panonski bazen Abstract The aim of this study was to determine properties of the tectonic contact between Permian/Mesozoic limestones and less competent Miocene clastites on the northeastern foothill of the Boč Mt. Because fault planes significantly mark the relief, this contact was studied by a detailed structural mapping, which showed that the Boč Mt. is limited by subvertical faults in its northeastern part. To ensure that mapped subvertical contact is compatible with regional geodynamics of the area, additionally paleostress analysis of fault-slip data was performed. Four individual paleostress tensor groups were documented in a wider Boč area and compared by published structural data from the border zone between Alps, Dinarides and Pannonian Basin. The oldest paleostress tensor group (Phase 1) is likely of Lower and Middle Miocene age and indicates SW-NE extension accommodated by W-E to WNW-ESE striking normal faults. Phase 2 can be correlated with Middle to Late Miocene NW-SE to WNW­ESE directed extension accommodated by NNE-SSW striking normal faults. Phase 3 is correlated with Late Miocene W-E directed contraction accommodated by N-S striking sinistral faults and NNE-SSW to NE-SW striking dextral faults. The youngest paleostress tensor group (Phase 4) fits well with Pliocene to Quaternary NNW-SSE to N-S directed contraction accommodated by NW-SE to W-E striking dextral faults and NE-SW striking reverse faults. Since the documented paleostress phases fits well with the geodynamic processes of the Alps-Dinarides-Carpathians territory the subvertical border in the northeastern part of Boč Mt. seems to be an acceptable structural solution. The study is important because the study area is located at interaction zone between two major Alpine fault systems: the Periadriatic and the Lavanttal faults. Izvleček Glavni namen raziskave je bil ugotoviti značaj tektonskega kontakta, ki poteka vzdolž severovzhodnega pobočja Boča v coni Periadriatskega in Labotskega preloma. Ker gre za kontakt med permskimi/mezozojskimi apnenci in manj kompetentnimi miocenskimi klastiti, prelomne ploskve, ki predstavljajo kontakt enot, v reliefu značilno izstopajo. Zato je raziskava temeljila na natančnem strukturnem kartiranju območja, ki je pokazalo, da je Boč na severovzhodnem delu omejen s subvertikalnimi prelomi. Rezultati terenskega kartiranja se ujemajo z regionalno geodinamiko območja, ki je bila preverjena s paleonapetostno analizo opazovanih zdrsov ob prelomnih ploskvah. V širši okolici Boča so bile dokumentirane štiri skupine paleonapetostnih tenzorjev, ki so bile nato primerjane z objavljenimi strukturnimi podatki iz prehodnega območja med Alpami, Dinaridi in Panonskim bazenom. Najstarejša faza (Faza 1) je najverjetneje spodnje do srednjemiocenske starosti in odraža ekstenzijo ozemlja v smeri SW-NE, ki jo vidimo na normalnih prelomih s slemenitvijo W-E do WNW-ESE. Fazo 2 lahko primerjamo s srednje do zgornjemiocensko ekstenzijo ozemlja v smeri NW-SE do WNW-ESE, ki se odraža na normalnih prelomih s slemenitvijo NNE-SSW. Faza 3 je primerljiva z zgornjemiocensko kontrakcijo ozemlja v smeri W-E, ki se odraža na levozmičnih prelomih s slemenitvijo N-S in desnozmičnih prelomih s slemenitvijo NNE-SSW do NE-SW. Najmlajša faza (Faza 4) se dobro ujema s pliocensko kvartarno kontrakcijo ozemlja v smeri NNW-SSE do N-S in se odraža na desnozmičnih prelomih s slemenitvijo NW-SE do W-E in reverznih prelomih s slemenitvijo NE-SW. Ker se dokumentirane paleonapetostne faze dobro ujemajo s poznanimi geodinamskimi procesi iz Alpsko-Dinarsko-Karpatskega območja, se subvertikalen kontakt vzdolž severovzhodnega dela Boča zdi sprejemljiva strukturna rešitev. Raziskava je pomembna tudi regionalno, predvsem iz razloga, ker raziskovano območje leži vzdolž con dveh regionalnih alpskih struktur. Introduction The study area is situated in the SW part of the Pannonian Basin (NE Slovenia, Fig. 1a), along the NE margin of 978 meters high Boč Mountain that is located within the Periadriatic fault zone (Fig. 1b). The Boč Mt. is built of Permian and Meso­zoic strata. These rocks have South Alpine ori­gin and were only later during Lower Miocene (MancKteloW et al., 2001) transmitted eastward along the dextral Periadriatic fault. Wider Boč area was mapped by experts from the Geological survey of Slovenia (novaK et al., 2010) in 2008 and 2009 because this territory represents a pos­sible source of thermal water springs in Rogaška Slatina (Fig. 2). However, the character of the Miocene/Permian-Mesozoic tectonic contact in the NE Boč region, which is important to eval­uate the extension of the Rogaška Slatina aqui­fer system, could not be identified. On the ex­isting geological map of the Boč Mountain area (Fig. 2; aničiĆ & Juriša, 1984) this contact is in­terpreted as a post Middle Miocene subhorizon­tal thrust of Mesozoic carbonates over Miocene strata (Fig. 2). In more recent structural studies the tectonic evolution of the Boč Mt. is geneti­cally linked with formation of duplex structure within dextral transpressive Donat zone (FoDor et al. 1998; Márton at al., 2002). To answer the question, whether mentioned contact is subhor­izontal thrust or subvertical fault, a detailed structural mapping of approximately 4 km2 wide area on the N foothill of the Boč Mt. (Fig. 2) at the scale of 1 : 5000 was conducted (žiBret, 2009). K inematic characteristics of the mapped contact were estimated by detailed field investigation of structural elements and paleostress analysis of fault-slip data collected within Upper Triassic, Oligocene-Miocene and Middle Miocene rocks. Documented stress orientations were further compared with available structural data from the border zone between Alps, Dinarides and Pannonian Basin to show its regional kinematic compatibility. Results of this research improved the knowledge base about regional tectonics within the contact zone of South Alpine and Pannonian Basin units. Fig. 1. The location of the study area, Boč Mt. a) in Alps-Dinarides-Carpathians domain; b) in regional tectonic framework with delineated tectonic units and structural domains (after Placer, 1998 and schM iD et al., 2008). Fig. 2. Basic geological map 1 : 100.000, sheet Rogatec (aničiĆ & juriša, 1984). Black arrow indicates tectonic contact between the Mesozoic South Alpine rocks and Neogene and Quaternary deposits within the SW Pannonian Basin. Legend: al - fluvial 1212 sediments; PlQ – gravel and sand; M– marlstone, sandstone; M – Lithotamnium limestone; M – marlstone, coal; M – 32 21 Quartz sandstone and clay; OLM – sandstone, sandy marl, sandy clay; . – andesite; T3 1 b – massive limestone; T3 1 a – massive dolomite; T2 – shale, platy limestone with chert, tuff; T1 – massive dolomite; T – dolomite, marly limestone; P2 – carbonate 2 212 breccia; P1 b – massive limestone; P1 a – shale, Quartz sandstone and conglomerate; A - fault, B – fault-covered; C – thrust; d – location of fault-slip data measurements. Tectonic evolution of the area and structural setting The territory of Slovenia is situated on the NE corner of the Tertiary collisional zone between the European Plate and the Adriatic Micropla­te. The study area is situated in the NE Slove­nia where Pannonian (Central Paratethyan) se­diments can be found. Pannonian Basin system was formed by back-arc extension between Late Lower Miocene and Middle Miocene (horváth & royDen, 1981; horváth & cloetinGh, 1996; FoDor et al., 1999). In the Carpathians-Pannonian area European plate is divided on two microplates: ALCAPA block in the north and Tisza-Dacia unit in the south (e.g. csontos et al., 2002; schMiD et al., 2008). Units are separated by Mid-Hungarian fault zone (Fig. 1 b). In Lower to Middle Miocene north directed push of Adria microplate induced separation of ALCAPA block from Southern Alps and its Ea­stward extrusion (FoDor et al., 1999). The main movement was dextral slip along the Periadriatic fault and Mid-Hungarian fault zone (e.g. Palotai & csontos, 2010). In this period the ALCAPA unit was affected by 50°CCW rotation. At the same time Tisza-Dacia unit rotated 60° to 80°CW. An opposite sense of neighbouring microplates rota­tion is believed to be a reason for variation in ori­entation of compressional axis in different parts of Alps-Pannonian-Carpathians region through Late Oligocene and Lower Miocene: N or NW trending in Eastern A lps, W N W-ESE trending in western Carpathians and Pannonian Basin and NE-SW trending in Tisza-Dacia unit (FoDor et al., 1999). During Late Lower Miocene and Middle Mi­ocene back-arc extension in the Carpathian embayment induced formation of Pannoni­an Basin System. The Middle Miocene rifting in Carpathians can be divided into two stages. The older phase was characterised by SW-NE directed extension along the NW-SE striking normal faults, while the younger phase was cha­racterised by E-W to NW-SE directed extensi­on accommodated along the NNE-SSW striking normal faults (FoDor et al., 1999). Rifting was accompanied by normal faulting (e.g. horváth & cloetinGh, 1996; Márton et al., 2002). The ther­mal subsidence continued deepening of formed grabens and half grabens as a result of thermal cooling (sachsenhoFer et al., 2001). At the beginning of Upper Miocene central parts of the Pannonian Basin are characterised by SW-NE directed compression (FoDor et al., 1999; csontos et al., 2002). Pliocene was characterised by change of re­gional stress dynamics. The end of subduction in Carpathians finally disabled lateral extrusi­on of Eastern Alps towards east (e.g. royDen et al., 1983). Former extensional regime changed to N-S or NW-SE directed compression and induced tectonic inversion and structural reac­tivation of the former Basin structures (FoDor et al., 1999). This tectonic inversional phase is well documented by folds and reverse faults with an EN E-WSW strike in wider Donat zone area, whe­re blocks of Permo-Mesozoic rocks and Oligoce­ne vulcanites form strike-slip duplex structures (Márton et al., 2002; FoDor et al., 1998). The area in the NE Slovenia, which is covered by the Neogene and Quaternary Pannonian Ba­sin sediments, is called the Mura Basin. The Mura Basin continues into Croatia in the south, and to the east it continuous into Hungarian Zala Basin. Mura and Zala Basins are commonly mentioned as one structural unit, the Mura-Zala Basin. The western borders of the Mura-Zala Basin are Po­horje and Kozjak Mts. (Mioč, 1977). In the north it is limited by a belt of metamorphic rocks, cov­ered by Neogene sediments (Southern Burgen­land). To the east Mura-Zala Basin continues towards Balaton Lake in Hungary (Kertai, 1957; kőrössy, 1988; szentGyörGyi & juhász, 1988) and in the south it is limited by Donat tectonic zone (Mioč & žniradčič, 1996). The Mura Basin is char­acterized by WSW-ENE striking subdepressions and highs, from north to south: Radgona depres­ sion, Murska Sobota high, Ljutomer depression and Boč anticline, which towards east continuous into Ormož-Selnica anticline and Hungarian Lo­vaszi-Budafa anticlines (hasenhüttl et al., 1999). The major faults in the Eastern Slovenia are (Fig. 1b): Periadriatic fault, Lavantal fault, Do­nat fault and Sava fault. The most important is Periadriatic fault since it generally separates the Eastern Alps units from the South Alpine base­ment rocks (sachsenhoFer et al., 2001). Going from the Giudicarie area along the southern margin of Karavanke Mts. this WNW-ESE striking fault is accomodate at least 100 km of dextral mo­tion. Eastwardly, the strike-slip motion is partly shared to the southern sub-parallel shear zones, i.e., the Šoštanj fault (vraBec & FoDor, 2006). In the eastern part, the Periadriatic fault becomes more segmented. The main trace and its south­ern shear zones are cut by the NW-SE striking Lavanttal fault, whereas eastwardly from the La­vanttal fault, the Periadriatic fault continuous in two sub-parallel WSW-ENE striking fault traces – the Ljutomer fault (in Hungary it continuous into Balaton line) and the Donat fault zone (Fig. 1b). The Boč Mt. is located within the WSW-ENE striking dextral strike-slip Donat fault zone (Fig. 1b and Fig. 2). The zone is built of several partly anastomose faults that are interconnected with Periad r iatic fault in the west and to the Bal­aton and Mid-Hungarian fault zone in the east. The Donat fault zone was regionally important especially in Lower Miocene due to the continen­tal escape of the Eastern Alps (jelen et al., 1992; csontos et al., 1992). Methods The mapping area was chosen along the northern foothill of the Boč Mt., where the Mio­cene/Permian-Mesozoic contact, the core of this study, is exposed well. Due to very steep relief in this part of the Boč Mt. that is usually covered by dense vegetation, in this study, investigated outcrops were located along E-W directed forest road that cuts the study area and several steep river channels and associated valleys. The majority of observed contacts between stratigraphic units were found to be of tectonic origin, predominantly indicated by steep fault surfaces. Fault planes were visible partly, in in­dividual outcrops. Therefore the traces of main faults in the analysed area were constructed on the basis of measured orientation of fault planes on individual outcrops. The contact between more competent Permo-Triassic carbonates and less competent Middle Miocene sandstones and marl-stones was usually well visible. Where the terri­tory between individual outcrops was covered by organic soil horizons, the contact between two lithological units was detected on the basis of soil colour or on the basis of the prevailing pieces of rocks, found in the soil. The age of determined strata was based on the information from the Ba­sic geological map 1 : 100.000 (aničiĆ & Juriša, 1985). Simultaneously with structural mapping 74 fault-slip data on fault-planes in Upper Trias­sic, Oligocene-Miocene and Miocene rocks were observed and measured for paleostress analysis. Each observed fault plane was characterized in accordance to fault plane orientation, orientation of preserved striation and displacement along the fault plane. The sense of slip along fault planes was determined by kinematic microcriteria that were found on individual fault planes. The most common and the best preserved kinematic micro-criteria were fibrose calcite crystals and associ­ated steps (Fig. 3) that are by many authors (e.g. Petit, 1987; DoBlas, 1988) believed to be reliable kinematic indicator. In the same time, sPerner & zWeiGel (2010) suggested that calcite steps might not be completely reliable slip indicator. To ensure correctly determined sense of slip, in this study, beside fibrose calcite minerals and associated steps slickolites, moon-shaped fractures and oth­ers were used. This study included kinematic indi­cators measurements within 5 locations with pre­ served fault striation from a wider Boč Mt. area. Since the territory is highly deformed, covered by soil and vegetation and the structures on fault planes were often dissolved under atmospheric conditions (especially Miocene clastites have very low rock resistance), the number of fault-slip data measurements locations is relatively small. Paleostress analysis of measured fault - slip data was done by Tectonics FP inversional method (ortner et al., 2002). With an assumption that slip along the fault plane is parallel to the shear stress (Wallace, 1951; Bott, 1959), orientation of the principal stress axes .1 (maximum stress), .2 (in­termediate stress) and .3 (minimum stress) in the inverse process is given by the eigenvalues of the reduced stress tensor (anGelier, 1994). Since the study area is highly deformed and the bedding orientation changes rapidly, paleostress inversion has been done separately for each outcrop. If less than three fault-slip measurements were avail­able, the calculation of paleostress axis was not possible. In such cases kinematic axes of maxi­mum extension (T-axis), intermediate kinematic axis (B-axis) and maximum contraction (P-axis) were presented in the results. Results and discussion The oldest mapped rocks are Lower Permian quartz sandstone, quartz conglomerate, shale, li­ght grey limestone with fusulinides and red and dark grey organogenic limestone. In some places Lower Permian deposits continue into breccia with well rounded white, grey and red limesto­ne clasts in carbonate matrix. Within the study area Lower Triassic is represented by massive, rarely bedded light to medium grey limestone. Anisian strata are also characteristic by massi­ve grey limestone, whereas in Ladinian massive Fig. 3. Examples of fault striation, assocciated with fibrose calcite steps, that indicate: a) strike-slip fault (location 2 on Fig. 2); b) normal fault (location 4 on Fig. 2); c) reverse fault (location 3 on Fig. 2). and bedded grey limestone with chert can be fo­und. These massive limestones occasionally late­ rally interchange with massive silicified breccia, composed of angular predominantly quartz cla­sts in a quartz matrix (partly it is carbonate). In the hangingwall, Upper Triassic (Cordevol) strata are characteristic by light grey massive limestone that often change to white massive grained dolo­mite, especially in fault zones. The youngest unit in the mapped area are Middle Miocene marl-stone, bituminose sandstone, breccia, dark grey limestone and brown coal. Middle Miocene stra­tigraphic unit belong to Central Paratethyan se­dimentary sequence and are dominantly Badeni­an in age (jelen & riFelj, 2002; Mikuž et al., 2012; Bartol et al., 2014). The mapped lithological units are schematically presented on stratigraphic co­lumn on Figure 4. Fig. 4. Mapped lithological units. Thicknesses of each lithological unit is adopted after an ičiĆ & ju r iša (1984). Mapped contacts between the individual stra­tigraphic units are in general tectonic, only tran­sition from Ladinian to Cordevol in some places might be stratigraphic (Fig. 4). The dominantly observed structures in the study area are SW­ NE striking faults, dipping 75° to subvertically, mostly towards SE (Fig. 5). Characterized by few to ten meters wide belt of highly deformed rock, mapped faults are subparallel to the Donat fault zone (Fig. 1b). In the same time, within the ma­ pped area, two principal NE-SW striking faults were identified. The fi rst one is situated in the SE part, near Tolsti vrh (TVF in Fig. Fig. 6), whe­ reas the second one is situated in the NW part of the study area, near village Studenice (SF in Fig. 6). The Studenice fault is accompanied by a few subparallel NE-SW striking fault segments. In the central part of the researched area, betwe­en TVF and SF striking fault zones, several sub- vertical NNE-SSW striking faults were mapped (Fig. 6). This faulted area was characterized by significantly narrower belt of deformed rocks than the belt of deformed rock along NE-SW striking faults. Field mapping show that SSW­NNE striking faults do not crosscut N E-SW stri­king faults. Therefore it could be suggested that NE striking faults are the principal faults within the study area, whereas NNE striking faults are a lower order faults, formed between the main structures. The third documented fault group are E-W to ESE-WNW striking steep faults with dextral and normal slips, evident from fault slip microcriteria observed on those fault planes in Lower Miocene rocks. The fault planes of this Fig. 6. Structural map of the Northeastern Boč region. The major fault zones – Studenice fault (SF) and Tolsti vrh fault (TVF) are highlighted by thicker lines. orientation were mapped in the Eastern part of the area. The estimated deep structures are shown on an interpretative cross-section AB (Fig. 7a), where the presented geometry is based on measured bedding (Fig. 6) and observed fault plane geometry (Fig 7b). Results of paleostress analysis The mapped territory is highly deformed and structurally represents the most complex part of the Boč Mt. Therefore fault planes with well-pre­served striation and reliable kinematic criteria in Fig. 7. a) Interpretative cross-section AB, oriented perpendicular to the contact between Miocene and Triassic rocks. b) Photograph of subvertical contact between Miocene and Triassic rocks from the cross-section (a). Table 1. Results of fault-slip data analaysis. Location Age N u m b e r o f m ea s u re m e n t s sigma 1 sigma 2 sigma 3 P-axis B-axis T-axis Phase 1 Lower Permian 2 121/1 199/77 29/11 Phase 4 2 Middle Miocene 7 2 257/48 128/30 21/27 307/65 338/24 121/34 110/56 211/0 237/22 Phase 1 Phase 4 3 Cordevol 5 9 5 7 9 6/2 175/55 138/1 180/30 186/43 102/70 42/26 45/67 80/17 18/47 275/20 301/22 228/23 325/55 282/6 319/9 211/12 176/6 238/75 215/50 82/74 6/77 37/77 48/14 17/30 227/14 119/5 267/10 325/9 296/9 Phase 4 Phase 4 Phase 4 Phase 2 Phase 2 4 Oligocene-Miocene 4 1 2 35/41 138/14 243/45 311/49 22/8 277/19 108/42 109/36 214/29 205/15 283/54 150/8 Phase 1 ? Phase 3 5 Oligocene-Miocene 4 3 10 4 91/2 303/39 159/77 200/85 100/49 296/10 1/5 204/12 27/9 231/8 332/45 255/17 92/86 99/80 35/35 44/68 284/7 323/6 149/44 159/4 195/3 Phase 3 ? Phase 3 Phase 1 the mapped area were very rare, only one location was suitable to collect some fault-slip data (loca­tion 1 on Fig. 2). For this reason fault-slip data for paleostress analysis were measured also on four locations in a wider Boč area (locations 2-5 on Fig. 2). Since the territory presented on Fig. 2 is relatively small, we can presume that regional pa­leostress and kinematic pattern does not change on such small distances. Therefore general tec­tonic phases, characteristic for the mapped area should be evident also on the locations of mea­sured fault-slip data in the surrounding of the Boč Mt. One location is within Lower Permian limestone, one in Upper Triassic dolomite, two lo­cations are within Oligocene-Miocene sandstone and one in Lower Miocene siltstone. The number of measurements that were included in the indi­vidual kinematic compatible fault group, results of fault-slip data analysis and indication of indi­vidual paleostress phase, are presented in Table 1. The results show four different paleostress tensors in the study area. These stress tensors can be explained by four individual paleostress phases though crosscutting relations of differ­ent fault striations were not observed, as well as no cross-cutting relationships between different fault planes. Therefore, ages of documented pa­leostress phases are assumed after previous struc­tural studies in the border zone between Alps, Dinarides and Pannonian Basin (Peresson & DecKer, 1997; FoDor et al., 1998; Fodor et al., 1999; toMlJenoviĆ & csontos, 2001; iliĆ & neuBauer, 2005; ustaszeWsKi et al., 2010; Bartel et al., 2015; MladenoviĆ et al., 2015; žiBret & vraBec, 2016). The first phase (Phase 1, Figs. 8, 12) is charac­terized by SW-NE directed minimum paleostress axis .3 and NW-SE directed maximum paleost­ress axis .1 (at least partly) in strike-slip stress regime. This stress state is typically represented by normal to oblique-normal slips on moder­ately S to SW dipping, W to WNW striking fault planes. This phase that is characterized by NE­SW oriented tension (partly in strike-slip stress regime) can be correlated with Early and Middle Miocene tension, documented in the SW margin of the Pannonian Basin (e.g. toMlJenoviĆ & cson- Fig. 8. a) Examples of fault-slip data and main stress/ strain orientation for Phase 1 (Schmidt net, lower hemi­sphere). Arrows on fault plane show relative move­ment of the hanging-wall block. Red circle represents .1, blue triangle .3 and white rectangle .2. b) Local stress field of Phase 1 in the Boč Mt. region (in present- day reference frame, not accounting for any verti­cal-axis rotations). Fig. 9. a) Examples of fault-slip data and main stress/ strain orientation for Phase 2 (Schmidt net, lower hemi­sphere). Arrows on fault plane show relative move­ment of the hanging-wall block. Red circle represents .1, blue triangle .3 and white rectangle .2. b) Local stress field of Phase 2 in the Boč Mt. region (in present- day reference frame, not accounting for any verti­cal-axis rotations). tos, 2001), in the Internal Dinarides (e.g. iliĆ & neuBauer, 2005), in the Internal Dinarides-Pan­nonian Basin transitional area (ustaszeWsKi et al., 2010), in the NW External Dinarides of Slo­venia (žiBret & vraBec, 2016) and in the central, eastern and northern parts of the Panonnian Basin system (FoDor et al., 1999). Mentioned stud­ies geodynamically relate to Early and Middle Miocene NE-SW oriented tension to the Lower and Middle Miocene back arc extension with corresponding normal faulting in the Pannonian Basin system. The second documented phase (Phase 2, Figs. 9, 12) is characterised by a NW-SE to WN­W-ESE directed minimum paleostress axis .3, with generally N-S directed maximum paleo­stress axis .1 in a strike-slip stress regime. This stress state is typically represented by normal to oblique-normal slip motions on moderately NW and SE dipping fault planes and by sinistral mo­tions on steep NNE striking fault planes. This dominant NW-SE to WNW-ESE oriented tension (partly in strike-slip stress regime) can be cor­related with Middle and Late Miocene tension, transtension, previously described in the SW margin of the Pannonian Basin (e.g. toMljen­oviĆ & csontos, 2001), in the Internal Dinarides (e.g. iliĆ & neuBauer, 2005) and in the Internal Dinarides-Pannonian Basin transitional area (MladenoviĆ et al., 2015). Middle to Late Miocene NW-SE to WNW-ESE oriented tension corre­sponds to the break-up of the ALCAPA block into East-Alpine and Pannonian-Carpathian part (FoDor et al., 1998; FoDor et al. 1999; toMlJenoviĆ & csontos, 2001). The third documented phase (Phase 3, Figs. 10, 12) is characterised by a W-E directed maximum paleostress axis .1 and N-S directed minimum paleostress axis .3 in a strike-slip stress regime. This stress state is typically represented by sinis­tral slip motions on steep to subvertical N strik­ing fault planes and by dextral slip motions on steep to subvertical NNE- to NE- striking fault planes. This third phase characterized by E-W oriented compression, with N-S oriented tension in strike-slip stress regime can be correlated by Fig. 10. a) Examples of fault-slip data and main stress/ strain orientation for Phase 3 (Schmidt net, lower hemi­sphere). Arrows on fault plane show relative move­ment of the hanging-wall block. Red circle represents .1 (or P-axis where < 3 data), blue triangle .3 (or T-axis where < 3 data) and white rectangle .2 (or B-axis where < 3 data). b) Local stress field of Phase 3 in the Boč Mt. region (in present- day reference frame, not accounting for any verti­cal-axis rotations). Late Miocene compression, documented in Vi­enna Basin (Peresson & DecKer, 1997), in dif­ferent parts of the Pannonian Basin system (e.g. FoDor et al., 1999) and in the NW External Dinarides of Slovenia (žiBret & vra Bec, 2016). According to the aforementioned studies Late Miocene compression geodynamically relates to the cessation of the subduction in the Eastern Car pathians. The fourth identified phase (Phase 4, Figs. 11, 12) is characterised by a N N W-SSE to N-S directed maximum paleostress axis .1 and W WS-EEN to W-E directed minimum paleost­ress axis .3 in a strike-slip stress regime. This stress state is typically represented by dextral slip motions on steep to subvertical NW-SE to W-E striking fault planes and oblique-reverse slip motions on steep to subvertical NE-SW striking fault planes. Phase 4 with NN W-SSE to N-S oriented compression and W WS-EEN to W-E or iented tension in str ike-slip stress reg ime coincides with the recent stress tensors of the wider South Alpine-Dinarides border area (e.g. heraK et al., 2009; ca Pora li et al., 2013) and can be correlated to Pliocene and Quaternary inver­ sion/transpresion phase, documented in the NW External Dinarides (ustaszeWsK i et al., 2010; ži Bret & vra Bec, 2016), in the SW margin of the Pannonian Basin and in Central Dinarides (e.g. toMl JenoviĆ & cson tos, 2001), in the Internal Dinar ides (e.g. iliĆ & neuBauer, 2005), in the In­ ternal Dinarides-Pannonian Basin transitional area (MladenoviĆ et al., 2015), in the north­ ern and wester n parts of the Pannonian Basin (FoDor et a l., 1999), i n the SW par t of the Panon­n ian Basin (cson tos et al., 2002) and in the Drau Range and Friuli South Alpine wedge (Ba rtel et al., 2015). Conclusions According to the detailed structural map­ ping in the NE Boč region the contact between Mesozoic carbonates and Middle Miocene Cen­tral Paratethyan formations is characterized by steep to subvertical W-E or NW-SE strik­ing faults, segmented inside a Donat-Lavanttal Fig. 11. a) Examples of fault-slip data and main stress/ strain orientation for Phase 4 (Schmidt net, lower hemi­sphere). Arrows on fault plane show relative move­ment of the hanging-wall block. Red circle represents .1 (or P-axis where < 3 data), blue triangle .3 (or T-axis where < 3 data) and white rectangle .2 (or B-axis where < 3 data). b) Local stress field of Phase 4 in the Boč Mt. region (in present- day reference frame, not accounting for any verti­cal-axis rotations). dextral transpressional zone. The regional ac­ceptance of such contact was checked by paleo­stress analysis. Fault-slip data were measured in a wider Boč area and allowed to separate four paleostress tensors. Phase 1 tensor group is characterised by SW-NE directed minimum paleostress axis .3 (at least partly) in strike-slip stress regime, manifested by normal to oblique- normal slips on moderately dipping to steep W-E to W N W-ESE striking fault planes. It is well cor­related with Lower and Middle Miocene tension, and may be attributed to the back arc extension in the Pannonian Basin system. Phase 2 tensor group is characterised by NW-SE to WNW-ESE directed minimum paleostress axis .3 and gener­ally N-S directed maximum paleostress axis .1 in a strike-slip stress regime, manifested by normal to oblique-normal slips on moderately dipping SW-NE striking fault planes and by sinistral slips on steep NNE-SSW striking fault planes. Identified phase could correlate with Middle to Late Miocene tension, attributed to the break-up of the Alcapa block into East-Alpine and Pan­nonian-Carpathian part. Phase 3 tensor group is characterized by W-E directed maximum paleostress axis .1 and N-S directed minimum paleostress axis .3 in a strike-slip stress regime, manifested by sinistral slips on steep to subverti­cal N-S striking fault planes and by dextral slips on steep to subvertical NNE-SSW to NE-SW striking fault planes. This phase could coincide with Late Miocene compression, attributed to cessation of the subduction in the Eastern Carpa­thians. Phase 4 tensor group is characterised by a NNW-SSE to N-S directed maximum paleost­ress axis .1 and W WS-EEN to W-E directed min­imum paleostress axis .3 in a strike-slip stress regime, manifested by dextral slips on steep to subvertical NW-SE to W-E striking fault planes and oblique-reverse slips on steep to subvertical NE-SW striking fault planes. This final phase could represent recent stress state and most prob­ably represent Pliocene and Quaternary inver­sive/transpressive phase. The documented stress tensors are compatible with structural data from the Alps-Dinarides-Carpathians region which confirms the result of this study (the subvertical contact in the NE part of the Boč Mt.). Acknowledgments This research was conducted within the scope of Diploma Thesis titled “Structural analysis of the northeastern Boč region” by Lea Žibret, supervised by Prof. dr. Marko Vrabec. The results were used for the ARRS applied research project L1-0073 “Assessing the optimal balance between environmental protec­tion and economic use of mineral and spring groun­dwater resources – a case study of the Rogaška Slatina fractured aquifer system” (head dr. Branka Trček). I would like to thank to dr. Bogomir Celarc and dr. Matevž Novak from the Geological Survey of Slovenia for introducing me the territory, for help at recogni­sing stratigraphic units and for showing me some good locations for collecting fault-slip data. I would also like to thank to anonymous reviewers for many constructive comments that improved the manuscript. References angelier, J. 1994: Fault slip analysis and paleo­stress reconstruction. In: hancock, P.l. (ed.): Continental deformation. Pergamon Press. Oxford, 53-99. aničiĆ, B. & Juriša, M. 1984: Basic Geological Map SFRJ 1 : 100.000 – Sheet Rogatec. Beograd, Zvezni geološki zavod. aničiĆ, B. & Juriša, M. 1985: Basic Geological Map SFRJ 1 : 100.000. Explanations for she­et Rogatec L 33-68. Zvezni geološki zavod, Beograd: 76 p. Bartel, e.M., neuBauer, F., genser, J. & heBerer, B. 2014: States of paleostress north and so­uth of the Periadriatic fault: Comparison of the Drau Range and Friuli Southalpine wed­ge. Tectonophysics, 637: 305-327, doi:10.1016/j. te cto.2014.10.019. Bartol, M., Mikuž, v. & horvat, a. 2014: Palaeontological evidence of communicati­on between the Central Paratethys and the Mediterranean in the late Badenian/early Serravalian. Palaeogeogr. Palaeocl., 394: 144­157, doi:10.1016/j.palaeo.2013.12.0 09. Bott, M.H.P. 1959: The mechanisms of oblique slip faulting. Geol. Mag., 96: 109-117. caPorali, A., neuBauer, F., ostini, L., stanGl, G. & zuliani, D. 2013: Modeling surface GPS velocities in the Southern and Eastern Alps by finite dislocations at crustal depths. Tectonophysics, 590: 136-150, doi:10.1016/j. tecto.2013.01.016. csontos, L., nagyMarosy, A., horváth, F. & kováč, M. 1992: Tertiary evolution of the intra – Carpathian area: a model. Tectonophysics, 199: 73–91. csontos, L, Márton, E., WóruM, G. & BenKovics, L. 2002: Geodynamics of SW-Pannonian inselbergs (Mecsek and Villány Mts, SW Hungary): Inferences from a complex struc­tural analysis. EGU Stepham Mueller Special Publication Series, 3: 227-245. DoBlas, M. 1998: Slickenside kinematic indica­tors. Tectonophysics, 295: 187-197. FoDor, L., jelen, M., Márton, E., sKaBerne, D., čar, J. & vraBec, M. 1998: Miocene-Pliocene tectonic evolution of the Periadriatic line in Slovenia – implications for Alpine-Carpathian extrusion models. Tectonics, 17: 690 –709. FoDor, L., csontos, L., BaDa, G., gyorFi, I. & BenKovics, L. 1999: Tertiary tectonic evolution of the Pannonian Basin system and neighbo­uring orogens: a new synthesus of paleostress data. In: DuranD, B., jolivet, L., horváth, F. & seranne, M. (eds.): The Mediterranean Basins: Tertiary Extension within the Alpine Orogen. Geological Society London, Special Publications, 156: 295-334. hasenhüttl, C., kralJic, B., sachsenhoFer, R.F., jelen, B. & rieger, R. 1999: Source rocks and hydrocarbon generation in Slovenia. Mar. Petrol. Geol., 18: 115-132. heraK, D., herak, M. & toMlJenoviĆ, B. 2009: Seismicity and earthquake focal mechanisms in North-Western Croatia. Tectonophysics, 465: 121-220, doi:10.1016/j.tecto.2008.12.005. horváth, F. & royDen, L. 1981: Mechanism for the Formation of the Intra-Carpathian Basins: a Review. Earth Evolution Science, 3: 307-316. horváth, F. & cloething, S. 1996: Stress-induced late stage subsidence snomalies in the Pannonian Basin. Tectonophysics, 266: 287-300. iliĆ, A. & neuBauer, F. 2005: Tertiary to recent oblique convergence and wrenching of the Central Dinarides: Constraints from palae­ostress study. Tectonophysics, 410/1-4: 465­484, doi:10.1016/j.tecto.2005.02.019. jelen, B., aničiĆ, B., BreziGar, A., Buser, S., ciMerMan, F., DroBne, K., Monostori, M., KeDves, M., Pavlovec, R., Pavšič, J. & sKa Berne, D. 1992: Model of positional relationships for Upper Paleogene and Miocene strata in Slovenia. In: Montanari, A., cocccioni, R., odin, G. S. (eds.): Interdisciplinary Geological Conference on the Miocene Epoch with Emphases on the Umbria-Marche Sequence. Abstracts and Field Trips. International Union of Geological Sciences, Subcommission on Geochronology, Ancona, 71–72. jelen, B. & riFelj, H. 2002: Stratigraphic struc­ture of B1 Tertiary tectonostratigraphic unit in eastern Slovenia. Geologija, 45/1: 115-138, doi:10.5474/geologija.2002.010. kertai, G.Y. 1957: The structures of Basins and oil reservoirs in Hungary, based on oil explora­ tion wells (in Hungarian). Földtani Közlöny, 87: 383-394. kőrössy, L. 1988: Hydrocarbon geology of the Zala Basin in Hungary. Általános Földtani Szemle, 23: 3-162. Márton, E., FoDor, L., jelen, B., Márton, P., riFelj, H. & kevriĆ, R. 2002: Miocene to Quaternary deformation in NE Slovenia: complex paleo­magnetic and structural study. J. Geodyn., 34: 627– 651. Mikuž, V., Bartol, M. & ulaGa, Š. 2012: The bra­chiopod Lingula from the Middle Miocene – Badenian beds of Slovenia. Geologija, 55/2: 271–274, doi:10.5474/geologija.2012.017. Mioč, P. 1977: Geologic structure of the Drava Valley between Dravograd and Selnica. Geologija, 20: 193-230. Mioč, P. & žniradčič, M. 1996: Geological cha­racteristics of the oil fields in the Slovenian par t of the Pannonian Basin. Geol. Croat., 49: 271-275. MancKteloW, N.S., stöcKli, D.F., GrolliMunD, B., Müller, W., FüGenschuh, B., viola, G., seWarD, D. & villa, I.M. 2001: The DAV and Periadriatic fault systems in the Eastern Alps south of the Tauern window. Int. J. Earth Sciences (Geol. Rundsch.), 90: 593-622, doi:10.1007/s005310000190. MladenoviĆ, a., triviĆ, B. & cvetkoviĆ, v. 2015: How tectonics controlled post-collisional magmatism within the Dinarides: Inferences based on study of tectono-magmatic events in the Kopaonik Mts. (Southern Serbia). Tectonophysics, 646: 36-49, doi:10.1016/j. tecto.2015.02.001. novak, M., celarc, B., žiBret, l., leis, a. & trček, B. 2010: Geologic structure of the Rogaška Slatina aquifer system and its geochemical characteristics. In: košir, a., horvat, a., zuPan haJna, n. & otoničar, B. (eds.): Povzetki in ekskurzije = Abstracts and field trips, 3. Slovenski geološki kon­gres, Bovec, 16.-18. september 2010. Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa; Ljubljana: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, 36 p. ortner, h., reiter, F. & acs, P. 2002: Easy handling of tectonic data: The programs TectonicVB for Mac and TectonicsFP for Windows. Comput. Geosci., 28/10: 1193-1200. Palotai, M. & csontos, l. 2010: Strike-slip reac­tivation of a Paleogene to Miocene fold and thrust belt along the central part of the Mid-Hungarian Shear Zone. Geol. Carpath., 61/6: 483-493, doi:10.2478/v10096-010-0030-3. Peresson, h. & decker, k. 1997: Far-field effects of Late Miocene subduction in the Eastern Carpathians: E-W compression and inver­sion of structures in the Alpine-Carpathian-Pannonian region. Tectonics, 16/1: 38-56. Petit, J.P. 1987: Criteria for the sense of move­ment on fault surfaces in brittle rocks. J. Struct. Geol., 9: 597-608. Placer, l. 1998: Contribution to the mac­rotectonic subdivision of the border re­gion between Southern Alps and External Dinarides. Geologija, 41: 223-255, doi:10.5474/ geolog ija.1998.013. royden, l., horváth, F. & ruMPler, J. 1983: Evolution of the Pannonian Basin System: 1. Tectonics. Tectonics, 2/1: 63-90, doi:10.1029/ TC002i001p00063. sachsenhoFer, r. 2001: Syn- and post-colli­ sional heat flow in the Cenozoic Easter n Alps. Int. J. Earth Sci., 90: 579-592, doi:10.1007/ s005310000179. schMid, s.M., Bernoulli, d., Fügenschuh, B., Matenco, l., scheFer, s., schuster, r., tischler, M. & ustaszewski, k. 2008: The Alpine-Carpathian-Dinaridic orogenic sy­stem: correlation and evolution of tecto­nic units. Swiss J. Geosci., 101: 139–183, doi:10.1007/s00015-008-1247-3. sPerner, B. & zweigel, P. 2010: A plea for more caution in fault-slip analysis. Tectonophysics, 482/1-4: 29-41, doi:10.1016/j.tecto.2009.07.019. szentgyörgyi, k. & Juhász, g.y. 1988: Sedimentological characteristics of the Neogene sequences in SW Transdanubia, Hungary. Acta Geologica Hungarica, 31: 209 –225. toMlJenoviĆ, B. & csontos, l. 2001: Neogene-Quaternary structures in the border zone be­tween Alps, Dinarides and Pannonian Basin (Hrvatsko zagorje and Karlovac Basins, Croatia). Int. J. Earth Sci., 90/3: 560–578, doi:10.1007/s005310000176. ustaszewski, k., kounov, a., schMid, s.M., schaltegger, u., krenn, e., Frank, w. & Fügeschuh, B. 2010: Evolution of the Adria-Europe plate boundary in the northern Dinarides: F rom continent-continent collisi­on to back-arc extension. Tectonics, 29: 1–34, doi:10.1029/2010TC002668. vraBec, M. & Fodor, l. 2006: Late cenozoik tec­tonics of Slovenia: Structural styles at the north-eastern corner of the Adriatic micropla­te. In: Pinter, n., gyula, g., weBer, J., stein, s. & Medak, d. (eds.): The Adria Microplate: GPS Geodesy, Tectonics and Hazards. Nato Science Series: IV: Earth and Environmental Sciences, 61: 151–168. wallace, R.E. 1951: Geometry of shearing stress and relation to faulting. J. Geol., 59: 118-130. žiBret, l. 2009: Structural analysis of the northe­ astern Boč region. Diploma Thesis, Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana: 70 p. žiBret, L. & vraBec, M. 2016: Paleostress and kinematic evolution of the orogeny-paralllel NW-SE striking faults in the NW External Dinarides of Slovenia unraveled by mesosca­le fault-slip data analysis. Geol. Croat., 69/3: 295 –305, doi: 10.4154/gc.2016.30. GEOLOGIJA 59/2, 259-271 Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.016 Landslide prediction system for rainfall induced landslides in Slovenia (Masprem) Sistem opozarjanja na nevarnost proženja zemeljskih plazov v Sloveniji (Masprem) Mateja JEMEC AUFLIČ1, Jasna ŠINIGOJ1, Matija KRIVIC1, Martin PODBOJ1, Tina PETERNEL1 & Marko KOMAC2 1Geological Survey of Slovenia, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mateja.jemec@geo-zs.si, jasna.sinigoj@geo-zs.si, matija.krivic@geo-zs.si, martin.podboj@geo-zs.si, tina.peternel@geo-zs.si 2Marko Komac, Independent researcher, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: m.komac@telemach.net Prejeto / Received 21. 10. 2016; Sprejeto / Accepted 14. 12. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Key words: shallow landslides, prediction, hazard, validation, rainfall thresholds Klju~ne besede: zemeljski plazovi, opozarjanje, nevarnost, validacija, sprožilne količine padavin Abstract In this paper we introduce a landslide prediction system for modelling the probabilities of landslides through time in Slovenia (Masprem). The system to forecast rainfall induced landslides is based on the landslide susceptibility map, landslide triggering rainfall threshold values and the precipitation forecasting model. Through the integrated parameters a detailed framework of the system, from conceptual to operational phases, is shown. Using fuzzy logic the landslide prediction is calculated. Potential landslide areas are forecasted on a national scale (1: 250,000) and on a local scale (1: 25,000) for five selected municipalities where the exposure of inhabitants, buildings and different type of infrastructure is displayed, twice daily. Due to different rainfall patterns that govern landslide occurrences, the system for landslide prediction considers two different rainfall scenarios (M1 and M2). The landslides predicted by the two models are compared with a landslide inventory to validate the outputs. In this study we highlight the rainfall event that lasted from the 9th to the 14th of September 2014 when abundant precipitation triggered over 800 slope failures around Slovenia and caused large material damage. Results show that antecedent rainfall plays an important role, according to the comparisons of the model (M1) where antecedent rainfall is not considered. Although in general the landslides areas are over-predicted and largely do not correspond to the landslide inventory, the overall performance indicates that the system is able to capture the crucial factors in determining the landslide location. Additional calibration of input parameters and the landslide inventory as well as improved spatially distributed rainfall forecast data can further enhance the model's prediction. Izvleček V članku predstavljamo sistem za napovedovanje verjetnosti nastanka plazov v času v Sloveniji (Masprem). Sistem napovedovanja plazov, ki se bodo sprožili zaradi padavin, je osnovan na karti verjetnosti pojavljanja plazov, sprožilnih/mejnih količin padavin za posamezne geološke enote ter modelskih napovedi padavin. Preko vključenih parametrov je prikazan potek dela, od idejne do operativne stopnje. Pri izračunu napovedovanja plazov je bila uporabljena mehka logika. Območja nastanka možnih plazov se računajo dvakrat dnevno, in sicer na državni ravni (v merilu 1:250.000) ter na lokalni ravni (merilo 1:25.000), kjer se za pet izbranih občin računa izpostavljenost prebivalcev, objektov in infrastrukture. Zaradi različnega vpliva padavin na pojav plazov, sistem napovedovanja upošteva dva različna scenarija za padavine (M1 in M2). Plazovi, ki jih napovedujeta ta dva modela, so primerjani z plazovi v bazi plazov, z namenom preverjanja ujemanja in validacije. Posebej so obravnavane obsežne padavine med 9. in 14. septembrom 2014, ki so botrovale sprožiti preko 800 plazov po celotni Sloveniji ter povzročile veliko gmotno škodo. Rezultati modelov kažejo, da so predhodne padavine pomembne pri napovedovanju. Kar je razvidno iz rezultatov modela 1 (M1), kjer le te niso upoštevane. Čeprav so bili plazovi napovedani nekoliko pogosteje kot so se prožili, je na splošno učinkovitost pokazala, da sistem zajema ključne dejavnike za ugotavljanje lokacije plazu. Dodatne kalibracije vnesenih parametrov in same baze plazov ter izboljšanje natančnosti prostorske napovedi padavin bodo izboljšale napovedovanje plazov. Introduction The spatial-temporal prediction of landslide hazards is one of the important fields of geosci­entific research. The aim of these methods is to identify landslide-prone areas in space and/or time based on the knowledge of past landslide events and terrain parameters, geological attri­butes and other information. In the last 25 ye­ars many countries, regions and cities have been affected by intense precipitation that led to ca­tastrophic landslides. Therefore, public aware­ness of extreme events has adequately increased across the world in different sectors. Landslides are serious geological hazards ca­ used when masses of rock, earth, and debris flow down a steep slope during periods of intense ra­infall or rapid snow melt (varnes, 1978; cruDen, 1991; hunGr et al., 2014). In our particular case, almost one quarter of territory of Slovenia is subjected to landslides (koMac & riBičič, 2006). According to technical reports and bulletins of the Administration for Civil Protection and Di­saster Relief from 1991 to 2014, landslides clai­med 15 people, disrupted communication and transportation on many roads and have caused considerable damage and economic loss (HAQUE et al., 2016). Possible solutions for reducing damage are focused on landslide detection and the identifi­cation of causes which lead to slope failures. In Slovenia intense short and less intense, long du­ration rainfall is the primary cause of shallow landslides that to some estimations sum up to the number of 10,000 (JeMec auFlič & koMac, 2012; JeMec auFlič & koMac, 2013; JeMec auFlič et al., 2015). Landslide density per square kilometer can be seen in Figure 1. For this purpose, the available landslide records (6946) gathered from different sources of information (JeMec auFlič et al., 2015) were transformed into a point layer. The 1 km reference grid from the European Enviro­nment Agency (EEA) was used to calculate the landslide density for each 1km2 of the territory. A color scale was used to depict landslide densi­ty per 1km2. From Fig.1 the landslide density for the territory of Slovenia, produced from the ava­ilable landslide records can be seen where green color indicates areas with no landslides per 1 km2 and red the maximum number of landslides per 1 km2 . Fig. 1. Landslide density map from the available landslide records. These events could be identified and to some extent also minimized if better knowledge on the relation between landslides and rainfall would be available. For example rosi et al. (2016) calculated intensity-duration thresholds for Slovenia, where its territory was divided into four areas. One of the alternatives is the prediction of landslides in time, in relation to rainfall forecasts. Providing sufficient warning time before the impending landslide allows taking precautionary measures, minimizing the damage caused by the landslide. The primary objective of a modelling system to forecast landslide probability is to inform civil agencies or responsible authorities of an increased probability of landslide occurrence as a consequence of heavy precipitation that exceed the rainfall thresholds. Various similar landslide prediction systems have been developed worldwide (allasia et al., 2013; BauM et al., 2010; osanai et al., 2010; MercoGliano et al., 2010; tirante et al., 2014; thieBes, 2012). In general, they vary by their observed parameters, technology used, and technological readiness level. For example, the landslide prediction system can be a prototype that is near, or at, planned operational system level or the system technology has been proven to work in its final form under expected conditions. Table 1 shows the range of technologies by country for some of the developed landslide prediction systems. In Slovenia, the system for landslide prediction in time (acronym is Masprem) was developed in 2013 for the whole country and was financed by the Slovenian Disaster Relief Office and Ministry for Defense (KoMac et al., 2013, KoMac et al., 2014; JeMec auFlič et al., 2015, šiniGoj et al., 2015). At the moment, Masprem predicts landslide probability at a national scale (1: 250,000) and at a local level (1: 25,000) for five selected municipalities where the potential exposure of inhabitants, buildings and different type of infrastructures is displayed, twice daily for both. The system is now in validation phase. When rainfall induced landslide is reported the evaluation of the prediction models reliability is taken. This paper aims to give an overview of the landslide prediction system in Slovenia, from the conceptual to operational phase. In this study predicted landslide areas are validated with landslides that occurred in September 2014. Framework of the landslide prediction system Landslides are triggered by the complex interaction of multiple factors (reichenBach et al., 1998). In general, physical, mechanical and hydraulic soil properties, soil thickness, groundwater level, lithology and structural-geological features, vegetation cover and its contribution to soil strength, and local seepage conditions are particular to a geographical site and may induce variable instability conditions in response to rainfall (crosta, 1998). In this study, we developed a landslide prediction system on national level that integrates three major components: (1) a landslide susceptibility map; (2) landslide triggering rainfall threshold values and (3) a precipitation forecasting model (i.e., ALADIN) (Fig. 2). Landslide prediction is also calculated on a local level, including exposure maps of inhabitants, buildings and different types of infrastructure to potential landslide occurrence at a scale of 1: 25,000 for five selected municipalities (Peternel et al., 2014). Probability of landslide occurrences on a local scale is calculated similarly to the calculations done for the probability of landslide occurrences on a national scale, the difference being in the scale of the landslide susceptibility map (1: 25,000). The system is operational as of September 2013 and runs in a 12 hour cycling mode, for 24 hours ahead. The results of the probability of landslide models are classified into five classes, with values ranging from one to five; where class one represents areas with a negligible landslide probability and class five areas with a very high landslide probability. Landslide forecast models are automatically transferred to Administration for Civil Protection and Disaster Relief to inform them about the increased probability of landslide occurrences as a consequence of heavy precipitation, which exceeds the rainfall threshold. This landslide prediction system is now in validation phase using the landslide inventory. Therefore, the results need to be treated with care and within their reliability. Landslide prediction system is a fully auto­mated system based on open source software (PostgreSQL) and web applications for dis­playing results (Java, GDAL). When ALADIN/ SI models are transferred to the GeoZS server the conversion process to raster data starts and stores data in a PostgreSQL database. The same procedure is repeated with the remaining two rasters data or static input data sets presented Table 1. Developed landslide early warning systems by countries USA UK Italy Brazil Malaysia China USA Italy Switzerland China Italy New Zealand Italy USA China China USA Canada USA China Switzerland Indonesia No longer in operation Operational Operational Operational Operational Operational Operational Operational No longer in opera­tion, de­stroyed in a rock slide Operational Operational Operational Operational Operational Operational Operational prototype Operational prototype Operational Operational prototype Operational Operational Operational prototype San Francisco Bay Blackgang (local) Tessina landslide Rio de Janeiro (regional) Kuala Lumpur Highway Hong Kong Western Oregon Valtellina (regional) Preonzo (local) Three Gorges Dam reservoir (specific locations) Nals (local) Mt Ruapehu volcano Lanzo Valleys (regional) Apalachians Zhejiang Province (regional) Yaan (regional) Southern California burned areas Turtle Mountain (specific locations) Seattle Hubei Province (regional) Illgraben catchment (local) Central Java, West Java, East Java, South Kalimantan, South Sulawesi (local) Rainfall thresholds Ground movement Ground movement Rainfall thresh­olds, intensity Rainfall thresholds Rainfall thresh­olds, nowcasting Rainfall thresholds Ground movement, rainfall thresholds Ground movement Ground movement, pore pressure Ground movement Lake water level, dam integrity Antecedent rain­fall, rainfall intensity Rainfall thresholds Rainfall thresholds Rainfall thresholds Rainfall thresholds Ground movement Rainfall, precipita­tion, soil moisture, pore pressure Precipitation Ground movement, flow depth Ground movement, rainfall intensity 1986­1995 1994 1994 Alerta Rio 1996 1996 1997 1997 EYDENET 1998 1999­2012 1999 2000 ERLAWS 2000 MoniFLaIR 2004 2004 2004 2005 2005 2005 2006 2006 2007 2007 U.S. Geological Survey; National Weather Service Isle of Wight Council National Research Council The Geotechnical Engineering Office of Rio de Janeiro University of Malaya Geotechnical Engineering Office Oregon Istituto Sperimentale Modelli E Strutture Institute for Snow and Avalanche Research China Geological Survey GNS Science Environmental Protection Agency of Piedmont; University of Calabria U.S. Geological Survey China University of Geosciences China Institute of Geo- Environment Monitoring National Oceanic and Atmospheric Administration; U.S. Geological Survey Alberta Geological Survey; University of Lausanne; University of Alberta U.S. Geological Survey; National Weather Service; City of Seattle China University of Geosciences Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research Gadjah Mada University; DPRI of Kyoto University; Asian Institute of Technology Thailand Ministry of Land, Japan Operational Country-wide Rainfall thresh­olds, soil moisture 2007 Infrastructure, Transport and Tourism; Japan Meteorological Agency Colombia Operational Combeima-Tolima Region Rainfall, ground movement 2008 Swiss Agency for Development and Cooperation Indonesia Operational Ledokasari village (local) Precipitation, rain­fall thresholds, ground movement 2008 Geological Engineering Department University of the Phillipines Operational Albay (specific locations) Rainfall thresholds The Bell and Bottle EWS 2009 Philippines Los Banos; Center for Initiative and Research on Climate Change Adaptation India Operational Anthoniar Colony (local) Soil moisture, ground movement, pore pressure 2009 Amrita Center for Wireless Networks and Applications; Amrita University Geo-Hydrological Italy Operational Country-wide Rainfall thresholds SANF 2009 Hazard Assessment; Italian National Research Council Italy Operational prototype Montagu earthflow Surface displacement ADVICE 2010 Geohazard Monitoring Group; CNR IRPI Italy Operational Emilia Romagna (regional) Rainfall thresholds SIGMA 2010 Civil Protection Agency Italy Operational prototype Umbria (regional) Soil saturation PRESSCA 2011 Umbria Region Civil Protection Centre National Civil Italy Operational Torgiovannetto landslide Ground movement 2011 Protection, Umbria Region, Perugia Province; University of Firenze Italy Operational prototype Piemonte (regional) Nowcasting DEFENSE 2011 Regional Agency for Environmental Protection of Piemonte Philippines Operational Tambis 2 and Lipanto, Cali and Limburan, Sitio Lunas Ground movement WSN FLEWS 2011, 2013, 2014 Ground movement, Sri Lanka Operational Muzaffarabad (local) rainfall thresh­olds, ground water AsaniWasi 2013 Sri Lanka Institute of Information Technology levels Norway Operational Country-wide Rain, snowfall intensity 2013 Norwegian Water Resources and Energy Directorate Rainfall forecast, Slovenia Operational National landslide suscep­tibility, rainfall Masprem 2013 Geological Survey of Slovenia threshold Italy Operational Tuscany (regional) Rainfall intensity 2014 University of Firenze Institute for Risk and Bangladesh Operational Chittagong (local) Rainfall thresholds 2015 Disaster Reduction; University College London by landslide triggering threshold values and the landslide susceptibility map. Based on final res­ults, Based on final results, the WMS service for distribution of data is created and displayed in a web application (Fig. 2). When the probability of landslide occurrences is increased, the system automatically sends an email to people respons­ible for disaster management at Civil protection Agency of Slovenia and to landslide experts at the Geological Survey of Slovenia. were selected (landslide learning set) and used for the univariate statistical analyses (.2) to an­alyze the landslide occurrence in relation to the spatio-temporal precondition factors (lithology, slope inclination, slope curvature, slope aspect, distance to geological boundaries, distance to structural elements, distance to surface waters, flowlength, and landcover type). The landslide testing subset (33 % of all landslides in database) and representative areas with no landslides were used for the validation of all models developed. Fig. 2. Conceptual framework of the landslide prediction system on national and local level (after ši niGoj et al., 2015). Input parameters Landslide susceptibility map Based on the extensive landslide database that was compiled and standardized at the national level, and based on analyses of landslide spatial occurrence, a landslide susceptibility map of Slo­venia at a scale of 1:250,000 was produced (KoMac & riBičič 2006; KoMac 2012) (Fig. 3A). Altogether more than 6,600 landslides were included in the national database. Of the 3,241 landslides with known location, random but representative 67 % The results showed that relevant precondition factors for landslide occurrence are (with their weight in a linear model): lithology (0.33), slope inclination (0.23), landcover type (0.27), slope curvature (0.08), distance to structural elements (0.05), and slope aspect (0.05). For 14 Slovene municipalities, maps and web application were also elaborated based on ar­chive data, detailed field inspection, and com­puter modeling (using own code) that enables state of the art landslide susceptibility prediction at a scale of 1:25.000 (Bavec et al., 2012). Landslide triggering rainfall threshold values Analyses of landslide occurrences in the area of Slovenia have shown that in areas where in­tense rainstorms occur (maximum daily rainfall for a 100 years period), and where the geologi­cal settings are favorable (landslide prone), an abundance of shallow landslides can be expected (KoMac, 2005; JeMec auFlič & koMac, 2013). This clearly indicates the spatial and temporal de­pendence of landslide occurrence upon the in­tensive rainfall. For defining rainfall thresholds the frequency of spatial occurrence of landslide per spatial unit was correlated with a litholog­ical unit, and 24-hour maximum rainfall data with the return period of 100 years. The result of frequency of landslide occurrence and rainfall data provides a good basis for determining the critical rainfall threshold over which landslides occur with high probability. Thus, the landslide rainfall threshold values were determined using non parametric statistical method chi-square (.2) for each lithological unit. In this order we sep­arately cross-analyzed the occurrence of land­slides within each unique class derived from the spatially cross analysis of lithological units and classes of 24-hour maximum rainfall. Maximum daily rainfall above 100 mm proved to be critical for landslide occurrence, especially in more loose soils and in less resistant rocks (e.g., Quaternary, Tertiary, Triassic, and Permo-Carbonian rocks). The critical 24-hour rainfall intensities (thresh­olds for engineer-geological units) can be found in Figure 3B. Precipitation forecasting model A regional ALADIN/SI model for Slovenia predicts the status of the atmosphere over the area of Slovenia up to 72 hours ahead (Pris­tov et al., 2012). A model simulates the precip­itation (kg/m2), snowfall, water in snow pack, and air temperature data. ALADIN/SI is a grid point model (439×2421×43), where the horizontal distance between the grid points is 4,4 km and it runs in a 6 hour cycling mode for the next 54 hours by the Environmental Agency of Repub­lic of Slovenia (ARSO). In Figure 3C an exam­ple of numerical meteorological model ALADIN/ SI is shown. Precipitation forecast as a real time rainfall data is used for modelling probability of landslides through time. Methodology The landslide prediction system aims to pre­dict landslide occurrences for the next 24-hours over the study region. Modelling of landslide pre­diction is one of the key elements of the system. This model highlights fuzzy logic that allows a gradual transition between the variables (Krol & Bernard, 2012). The precise boundaries of the rainfall threshold over which a landslide always occur are very difficult to define. In this order, the model considers continuous rainfall thre­shold values for each engineering geological unit: IF ([forecasted precipitation value (RT(x,y))]) > [rainfall triggering value (R (x,y))]) AND Fa ll [landslide susceptibility value] = 1-5 THEN [fo­recasted rainfall induced landslide value] = 1-5. The minimum threshold (RTMIN) defines the lowest level, below which a landslide does not occur. The maximum threshold (R) is defi- TMA X ned as the level above which a landslide always occurs (White et al., 1996). Below certain value (RTMIN) the probability of the triggering event is almost none (0), while above certain value (RTMAX) the probability of the triggering event is almost certain (1). Between the two values the probabili­ty of triggering rises from 0 to 1, depending upon the membership function that defines the transi­tion. The difference between the R and R TMINTMAX is set to 30 mm to account for the classification Fig. 3. Three major components (A -landslide susceptibility model; B -landslide triggering rainfall threshold values; C – an example of precipitation forecasting model) which are integrated into the prediction system through separate modules. Calculation of forecast models is performed through dynamic forecast modelling module. error. RSUM is a total amount of forecasted pre­cipitation and rainfall threshold. It follows that landslide triggering rainfall threshold (R) for FA LL each location (cell) x,y in the time inter val [0, t] is: RFALL (x,y) = Final landslide prediction (LandP) is expressed as: LandP = R (x,y) × LSM FA LL where LSM is landslide susceptibility map. The fi nal model values are classified into five pro­bability classes –very low (1), low (2), moderate (3), high (4), and very high (5) (Fig. 4). in Jemec and Komac (2013). In this study we highlight the rainfall event that lasted from the 9th to the 14th of Septem­ber 2014, with the peak on the 13th of September when abundant precipitation triggered over 800 slope failures around Slovenia and caused lar­ge material damage (JeMec auFlič et al., 2016). Precipitation was mainly concentrated in cen­tral, south-eastern and north-eastern part of Slovenia (Fig. 5). In these parts of the country, from 70 mm to 160 mm precipitation was me­asured (ARSO, 2015). The highest amounts of rainfall were measured in Murska Sobota (161 mm), Lisca (160 mm), Planina under Golica (149 mm), Novo mesto (143 mm), Cerklje airport (139 mm), Brežice (140 mm) and Malkovec (130 mm). Fig. 6 shows precipitation forecast posted on the evening of 12th September 2014 and the morning next day for the next 24 hours. Landslide pre­diction system calculated landslide probability; Fig. 4. Gradual transition between landslide trigge­ring rainfall thresholds and landslide susceptibility. Results and discussion In the observed period, from September 2013 to August 2016, the system for calculating lan­dslide prediction gave an alert about the probabi­lity of landslide occurrences in 84 cases. System for landslide prediction considers two different rainfall scenarios (JeMec auFlič et al., 2015). The first one (M1) utilizes the landslide susceptibility map, landslide triggering rainfall threshold values and the ALADIN precipitation forecasting model for 24 hours ahead, while the second (M2) also integrates two days of antece­dent rainfall. Significant impact of antecedent rainfall on landslide occurrences has been shown particularly both models M1 and M2 were fo­recasted for the zones with high probability for landslide occurrences presented in Figure 7. In general, both models predicted landslides for the eastern and north eastern part of country, with the difference that the M2 model calculated hi­gher potential for landslides to occur. As can be seen from Figure 8 the landslide susceptibility classes of M2 predict larger area prone to lan­dslides. According to reports of Administration for Civil Protection and Disaster Relief numerous landslides occurred between the 12th and the 13th of September 2014. The location of landslides is shown on Fig. 7. Fig. 5. Rainfall accumulation (mm) from the 9th of September in the morning until the 14th of September in the morning. Map is made on the basis of automatic meteorological data (ARSO). Fig. 6. ALADIN rainfall forecast posted on the evening of 12.9.2014 (A) and the morning of 13.9.2014 (B) (ARSO). Table 2. Distribution of landslides according to the 5-level susceptibility scale considering two different rainfall scena- From the results, it is evident that M2 model rios (M1 and M2) (integrates two days of antecedent rainfall) LSC M1 M2 forecast more areas where the probability of landslide occurrences is higher. Moreover, in M2 model more landslides cor respond to classes 2 1 9 with higher landslide susceptibility (Table 2). 3 1 5 Altogether we investigated 102 landslides. 4 4 6 N=102 Fig. 7. Visualization of landslide prediction maps calculated on the evening of 12.9.2014, matched to occurred landslides. Note that the M1 indicates the model 1 and M2 model 2; black dots are landslides. a – landslide prediction maps on a national level; b – landslide prediction map on a local level close to town Novo mesto; c – landslide prediction map on a local level close to town Celje; d – landslide prediction maps on a local level close to Maribor. While the system has potential to become ope­rational in use after the validation phase, there are also limitations related to the input data that should not be neglected: spatial resolution of the ALADIN model, the incomplete landslide inven­tory that is important for the validation, defi ning how many days of antecedent rainfall significan­tly influence the landslide occurrences, charac­teristic of lithological units according to water contents. Conclusions In Slovenia, precipitation and related pheno­mena represent one of the most important trigge­ring factors for the occurrence of landslides. In the past decade, extreme rainfall events in which a very high level of precipitation occurs in a re­latively short rainfall period have become incre­asingly important and more frequent, causing numerous undesirable consequences. Intense rainstorms cause flash floods and mostly trigger shallow landslides and soil slips. These events could be identified and to some extent also mi­nimized if better knowledge on the relation be­tween landslides and rainfall would be available. To tackle the problem from a prevention aspect, a landslide prediction system has been developed in 2013. The system aims to (1) predict rainfall induced landslides at national and local level by integrating a landslide susceptibility map, rain­fall threshold values and a precipitation foreca­sting model and (2) inform inhabitants of an in­creased probability of landslide occurrences. Despite the limitations currently affecting the landslide prediction system, results show that the system demonstrates capability in predicting ra­infall induced landslides by considering the most important triggering factor, which is rainfall in this study. When the validation phase will be fi­nished and the certainty of system will be high enough, the system will be able to inform infra­structure owners, civil agencies, and operators of potential landslide hazards. Acknowledgment The authors would like to thank the Administration for Civil Protection and Disaster Relief and the Ministry for Defense for financing the project Masprem, the Slovenian Environment Agency (ARSO) for providing ALADIN-SI data and DG Information Society at the European Commission for financing the project InGeoClouds (Ref. 297300). Authors would also like to thank colleagues, with whom they conduc­ted the research and worked on the project. References allasia, P., Manconi, a., giordan, d., Baldo, M. & lollino, G. 2013: ADVICE: A New Approach for Near-Real-Time Monitoring of Surface Displacements in Landslide Hazard Scenarios. Sensors 13/7: 8285-8302, doi:10.3390/s130708285 ARSO 2015: National Meteorological Service of Slovenia. Ministry for Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Internet: http://meteo. arso.gov.si/met/en/app/webmet/ (19.10.2016) Bavec, M., čarMan, M., durJava, d., Jež, J., krivic, M., kuMelJ, š., Požar, M., koMac, M., šinigoJ, J., rižnar, i., Jurkovšek, B., traJanova, M., PolJak, M., celarc, B., deMšar, M., Milanič, B., Mahne, M., otrin, J., čertalič, s., štih, J., hrvatin, M. et al.: 2012 Izdelava prostorske baze podatkov in spletnega informacijskega sistema geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja, erozijskih kart ter kart snežnih plazov - pilotni projekt: sumarno poročilo. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 40 p. BauM, rl. & godt, Jw. 2010: Early warning of rainfall-induced shallow landslides and de­bris flows in the USA. Landslides, 7/3: 261, doi:10.1007/s10346-009-0177-0. crosta, g. 1998: Rationalization of rainfall thre­shold: an aid to landslide hazard evaluation. Environ. Geol., 35: 131–145. cruden, d.M. 1991: Bulletin of the International Association of Engineering Geology, 43/1: 27, doi:10.1007/ BF02590167. hungr, o., leroueil, s. & Picarelli, l. 2014: The Varnes classification of landslide types, an update. Landslides, 11/2: 167–194, doi: 10.1007/s10346-013-0436-y. iverson, r.M. 1997 The physics of debris flows. Rev. Geophys. 35/3: 245–296. JeMec auFlič, M. & koMac, M. 2012: From national landslide database to natio­nal hazard assessment. In: MaMBretti, S. (ed.): Landslides. Wit Press: 11-26, doi:10.2495/978-1-84564-650-9/02. JeMec auFlič, M. & koMac, M. 2013: Rainfall pat­terns for shallow landsliding in perialpine Slovenia. Natural hazards, 67/3: 1011-1023, doi:10.1007/s11069-011-9882-9. JeMec auFlič, M., kuMelJ, Š., PrkiĆ, n. & šinigoJ, j. 2015: Zbiranje podatkov o zemeljskih plazo­vih in zanesljivost napovedovanja njihovega proženja = Landslide data collection and eva­luation of predicted models. Ujma, 29: 363-370. JeMec auFlič, M., čarMan, M., Milanič, B. & Jež, j. 2016 Vpliv obilnih padavin na pobočne nestabilnosti na območju občine Šentjer nej jeseni 2014. In: JovičiĆ, V. (ed.): Zbornik sed­mega posvetovanja slovenskih geotehnikov, 16 -18. junij, 2016 v Podčetrtku. Ljubljana: Slovensko geotehniško društvo, 227-234. haque, u., BluM, P., da silva, P., andersen, P., Pilz, Jű rgen, c., sergey, r., Malet, J-P, JeMec auFlič, M., andres, n., PoyiadJi, e., et al.2016: Fatal landslides in Europe. Landslides, Online First, doi:10.1007/s10346-016-0689-3. koMac, M. 2005: Rainstorms as a landslide-tri­ggering factor in Slovenia. Geologija, 48/2: 263 –279, doi:10.5474/geologija.2005.022. koMac, M. & riBičič, M. 2006. Landslide suscep­tibility map of Slovenia at scale 1:250,000 = Karta verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji v merilu 1:250.000. Geologija, 49/2: 295-309, doi:10.5474/geologija.2006.022. koMac, M. 2012: Regional landslide susceptibility model using the Monte Carlo approach - the case of Slovenia. Geol. Q., 56/1: 41-54. koMac, M., šinigoJ, J., JeMec auFlič, M., čarMan, M. & krivic, M. 2013: Landslide hazard fo­recast in Slovenia - MASPREM. In: MihaliĆ arBanas, s. & arBanas, ž. (eds.): Landslide 1st and flood hazard assessment, Regional Symposium on Landslides in the Adriatic­ 3rd Balkan Region with the Workshop of the Croatian-Japanese Project “Risk Identification and Land-Use Planning for Disaster Mitigation of Landslides and Floods in Croatia”, Zagreb, Croatia from March 6th to 9th, 2013: 225-23. koMac, M., šinigoJ, J. & JeMec auFlič, M. 2014: A national warning system for rainfall-induced landslides in Slovenia. In: sassa, k., canuti, P. & yin, y. (eds.): Landslide science for a safer ge­oenvironment, 2, Methods of landslide studies, 577-582, doi:10.1007/978-3-319-05050-8_89. krol, o. & Bernard, t. 2012: eldewas - Online early warning system for landslide detection by means of dynamic weather nowcasts and knowledge based assessment. In: sePPelt, r., voinov, a.a., lange, s. & Bank aMP (eds.): International Environmental Modelling and Software Society (iEMSs) 2012 International Congress on Environmental Modelling and Software Managing Resources of a Limited Planet: Pathways and Visions under Uncertainty, Sixth Biennial Meeting, Leipzig, Germany: 212-219 Mercogliano, P., schiano, P., Picarelli, l., olivares, l., catani, F., toFani, v., segoni, s. & rossi, g. 2010: Short term weather forecasting for shallow landslide prediction. Int. Conf. Mountain Risks: Bringing Science to Society: 525-530, doi:10.1007/978-3-642-31337-0_16. osanai, n., shiMizu, t., kuraMoto, k., koJiMa, s. & noro, t. 2010: Japanese early-warning for debris flows and slope failures using rainfall indices with Radial Basis Function Network. Landslides, 7/3: 325-338, doi:10.1007/ s10346-010-0229-5. Peternel, t., šinigoJ, J., koMac, M., JeMec auFlič, M. & krivic, M. 2014: Izpostavljenost pre­bivalstva, objektov in infrastrukture za­radi pojavljanja zemeljskih plazov: primer petih slovenskih občin = Exposure of in­habitants, buildings and infrastructure to landslides: a case of five Slovenian munici­palities. Geologija, 57/2: 193-202, doi:10.5474/ geolog ija.2014.017. Pristov, n., cedilnik, J., JerMan, J. & straJnar, B. 2012: Priprava numerične meteorološke napo­vedi ALADIN-SI. Vetrnica, 17-23. reichenBach, P., cardinali, M., de vita, P. & guzzetti, F. 1998: Regional hydrological thre­sholds for landslides and floods in the Tiber River Basin (Central Italy). Environ. Geol., 35/2– 3:146 –159, doi:10.1007/s002540050301. rosi, a., Peternel, t., JeMec auFlič, M., koMac, M., segoni, s., casagli, n.: 2016 Rainfall thresholds for rainfall-induced landslides in Slovenia. Landslides, 13/6: 1571-1577, doi: 10.1007/s10346-016 -0733-3 šinigoJ, J., JeMec auFlič, M., kuMelJ, š., krivic, M., Požar, M., PodBoJ, M., tukiĆ, M., Peternel, t. & PrkiĆ, n. 2015: Nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje v primeru prožen­ja zemeljskih plazov -Masprem2: poročilo ob prvem mejniku. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 42 p. tirante, d., creMonini, r., Marco, F., gaeta, a. r. & BarBero, s. 2014: The DEFENSE (debris Flows triggEred by storms – nowca­sting system): An early warning system for torrential processes by radar storm tracking using a Geographic Information System (GIS). Computers & Geosciences 70: 96-109, doi:10.1016/j.cageo.2014.05.004. thieBes, B. 2012: Landslide Analysis and Early War ning Systems. Springer Berlin Heidelberg, 35-54, doi:10.1007/978-3-642-27526-5. varnes, d.J. 1978: Slope movement types and processes. Landslides, analysis and control. Sp. Rep. Nat. Acad. of Sci., 176: 11–33. white, i.d., Mottershead, d.n. & harrison, s.J. 1996: Environmental Systems, 2nd edition. Chapman & Hall, London: 616 p. GEOLOGIJA 59/2, 273-286 Ljubljana 2016 © Author(s) 2016. CC Atribution 4.0 License http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2016.017 Longitudinal profiles of torrential channels in the Western Karavanke mountains Vzdolžni profili hudourniških strug v Zahodnih Karavankah Nejc MOHORIČ1, Dejan GRIGILLO1, Mateja JEMEC AUFLIČ2, Matjaž MIKOŠ1 & Bogomir CELARC2 1Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova cesta 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenia; e-mail: nejc.moh@gmail.com, dejan.grigillo@fgg.uni-lj.si, matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si 2Geological survey of Slovenia, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenia; e-mail: mateja.jemec@geo-zs.si, bogomir.celarc@geo-zs.si Prejeto / Received 22. 12. 2015; Sprejeto / Accepted 16. 12. 2016; Objavljeno na spletu / Published online 23. 12. 2016 Key words: torrents, morphometry, faults, erosion, knickpoints, Western Karavanke Mts. Klju~ne besede: hudourniki, morfometrija, prelomi, erozija, prevojne točke, Zahodne Karavanke Abstract From the national digital elevation model DMV 5 of the Western Karavanke longitudinal profiles of fifty-three torrents were extracted. Longitudinal profiles of torrential channels in study area have generally convex sections and do not correspond to equilibrium state. In this paper, changes in lithology across faults and other potential influences are discussed as possible cause for observed convex longitudinal profiles. Some typical cases where it has been found, that convex sections could be result of faults, are graphically showed. Also lithology of torrential stream bed could be one of main factors for convexity. This applies in particular if the torrent crosses from soft to solid rock. Izvleček Iz državnega digitalnega modela višin DMV 5 območja Zahodnih Karavank so bili določeni vzdolžni profili 53 hudourniških strug. Vzdolžni profili hudournikov imajo večinoma odsekoma konveksno obliko in ne ustrezajo pogojem ravnovesnega stanja. V članku so kot možni vzroki za konveksnost vzdolžnih profilov obravnavane spremembe v litologiji preko prelomov in nekateri drugi potencialni dejavniki. Grafično so prikazani posamezni značilni primeri, kjer je bilo ugotovljeno, da so lahko konveksni odseki vzdolžnih profilov hudouniških strug posledica prelomov. Prav tako se je ugotovilo, da je lahko litologija podlage dna hudouniške struge eden izmed glavnih razlogov za pojavljanje konveksnih odsekov. To velja še posebej za primere, kjer hudournik preide iz mehkih v trdne kamnine. Introduction Longitudinal profiles of torrential channel have been investigated by many authors (snoW & slinGerlanD, 1987; hantke & scheidegger, 1999; raDoane et.al., 2003; GosWaMi et al., 2012). The most explored phenomenon related to longitu­dinal profiles is their form. Steady-state longi­tudinal stream profiles normally have a concave shape, which is not typical for torrential channels, where other shapes are often recognized. Their profiles commonly exhibit a variaton of concave, convex and flat sections, which are characteris­tics of mor phologically-active streams with sig­nificant erosion activity. Extreme phenomenoms like debris flows can occur in morphologically-active streams. This can result in significant damage to property and can threaten lives. Landslides, rockfalls and even snow avalanches can be triggered into the stream channel because of steep slopes and steady-state form can fail. In this paper, we investigated torrents in the Western Karavanke on norther n slopes of the Up­per Sava Valley from the Završnica torrent to the East to the Trebiža torrent to the West. Our main objective was to define possible reasons for the evolution of convexity, based on longitudinal pro­file form of torrential streams in the study area. In order to attain this objective, we are taking the following steps: (1) to define study area and data basis; (2) to characterize the for m of the lon­gitudinal profi les by using DM V data; (3) to study lithological settings and faults. Steady-state longitudinal profiles of headwater torrents The steady-state form of torrential longitudi­ nal profi les i n general has concave shape (slope decreases downstream) (hack, 1957, ra Doa n e et al., 2003, PazzaGli a et al., 1998, seiDl et. al., 1994). The torrent gradient typically decreases in the downstream direction. These character­istics are typical for morphologically non-ac­tive torrential watercourses, subject to devia­tions with respect to the geological structure of an area (hacK, 1957). Different empirical equations to describe steady-state form were developed. For example, Fli n t (1974) described steady-state longitudinal profi les with empir i­cal power law: Where S is the local channel slope, A is the upstream contributing drainage area, and ks and . are the steepness index and concavity index. A characteristic of morphologically active torrents are convex longitudinal profi les. Tor­rential channels are generally young morpholog­ical formations and rarely have a concave shape of their longitudinal profiles. They can be seg­mented into concave, convex, and flat sections, and they exhibit knickpoints (Fig. 1). The rea­son for these features may be tectonic activity, erosion processes, or changes in the composition of the bedrock. Such features also form where a large part of the headwater torrent runs over the bedrock, except close to the junction with the main stream where it usually flows in its own deposits. The cause may also be different erosion ability between two torrential streams which merge together. The process of establish­ing equilibrium in longitudinal profi les in na­ture can take up to several million years (stocK & MontGoMery, 1999). The interpretation of a historical development of longitudinal profi les of headwater torrential streams is based on the understanding of the governing processes under which a torrential channel incises (Wohl, 1998). The bedrock and channel incision are particu­larly important because they can regulate how fast erosion changes expand along the torrential channel (tinKler & Wohl, 1998). The grade of al­luvial channels is determined by their hydraulic regime, whereas the grade of bedrock channels may be an independent variable, if weathering takes over erosion (howard, 1980; howard, 1998). In bedrock channels alluvial reaches may occur when and if transport capacity reduces due to a low channel grade. For upper reaches of torretial channels, large grades and flow intermittency are typical. In middle reaches somewhat lower grades and more steady flow prevail, whereas in the lower reaches an inflection point or a major knickpoint at the fan apex can be present. The largest grades can also occur in middle or lower reaches at conflu- Fig. 1. Sample of a typical longitudinal profile of morphologically-active torrential channel (Fost er & Kelsey, 2012) ences with larger torrential streams; in this case the long-term and more pronounced incision of the main torrent prevails. These non-specific phenomena may also be affected by other erosion processes, e.g. glacial erosion. The continuous alternation of concave and convex reaches is a sign of an unstable chan­nel with pronounced geomorphological activity (gavriloviĆ, 1972). Torrential tributaries with pronounced erosion activity and sediment sup­ply can contribute to this situation. Channels, with concave longitudinal profiles and one ma­jor knickpoint at confluence with tributary, can occur. This is a sign of an active tributary with high erosion capacity that contributes to the main stream large amounts of sediment (Gavri­loviĆ, 1972). However, this dependence is not al­ways evident or reliable, as the main stream, due to the geological characteristics of the bedrock or a local sediment source, can have a convex form. Since they are close to their (final) stable stage, sediment potential of mature torrents is much lower than that of immature torrents. The longitudinal profiles of torrential streams usu­ally follow the ideal parabolic curve that corre­sponds with the terminal grade when a torrent does not degrade nor aggrade any more under given geological settings in its catchment (Gavri­loviĆ, 1972). Even if a torrential stream exhibits a steady longitudinal profi le, it is still susceptible to change. Landslides, rock falls and even ava­lanches can disturb the equilibrium and lead to adjustments to a new one. From a longitudinal profile of a torrential stream it is also possible to predict which reaches could undergo degra­dation, and which ones the aggradation of the channel. Of course, this is true for natural (un­regulated) torrents. In regulated torrents, equi­librium in their longitudinal profiles is reached by e.g. transverse structures, such as check dams. Study area Study area belongs to the Slovenian part of Western Karavanke (Fig. 2A). Structurally, they are part of the Southern Alps. The mountain range has a distinct SE-NW orientation, with well-expressed and narrow ridge crests (Fig. 2C). Geological composition of the range is rather heterogeneous, with occurences of carbonate, clastic, volcanoclastic and volcanic rocks of dif­ferent ages, and with complex tectonic structure (Jurkovšek, 1985, Buser & ca Jhen, 1978). For the purpose of research, the compiled geological map and structural subdivision from Brenčič & Polt­ niG (2008) was used (Fig. 2B, C). Presently the area has a well-distributed network of torrren­tial watercourses, most of which are located in narrow valleys. Springs often have character of contact karst and emerge at the junction between permeable (eg. carbonate rocks) and imperme­able rocks (eg. sandstone) (BunčiĆ, 2014). Activ­ity of the Upper Sava Glacier in Quaternary also had a large impact on geomorphic characteris­tics of the area. The glacier formed the typical U-shaped Upper Sava Valley along the southern foot of the Western Karavanke range. Geological background Western Karavanke structurally belongs to the Southern Alps (Placer, 2008) and are com­posed of the following tectonic units (Brenčič & PoltniG, 2008, modif. from jurKovšeK, 1986, Buser & cajhen, 1978 and Budkovič, 1999) (Fig. 2B): Paleozoic of Carnic Alps, Golica Syncline, Košuta Unit, Young Paleozoic of Jesenice Unit, Southalpine Triassic Unit. Their boundaries are mainly steep transpressive strike-slip faults. Po­linsKi & eisBacher (1992) investigated the origins of deformations and structure of the Karavanke, describing them as a consequence of the multi -phase oblique convergence. The study area is characterized by the presence of wide varieties of lithological units (Fig. 2C) as a consequence of their origin in the different pa­leogeographical environments during geological histor y (Brenčič & PoltniG, 2008; Brenčič et al., 1995). The majority of faults are WNW-ESE ori­entated with dextral strike-slip displacement in the transpressional regime. Subordinately, there are also NE-SW directed, left-lateral strike-slip faults, and accommodating rotation of blocks be­tween main faults. Recent morphology of Kara­vanke is a consequence of the on-going tectonic movements evidenced by the current seimic ac­tivities (jaMšeK ruPniK, 2013), active tectonics (PolinsKi & eisBacher, 1991; neMes et al., 1997; jaMšeK ruPniK, 2013; Mihevc et al., 2013) and ac­curate GPS measurements (vraBec et al., 2006). The oldest rocks in the research area are highly erodible, predominately shales of Hoch­wipfel beds (Lower Carboniferous) with subor­dinately more resistant limestone lenses. Auernig beds (Upper Carboniferous – Lower Permian) are simmilar by their lithological composition. Mas­ Fig. 2. Location of the Western Karavanke and the study area (modif. after Brenčič & Polt nig, 2008). A. Geographic position; B. Tectonic Units of Karavanke; C. Geological map of western Karavanke (Slovenian part). sive Trogkofel limestones (Lower Permian) are comparably more resistant then overlying Brec­cia of Tarvis and Gröden sandstones (Lower and Middle Permian, respectively). Belerophon do­lomites (Upper Permian) are positioned above. Lower Triassic Werfen beds are of mixed clastic – carbonate origin, less resistant compared to the overlying limestones and dolomites of the Anisian Alpine Muschelkalk. In the upper part of the Ani­sian and in the Ladinian, again mixed siliciclas­tic, volcanoclastic and carbonate rocks prevail, followed laterally and upward by more resistant Schlern dolomite (Ladinian – Lower Carnian). In the Carnian Raibl beds, there again dominate more erodible siliciclastic component, followed by predominately thin bedded dolomite and lime­stone succession (Upper Triassic – Jurassic), ocas­sionally also marlstones in Golica syncline. On the other hand, the highest peaks of the research area are composed of the highly resistant massive and thick-bedded Upper Triassic Dachstein lime­stones. There are also small patches of the Eocene clastites present in the area. Quarternary sedi­ments are represented mainly by moraine, allu­vial sediments and slope debris. Generally, the studied torrential areas are strongly heterogeneous from the geological point of perspective. Methodology National digital elevation model DMV 5 (gurs, 2011-2014) was used to calculate the longitudinal profiles of the torrential channels. DMV 5 is given as x, y and z coordinates in Slo­venian national grid D48/GK and organized in a grid cell with spatial resolution of 5 meters. DMV 5 was produced in years 2006 and 2007 by fusion of the results from stereophotogrammet­ric restitution of aerial images and resampling of the national digital elevation model DMV 12.5 (PoDoBniKar, 2008). Update of DMV 5 was per­formed in 2011 within the project of Cyclical Ae­rial Survey of Slovenia and ortohophoto produc­tion (Gurs, 2011-2014). DMV 5 was chosen for our project over the DMV 12.5 because of better spa­tial resolution, although some of the past studies showed that both elevation models are useless for more precise mathematical modelling (e.g. soDniK et al., 2009). Since this paper describes complete torrents, from springs to confluences with larger streams, good approximations of the longitudinal profiles can be obtained already by using DMV 5 (Mohorič, 2015). For the quality of the elevation model not only the spatial resolution, but also the data acquisition, height accuracy and processing of the data are important factors. Fifty-three torrential channels situated in the Western Karavanke were analysed in the re­search. The analysis included the torrents whose watershed area exceeded 1.5 km2 and are situ­ated between torrents of Trebiža on the west and Završnica on the east. The torrential streams were obtained within ArcGIS mapping platform (esri, 2013), the Envi­ronmental System Research Institute’s software for data analysis in the Geographic Information Systems (GIS). Rasterised DMV 5 was used to cal­culate the flow direction and flow accumulation. Torrential network was produced by thresholding the flow accumulation raster as described in Par-Menter & Melcher (2010). Furthermore, by vec­torisation of the torrential network short reaches of potential torrential channels were obtained. Reaches that represented individual torrent were identified on the topographic map (sinergise, d.o.o. & MaPyx liMited, 2015) and manually joined into a single torrent. In order to calculate longitudinal profiles, the torrents’ heights were interpolated from DMV 5. The whole methodology of the longitudinal profiles of torrential channels calculation and analysis is in detail discussed in detail in Mohorič (2015). Fault network geometry was extracted from the geological map of the Karavanke at the scale of about 1:110.000 (Brenčič & Poltnig, 2008). For areas not covered by this map, data of the Basic Geological Map of SFRJ in the scale 1 : 100.000, sheets Beljak in Ponteba (jurKovšeK, 1986) and Celovec (Klagenfurt) (Buser & cajhen, 1978), were used. Using GIS, we determined the points where faults cross torrential streams. Results and discussion Extracted longitudinal profiles of torrential channels are shown in Figs. 3 to 10. Sites where channels are crossed by transversal faults are marked as points and longitudinal faults as point clouds. Faults which cross torrential channels under torrential sediment are excluded. Short sections of convex shape occur in all analyzed stream profiles. Extreme cases, such as Sevnik torrent, exhibit almost flat longitudinal pro­file. Obviously, analyzed stream profiles are not equilibrated. Influence of faults In some cases, knickpoint with convex longi­tudinal profile of torrential channel occurs in ar­eas of faults. The most significant examples where faults are oriented transverse to the direction of torrential channel are Jelenji potok at length 0,7 km, Hladnik at length 5,9 km and Suhelj at length 1,95 km (Fig. 3). Such cases may occur when faults are oriented transverse to the direction of torren­tial channel and separate tectonic blocks of soft rock upstream from more resistant rocks down­stream. In this place, it is probably not that impor­tant if they are fractured in direction of the slope or in opposite direction of slope (on the southern parts of Karavanke slopes usually dip steeply to the south). Typically, fault zones occur in strands of several parallel faults, with observed zone widths ranging from couple of ten meters up to 300 meters. Principal fault plane usually occurs at the contact between rheological more resistant and less resistant fault-blocks, whereas the par­allel and anastomosing faults (where individual fault zones/faults in the fault zone are not parallel and can be wrapped, devided and reunited again) with smaller displacements are mainly positioned in less resistant rocks. A significant number of torrential streams at least partly run parallel to the deformed zone along the fault traces. The influence of longitudi­nal faults along torrents on formation of knick­points is not observed. In a tectonically deformed zone where cataclastic sediments are present, a formation of concave, equilibrium profiles is ex­pected. Therefore, erosion of torrential streams in cataclastic zone happens more easily. How­ever, convex sections at some of the samples in study area most likely a result of other factors (eg. Hladnik at Fig. 3). For example, many stud­ies have investigated the influence of tectonics on channel morphology, where channels steepen their longitudinal profiles in association with faster uplift (KirBy & WhiPPle, 2001; KirBy et al., 2003, starK, 2006; DiBiase et al., 2010). Moreover, all other factors such as neotectonic movements and discontinuities caused by the different stages in the evolution of the profile, account for devia­tions from the general form of the profi le. Due to lack of data, the tectonic structure of the study area is quite uncertain. Thus, the importance of tectonic evolution in this study has not been fully highlighted. Fig. 3. Longitudinal profiles of the Sevnik, Jelenji potok, Hladnik, Kravnjak and Suhelj torrents with significant knickpoints at geological faults. Fig. 4. Longitudinal profiles of the Bela, Sevnik, Srednik, Ratibovec, and Završnica torrents. Fig. 5. Longitudinal profiles of the Jesenica, Ukova and Javornik torrents – with their tributaries. Fig. 6. Longitudinal profiles of the Dobršnik, Presušnik, Mlinca in Sedučnik torrents – with their tributaries. Fig. 7. Longitudinal profiles of the Belca torrent – with its tributaries. Fig. 8. Longitudinal profiles of the Strmi graben in Hladnik torrents – with their tributaries. Fig. 9. Longitudinal profiles of the Strug, Smeč and Žakelj torrents – with their tributaries. material and contrary. Impact of lithology on torrential stream bed hanced surface water runoff will mechanically erode soils. Orientation of various tectonic and Due to the varying resistance of rocks to ero-non-tectonic structures may also significantly sion, bedrock lithology presents an important in fluence the rate of erosion. For example erosion factor influencing the stream profile shape. Ad-tends to be stronger parallel to bedding in sedi­ditionally, when bedrock is impermeable the en-mentary rocks (Perron & royDen, 2012). Engineering geological classification catego­rizes Slovenian rocks into three groups (riBičič et al., 2003). Highly erodible rocks of the first group comprise of soils and soft rocks (carbonate clastic rocks, marlstone, rocks composed of clay and silt fractions). The second group includes moderately erodable rocks with a thin weathered cover (clas­tic, pyroclastic and metamorphic rocks), whereas the third group comprises poorly erodible mas­sive carbonates and igneous rocks. In general, torrential streams form concave shapes but in nature the concave and convex forms often ex­change. Frequently the longitudinal profi le of torrent is transformed at the contact between soft and solid rocks or at the contacts between clastic rocks and carbonates respectively. It is harder for torrents to erode carbonate rocks therefore in the case of contact from soft to solid rocks the longi­tudinal profi le is converted from concave to con­vex shape. This can be clearly seen from Fig. 11 and Fig. 12A where torrential streams flow from highly erodable (clastic sediments, fine grained clastic rocks, mixed clastic rocks with sandstone and breccia) to poorly erodable rocks (massive carbonates, thick bedded and massive carbon­ ates). On the contrar y, the long itudinal profi les of torrent in the Fig. 12B form concave shape. Figure 13 shows the accumulated length of headwater torrents per rock erosivity class based on Erosion map and lithological properties (riBičič et al., 2003). From the Figure 13 it can be seen that the majority (87.4 %) of investigated torrential streams in the Western Karavanke are cutting into highly erodable rocks (137.54 km), whereas the total length of torrents in poorly ero­dable rocks is 19.83 km. These results correspond to concavity of the longitudinal profiles in more easily erodible sedimentary rocks. Moreover, the impact of lithological background is reflected a great number of torrential streams that were de­termined on the research area of 1.5 km2 . Conclusions In this paper, fifty-three longitudinal profiles of torrential channels in the Upper Sava Val­ ley on the slopes of the Western Karavanke are discussed. ArcGIS mapping (ESRI, 2013) was used to obtain longitudinal sections of torrenti­al channels from DMV 5. In general, accuracy of longitudinal profiles provided from DMV 5 does not correspond to more detailed mathematical modeling, but for describing complete torrents (from springs to confulences with larger streams) and for detecting main forms the accuracy of cal­ culated profiles is sufficient. For the Wester n Karavanke, a rather heteroge­nous geological composition and a large number of faults are typical. Highly and poorly erodable rocks of stream bed often change along torrential channels. Majority of torrential channels in the study area are cutting into highly erodable rocks, consequently torrential watercourses are located in narrow valeys. Frequently faults occur longi­tudinal or transverse to torrential channel. From the research that has been carried out, it is possible to conclude that the longitudinal pro­files of torrential channels do not correspond to equilibrium longitudinal profile. A lot of convex sections are presented. According to the availabi­lity of data it was found, that (1) transverse faults could be the reason for some knickpoints whi­le longitudinal faults provide conditions for the formation of concave, equilibrium stream chan­nel, and (2) at the contact between solid and soft rocks convex reaches with knickpoints occur. Also, other factors could be the reason for con­vexity with knickpoints but were not presented in this article. Additionaly, the erosion of Qua­ternary glaciations of the Upper Sava Glacier co­uld have influenced the longitudinal profiles of torrential stream channels. Existing data about those glaciations are poor and glaciations were consequently not included in this study. Exepti­onally, other reasons like the low erosion ability of lower order torrential streams, higher erosion capacity of the main torrential stream against the tributary torrential stream and as well hu­man influence could have impact on convex lon­gitudinal profiles with knickpoints. Knickpoints are the result of local conditions which affected formation of torrential channels and normally do not have a single reason for their formation. Authors are aware that present study does not reflects the entire “stor y” of longitudinal profi les of torrential channels in the Western Karavanke Mountains. More research that will include de­tailed field surveys is still necessary before ob­taining a more certain answer on the evolution of longitudinal profiles of torrential channels. Further in-depth analysis using higher resolu­tion data, alongside palaeoenvironmental work, will greatly benefit our understanding of geologi­cal and tectonic controls upon longitudinal profi­le of torrent stream evolution. Acknowledgements T he authors would like to thank M r. Walter Poltnig for geological and tectonical data elaborated within the project “Grundwasser Der Karawanken”. The authors would also like to acknowledge the valuable comments and suggestions of the reviewers, which have improved the quality of this paper. References Brenčič, M., Budkovič, t., FerJančič, l. & Poltnig, W. 1995: Hydrogeologie der Westlichen Karawanken. Beiträge zur Hydrogeologie 46: 5– 42. Brenčič, M. & Poltnig, w. 2008: Podzemne vode Karavank – skrito bogastvo = Grundwasser Der Karawanken – Versteckter Schatz. Ljubljana: Geological survey of Slovenia; Joanneum Research Forschungsgesellschaft, Graz: 143 p. Budkovič, t. 1999: Geology of the Slovene Part of the Karavanke Road Tunnel. Abhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, 56/2: 34– 48. BunčiĆ, G. 2014: Geographical potential for small hydroelectric power plants in Upper Sava Valley. Graduation thesis. Ljubljana: 82 p. Internet: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/ pdfs/dipl_201405_ gregor_buncic.pdf (12. 12. 2014). Buser, S. & cajhen, J. 1978: Basic Geological Map of SFRJ, data sheet Celovec (Klagenfurt), 1:100 000. Federal Geological Survey, Beograd. diBiase, r.a., Whipple, K.X., Heimsath, A.M., Ouimet, W.B. 2010: Landscape form and millennial erosion rates in the San Gabriel Mountains, CA. Earth and Planetary Science Letters 289/1-2: 134–144, doi:10.1016/j. epsl.2009.10.036 ESRI 2013: ArcGIS Desktop: Release 10.2. Redlands, CA: Environmental Systems Re­search Institute. Flint, J.J. 1974: Stream gradient as a function of order, magnitude and discharge. Water Resour. Res 10/5: 969–973, doi:10.1029/ WR010i005p00969. Foster, M.A. & Kelsey, M.A. 2012: Knickpoint and knickzone formation and propagation, South Fork Eel River, northern California. Geosphere 8/2: 403– 416, doi: 10.1130/ GES00700.1. gavriloviĆ, s. 1972: Inženjering o bujičnim toko­vima i eroziji. Časopis »Izgradnja,« specijal­no izdanje. Beograd, Jugoslavija, Republički fond voda SR Srbije, Vodoprivredna orga­nizacija »Beograd«, Institut za eroziju, me­lioracije i vodoprivredu bujičnih tokova pri Šumarskom fakultetu u Beogradu: 292 p. goswaMi, r, Brocklehurst, s. &Mitchell, N. 2012: Erosion of a tectonically uplifting landscape, NE Sicily, Italy. Geomorphology 171/172: 114– 126, doi:10.1016/j.geomor ph.2012.05.011. GURS 2011-2014: DMV 5. The Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana. hacK, J.T. 1957: Stream profiles in Virginia and Maryland, Geological survey professional paper 294 – B. Washington, USA, U. S. Govt. P r int. Off.: 59 p. I nter net: http://pubs.usgs. gov/pp/0294b/report.pdf (11. 2. 2015). hantke, r., scheidegger, a.e. 1999: Tectonic pre-design in geomorphology. In: hergarten, s. & neugeBauer, h.J. (eds.): Process Modelling and Landform Evolution. Lecture Notes in Earth Sciences 78. Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York: 252 – 266. hoWarD, A.D. 1980: Thresholds in river regime. In: coates, d.r. & vitek, J.d. (eds.): The Concept of Geomorphic Thresholds. Boston, USA, Allen and Unwin: 227–258. Internet: http://erode.evsc. virginia.edu/papers/papers.htm (3. 2. 2015). hoWarD, A.D. 1998: Long profile development of bedrock channels: interaction of weath­ering, mass wasting, bed erosion and sed­iment transport. In: tinkler, k.J. & wohl, e.e. (eds.): Rivers over rock: fluvial processes in bedrock channels. American Geophysical Union, Geophysical Monograph 107: 297–319, doi:10.1029/GM107p0297. JaMšek ruPnik, P. 2013: Geomorphological ev­idence of active tectonics in the Ljubljana Basin. Doctoral disertation. Ljubljana: 214 p. I nter net: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4532/ (13. 9. 2016). Jurkovšek, B. 1985: Basic Geological Map of SFRJ, data sheet Beljak (Villach) and Ponteba, 1:100 000. Federal Geological Survey, Beograd. kirBy, e., whiPPle, k. 2001: Quantifying differen­tial rock-uplift rates via stream profile ana­lysis. Geology 29/5: 415– 418, doi:10.1130/0091­7613(2001)029<0415:QDRURV>2.0.CO;2 kirBy, e., whiPPle, K.X., tang, w. & chen, Z. 2003: Distribution of active rock uplift along the eastern margin of the Tibetan Plateau: in­ferences from bedrock channel longitudinal profiles. Journal of Geophysical Research, 108/B4: 24, doi:10.1029/2001JB000861. Mihevc, a., Bavec, M., häuselMann, P. & FieBig, M. 2015: Dating of the Udin Boršt conglomerate terrace and implication for tectonic uplift in the nor thwesther n par t of the Ljubljana Basin (Slovenia) = Datacija konglomeratne terase Udin boršt in njena uporaba za določitev tek­tonskega dvigovanja v severozahodnem delu Ljubljanske kotline (Slovenija). Acta carsolo­gica, 44/2: 169–176, doi: 10.3986/ac.v44i2.2033. Mohorič, N. 2015: Analysis of longitudinal pro­files of torrential channels. Master thesis. Ljubljana: 117 p. Internet: http://dr ugg.fgg. uni-lj.si/5116/1/ VO2002_Mohoric.pdf (4. 4. 2015). neMes, F., neuBauer, F., cloething, s. & genser, J. 1997: The Klagenfurt basin in the Eastern Alps: an intra-orogenic decoupled flexu­ral basin. Tectonophysics, 282/1-4: 189–203, doi:10.1016/S0040-1951(97)00219-9. ParMenter, a. & Melcher, J. 2010: Watershed and drainage delineation in ArcMap 9.3.1. Tufts University, Boston: 12 p. Internet: http://sites. tu f ts.edu/g is/f i les/2013/11/ Watershed-a nd­ Drainage-Delineation-by-Pour-Point.pdf (8. 3. 2015). Pazzaglia, F. J., gardner, t. w. & Merritts, d. J. 1998: Bedrock fluvial incision and longitu­dinal profile development over geologic time scales determined by fluvial terraces. In: tinkler, k.J. & wohl, e.e. (eds.): Rivers over rock: fluvial processes in bedrock channels. Washington, USA, American geophysical union. Geophysical monograph 107: 207–235, doi:10.1029/GM107p0207. Perron, J. t. & royden, L. 2012: An integral approach to bedrock river profile analysis. Earth surface processes and landforms 38/6: 570 –576, doi:10.1002/esp.3302. Placer, L. 2008: Principles of the tectonic sub­division of Slovenia. Geologija, 51/2: 205-217, doi:10.5474/geologija.2008.021. PoDoBniKar, T. 2008: Nadgradnja modela relie­fa Slovenije z visokokakovostnimi podatki. Geodetski vestnik, 52/4: 834-853. Internet: ht t p: // w w w. ge o d et s k i-v e s t n i k . c o m / 52 /4/ gv52-4_834-853.pdf (5. 5. 2015). Polinski, r.k. & eisBacher, G.H. 1992: Deformation partitioning during polypha­se oblique convergence in the Karawanken Mountains, southeastern Alps. Journal of Structural Geology 14: 1203–1213, doi:10.1016/0191-8141(92)90070-D. radoane, F., radoane, n. & duMitriu, D. 2003: Geomor phological evolution of longitu­dinal river profiles in the Carpathians. Geomorphology 50/1: 293–306, doi:10.1016/ S0169-555X(02)00194-0, riBičič, M., šinigoJ, J. & koMac, M. 2003: New ge­neral engineering geological map of Slovenia. Geologija, 46/2: 397– 404. seidl, M. a., dietrich, w. e. & kirchner, J. W. 1994: Longitudinal profile development into bedrock: an analysis of Hawaiian Channels. The journal of Geology 12/4: 457– 474, doi:10.1086/629686. SINERGISE, D.O.O. & MAPYX LIMITED 2015: Geopedia, Quo, A Revolution in Digital Mapping for the Outdoors. Internet: http:// portal.geopedia.si (5. 5. 2015), http://www. mapy x.com/quo/u k _d ig it a l _maps.asp# tab_ top (5. 5. 2015). soDniK, J., Petje, U. & MiKoš, M. 2009: Topografija površja in modeliranje gibanja drobirskih tokov. Geodetski vestnik, 53/2: 291–304. snow, r.s. & slingerland, r.l. 1987: Mathematical modelling of graded river pro­files. J. Geol. 95/1: 15–33, http://www.jstor. org/stable/30081066. stark, c.P. 2006: A self-regulating model of bedrock river channel geometry. Geophysical Research Letters 33/4: 5, doi:10.1029/2005GL023193. stock, d. J. & MontgoMery d. r. 1999: Geologic constraints of bedrock river incision using the stream power law. Journal of geophysical research: 104/B3: 4983– 4993. Internet:http:// rocky.ess.washing ton.edu/g rg /publications/ pdfs/journal-geo-res-98JB02139.pdf (10. 5. 2015). tinkler, k. & wohl, e.e. 1998: A primer on bed­rock channels. In: tinkler, k.J. & wohl, e.e. (eds.): Rivers over rock: fluvial processes in bed­rock channels. Washington, USA, American geophysical union. Geophysical monograph 107: 1–18, doi:10.1029/GM107p0001. vraBec, M., Pavlovčič Prešeren, P. & stoPar, B. 2006: GPS study (1996-2002) of active defor­mation along the Periadriatic fault system in northeastern Slovenia: tectonic model. Geologica Carpathica, 57/ 1: 57–65. Wohl, E.E. 1998: Bedrock channel morphol­ogy in relation to erosional processes. In: tinkler, k.J. & wohl, e.e. (eds.): Rivers over rock: fluvial processes in bedrock channels. Washington, USA, American geophysical union. Geophysical monograph, 107: 133–151, doi:10.1029/GM107p0133. Nova knjiga Matevž NOVAK & Nina RMAN (urednika), 2016: Geološki atlas Slovenije. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 124 str. (Geological Atlas of Slovenia. Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, 124 p.) Pri Geološkem zavodu Slovenije je izšel ok­tobra 2016 v okviru proslav ob sedemdestletnici ustanovitve Geološki atlas Slovenije. Dvojezič­no slovensko – angleško publikacijo sta odlično uredila zavodska geologa Matevž Novak in Nina Rman. Priprava 78 kart in njihovi opisi so delo 44 raziskovalcev in večjega števila sodelavcev s pomembnih slovenskih geoznanstvenih ustanov, in sicer poleg Geološkega zavoda Slovenije še z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fa­kultete Univerze v Ljubljani, Agencije Republike Slovenije za okolje, Geoinženiringa d.o.o., Geo­grafskega inštituta Antona Melika Znanstveno­raziskovalnega centra Slovenske akademije zna­nosti in umetnosti, Infrastrukturnega centra za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agrono­mijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Geoparka Karavanke in Geoparka Idrija. Zaslugo za enotno predstavitev raznorodne­ga gradiva in ažurno pripravo publikacije ve­ lja pripisati urednikoma Novaku in Rmanovi. Za odlično digitalno izvedbo kart sta poskrbeli Manja Žebre in Staška Čertalič, in za oblikovanje in tehnično uredništvo Staška Čertalič. Publi­kacijo je založil Geološki zavod Slovenije, za kar je zaslužen direktor Miloš Bavec, tudi za to, da je cena zahtevne in lično opremljene publikacije vsega 17 €. Izid knjige je finančno podprla poleg Geološkega zavoda še Javna agencija RS za razi­ skovalno dejavnost. Knjigo sta recenzirala Simon Pirc in Jože Ratej. Nikjer ni navedeno, čigava je bila zamisel, izdati take vrste publikacijo. Vsekakor si zaslu­ ži neimenovana oseba veliko pohvalo slovenske znanosti. Knjiga na 124 straneh primerno velikega for­mata 34 cm × 23 cm je prva tovrstna zbirka karto­grafskih prikazov geoznanstvenih podatkovnih baz v Sloveniji. Karte so razporejene v 11 temat­skih poglavjih: Osnovne geološke karte (geotek­tonske lege, geološke sestave, litologije in pale­ogeografskih enot), Geofizikalne karte (globine do Mohorovičićeve nezveznosti, Bouguerovih anomalij, magnetne intenzitete, električne upor­nosti), Geotermične karte (gostote toplotnega toka, temperature v dveh globinah, globine dveh izoterm, možnosti uporabe toplotnih črpalk), Hi­drogeološke karte (dveh vrst hidrogeološke, vo­donosnikov, mineralnih in termalnih voda, pa ranljivosti, obnovljivih količin in razpoložljivih količin podtalnice), Geokemične karte (radioak­tivnosti, živega srebra, elementnih združb in kri­tične onesnaženosti, in sicer vse v tleh), Hidroge­okemične karte (hidrogenkarbonata, karbonatne trdote, izotopske sestave kisika in nitrata, vse v podtalnici, in nitrata v vodi podkoreninske cone), Karte mineralnih surovin (kovinskih, nekovin­skih s koncesijo, premogov), Inženirsko-geološke in karte geološke ogroženosti (inženirsko-geolo­ška, verjetnosti plazov in drobirskih tokov, ak­tivnih prelomov, seizmotektonska, dve vrsti karte potresne nevarnosti), Geomorfološke karte (reli­efnih tipov, morfoloških enot in krasa), Pedološke (karte tipov, kislosti, globine tal) in Karte geo­loške dediščine (naravnih vrednot in Unescovih geoparkov v Sloveniji). Našteta zbirka se zaključi na strani 124 s karto vrtin, globljih od 500 me­trov. Vse naštete karte, 59 po številu, spremljajo kratki opisi na kartah prikazanih lastnosti slo­venskega ozemlja. Dragocene so navedbe pogla­ vitnih virov, ki omogočajo bralcu dostop do bolj poglobljene informacije. Vedeti namreč moramo, da predstavljajo karte, prikazane v Atlasu, figura­tivno povedano samo prislovični vrh ledene gore. V podatkovnih bazah slovenskih geoznanstvenih institucij je količina prostorske informacije za ne­kaj velikostnih redov obilnejša od te, ki je prika­ zana v kartah Atlasa. Večina teh kart, in sicer 42, je v merilu 1:1.000.000, ostale pa 1:1.800.000. Izjemni pomen Geološkega atlasa Slovenije je torej v tem, da izredno olajšuje dostopnost do vse obstoječe prostorske geološke informacije o Sloveniji. Prikazana gradiva pričajo tudi o viso­ki uporabni vrednosti geoznanstvenega razisko­valnega dela za sonaravno in trajnostno reševanje žgočih ekoloških in ekonomskih problemov so­dobnega sveta. Javnosti manj očitna, vendar nič manjša je njihova bazična znanstvena teža, nji­hova pomembnost za razumevanje najrazličnejših vidikov geološkega prostora, na katerem živimo. In slednjič, omeniti moramo dejstvo, da je obilje prikazanih sodobnih raziskovalnih dosežkov re­zultat dela domačih, slovenskih raziskovalcev. Pred sedemdesetimi leti, v času, ko je bila ustano­vljena leta 1946 Uprava za vrtanje SR Slovenije, prednik Geološkega zavoda Slovenije, si takega razcveta domače znanosti o Zemlji sploh nismo mogli zamisliti. Na to pomensko razsežnost mo­ramo biti še posebej ponosni ob izidu Geološkega atlas Slovenije. Kritično oko zasledi v Geološkem atlasu tudi napake, nedoslednosti in nepravilnosti, kar je ra­zumljivo, saj so sestavljavci in urednika v tovr­stnem predstavljanju javnosti v mnogočem orali ledino. Lastnosti, prikazane na kartah, so kvani­titatvne količine, katerih sodobna obravnava zah­teva upoštevanje vrste pravil, zlasti kar zadeva nadzor in zagotavljanje kakovosti. Lahko priča­kujemo, da bo naklada 300 izvodov Atlasa kmalu pošla, in potreben bo ponatis. Na to se bo kazalo ustrezno pripraviti, in sicer tako, da bodo sesta­vljavci in zanesljivi recenzenti kritično vzeli pod drobnogled pomensko, grafično in tekstovno plat pričujočega Atlasa in jih za novo izdajo ustrezno popravili in dopolnili, po načelu, da je boljše vse­lej sovražnik dobrega. Simon Pirc 5. Evropski geotermalni kongres v Strasbourgu (Francija) 19. – 23. september 2016 Dušan RAJVER, Andrej LAPANJE & Mitja JANŽA Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: dusan.rajver@geo-zs.si, andrej.lapanje@geo-zs.si, mitja.janza@geo-zs.si V Strasbourgu je septembra 2016 potekal 5. evropski geotermalni kongres. Zadnji trije evrop­ski geotermalni kongresi so bili v organizaciji Evropskega sveta za geotermalno energijo (Eu­ropean Geothermal Energy Council, EGEC), to­kratni pa tudi v soorganizaciji francoskega zdru­ženja profesionalcev v geotermiji (Association Française des Professionnels de la Géothermie, AFPG). Prejšnji kongresi so bili junija 2013 v Ita­liji (Pisa), maja-junija 2007 v Nemčiji (Unterha­ching pri Munchenu), maja 2003 na Madžarskem (Szeged) in septembra 1999 v Švici (Basel), zad nja dva omenjena pod okriljem evropske veje IGA in EGEC. Pred tem pa so se odvijali t.i. evropski ge­otermalni seminarji (International Seminar on the Results of EC Geothermal Energy Research) v organizaciji Evropske Komisije z delovnim na­slovom »European Geothermal Update«, in sicer aprila 1989 v Italiji (Firence), pod isto organiza­cijo pa tudi novembra 1983 v Nemčiji (Munchen), marca 1980 v Franciji (Strasbourg) in prvi že de­cembra 1977 v Belgiji (Bruselj). Na kongresu se je zbralo okoli 600-700 udele­žencev. Francija se je v neposredni rabi geoter­malne energije povzpela na peto mesto v Evropi v proizvedeni toploti, tako iz globokih geoter­malnih sistemov s 1.306 GWh, kakor tudi s teh­nologijo toplotnih črpalk na plitvo geotermalno energijo s 3.060 GWh. Glede proizvodnje elektri­ke je Francija danes s 18,2 MWe šesta v Evropi po instalirani moči geotermalnih elektrarn, ka­kor tudi glede proizvedene elektrike s 83 GWh v letu 2015 iz teh elektrarn, seveda daleč zadaj za Italijo, Islandijo in Turčijo, ki imajo ugodnejše geološke pogoje. Večina proizvodnje elektrike se odvija na otoku Guadaloupe, manj pa v Alzaciji, kjer deluje za enkrat le ena elektrarna, ki je raz­vita na principu »izboljšanega (spodbujenega) ge­otermalnega sistema« (EGS), z instalirano močjo 1,7 M We. Vseeno pa lahko priznamo, da je Franci­ja upravičeno organizirala ta kongres s primerno predstavitvijo sodobnega stanja v razvoju in iz­koriščanju geotermalne energije. Kongres je bil, podobno kot prejšnji, leta 2013 v Italiji, tematsko zelo dobro opredeljen., Ob kon­ gresu so potekala srečanja v različnih projektih in zdr uženjih (več o tem v nadaljevanju). Sprejeto je bilo 319 referatov iz skoraj vseh evropskih dr­žav in tudi nekaterih izvenevropskih (ZDA, Me­hika, Nova Zelandija, itd.), od teh je bilo okrog 80 poster jev. Pod okriljem kongresa so bile organizirane plenarne sekcije, naslednje dni pa vzporedne sek­cije z vodilnimi predavanji kakor tudi posterska sekcija. Pred pričetkom kongresa sta bila izve­dena dva tečaja, (1) Geotrainet in (2) Deep geot­hermal. Prvi je bil posvečen izkoriščanju plitve geotermalne energije s tehnologijo toplotnih čr­palk, drugi pa izkoriščanju globokih geotermal­nih vodonosnikov, tako za proizvodnjo elektrike kot za neposredno rabo termalne vode. V glavnem delu kongresa je bila prvi dan najprej otvoritvena sekcija s predavanji s politično-ekonomskim vi­dikom in nato še z vidika znanosti, tehnologije in industrije. Predstavitve, bodisi kot predavanja ali posterji, so bile v sekcijah porazdeljene na 3 glav­ne skupine, (i) Politika in trgi (Policy and Mar­kets), (ii) Znanost (Science) ter (iii) Tehnologija in najboljše prakse (Tech nolog y and Best Practices). Med njimi je bilo uvrščenih 8 osrednjih (Keyno­te) predavanj. Poročila držav o najnovejšem sta­nju izkoriščanja geotermalne energije (Country update reports) so bila predstavljena le kot po­ster ji (32 poročanj). V okvir u omenjeni h treh sku-pin so bile predstavitve porazdeljene na več tema­tik, navedenih v nadaljevanju. Skupina Politika in trgi je vsebovala podsklope: sposobnost bank (Bankability, 4 predstavitve), struktura podjetja (Corporate structure, 1), financiranje (Financing, 3), pravni vidiki (Legal aspects, 2), drugo (Other, 11), družbena sprejemljivost (Public acceptance, 4) in socialno-ekonomski vidiki (Socio-econo­mic aspects, 7). Skupina Tehnologija in najboljše prakse je zajela naslednje podsklope: neposredna raba (Direct uses, 12 predstavitev), vplivi na oko­lje in rešitve (Environmental impacts and solu­tions, 13), raziskave in načrtovanje (Exploration and planning, 21), toplotne črpalke (Heat pumps, 27), drugo (Other, 13), proizvodnja elektrike (Po­wer, 18) in podzemno skladiščenje toplotne ener­gije (UTES, 11). Skupina Znanost pa je vsebovala podsklope: geokemija (Geochemistry, 18 pred­stavitev), geologija (Geology, 34), geofizika (Geo­physics, 55), drugo (Other, 17) in termodinamika (Thermodynamics, 7). Aktualne geotermalne téme, izjemni predava­ telji in aktivna izmenjava mnenj udeležencev je pripomogla k uspešnosti kongresa v celoti. Poka­zalo se je, da so posredne in površinske metode (geofizika, geokemija in geologija) zelo pomemb­ne pri raziskavah in upravljanju geotermalnih virov. Številni referati o raziskavah kažejo kako dejavno je iskanje novih virov. Po kongresu je bila izvedena enodnevna strokovna ekskurzija, ki je zajela obisk toplotne postaje v Rittershoffnu in ge­otermalne elektrarne v Soultz-sous-Forets-ju. Na obeh lokacijah se izkorišča EGS sistem, le da gre v prvem primeru za izkoriščanje vročega fluida s temperaturo ca 166 °C za industrijsko rabo, v dru­gem pa za proizvodnjo elektrike iz vročega flui­da s temp. ca 180 °C. Sledil je še povsem geološko usmerjen ogled izdankov kamnin (peščenjakov in apnencev, tipičnih za geotermalni rezervoar v glo­bini v tem predelu Alzacije) pri Windsteinu. Med kongresom se je odvijalo nekaj pomemb­nih stranskih dogodkov: Generalna skupščina AFPG, Dnevi geotermije (Journée de la Geother­mie), Uvodno srečanje projekta GeoPLASMA-CE (Kick-off meeting), predstavitev Mehke stimula­cije v obravnavanju geotermalnih rezervoarjev (DESTRESS), predstavitev druge IGA univer­zitetne knjige Geothermal Exploration, Global strategies and applications, srečanje v projektu Geothermal ERA NET itd. Kongres v Strasbourgu je prikazal nadaljno rast izkoriščanja geotermalne energije in geo­termalnega razvoja, predvsem neposredne rabe, tako iz termalne vode kot tudi iz plitve geoter­malne energije. Skupno 32 držav je poročalo o iz­koriščanju geotermalne energije, za proizvodnjo elektrike ali za neposredno rabo ali za oboje. Tu navajamo nekaj skupnih številk. Izredno je na­predovala raba plitve geotermalne energije s teh­nologijo geotermalnih toplotnih črpalk (GTČ). Skupno število enot delujočih GTČ znaša danes v Evropi okrog 1,713 milijona. Med kategorijami rabe termalne vode iz globokih vodonosnikov pa prevladuje daljinsko ogrevanje pred rabo za ko­panje in plavanje v bazenih (in balneologijo) ter za rastlinjake. Glede izkoriščanja geotermalne energije v Sloveniji znaša instalirana kapaciteta za nepo­ sredno rabo skoraj 202,2 MWt, letna izkoriščena geotermalna energija pa 1218 TJ ali 338,4 GWh (stanje na 31. dec. 2015), vključno z geotermal­nimi toplotnimi črpalkami na plitvo geotermijo (posodobljeno po rajver et al., 2016). Prispevek geotermalnih toplotnih črpalk znaša 136,64 MWt Tabela 1. Sedanje stanje izkoriščanja geotermalne energije v Evropi, s podatki poročanimi za kongres v letu 2016 (stanje dne 31. dec. 2015) in primerjava s podatki za kongres v letu 2013 (stanje dne 31. dec. 2012) (ant ics et al., 2013; 2016). Leto EGC 2013 EGC 2016 pričakovano v 2020 Proizvodnja elektrike Instalirana kapaciteta (MWe) 1847,9 2050 3023 Proizvedena elektrika (GWh/leto) 12158,3 13997,3 Faktor obremenitve 75,1 77,9 91 Število držav 9 8* Neposredna raba: srednje do nizko temperaturni viri Instalirana kapaciteta (MWt) 7800,3 9264,2 Izkoriščena energija (GWh/leto) 18763,9 31199,1 Koeficient izkoristka Število držav 28 32 Neposredna raba: plitva geotermija (GTČ) in UTES Instalirana kapaciteta (MWt) 16506,4 22891,4 Izkoriščena energija (GWh/leto) 34898,9 49366,4 Poprečje na enoto GTČ 58,7 22,2 Število enot GTČ na plitvo geotermijo > 1,33 milijona > 1,71 milijona Število držav 32 31** *Rusija ni zajeta v tem poročanju. **Estonija ni zajeta v tem poročanju. oziroma 732,1 TJ/ leto. Različne v rste uporabe za­jemajo: individualno ogrevanje prostorov, daljin­sko ogrevanje, klimatizacijo/hlajenje, ogrevanje rastlinjakov, kopanje in plavanje z balneologijo, taljenje snega ter geotermalne toplotne črpalke (v rabi plitve geotermalne energije). Iz Slovenije smo se kongresa udeležili vsi tri­je avtorji tega prispevka, avtorji oziroma soav­torji pa smo bili v treh predstavitvah, skupaj s še dvema sodelavcema iz GeoZS (rajver et al., 2016; johannesson et al., 2016; truMPy et al., 2016). V sklopu kongresa je potekala še razstava nekaterih najbolj znanih razvojnih inštitucij ter proizvajalcev in ser viserjev raziskovalne in proi­zvodne opreme (za vrtine, cevovode, toplotne po­staje, itd.) v geotermalnih raziskavah in razvoju ter izkoriščanju geotermalne energije. Viri antics, M., Bertani, r., sanner, B., 2013: Summary of EGC 2013 Country Update Reports on Geothermal Energy in Europe. Proceedings, European Geothermal Congress 2013, Pisa, Italy, EGEC, UGI, IGA, 18 p. antics, M., Bertani, r., sanner, B., 2016: Summary of EGC 2016 Country Update Reports on Geothermal Energy in Europe. Proceedings, European Geothermal Congress 2016, Strasbourg, France, EGEC, AFPG, IGA, 16 p. jóhannesson, g.a., ingolFsson, h.P., siddiqi, g., raMsak, P., BreeMBroek, g., Manzella, a., truMPy, e., schreiBer, s., Petursson, B., stoklosa, a.w., BJörnsson, s., calcagno, P., lacirignola, M., laPanJe, a., nador, a., cunha, M., stadtruckerova, J., & karaoz, k., 2016: European cooperation on geothermal research through the GEOTHERMAL ERA NET. Proceedings, European Geothermal Congress 2016, Strasbourg, France, EGEC, AFPG, IGA, 10 p. ra Jver, d., laPanJe, a., rMan, n. & Prestor, j. 2016: Geothermal energy use, Country update for Slovenia. Proceedings, European Geothermal Congress 2016, Strasbourg, France, EGEC, AFPG, IGA, 18 p. truMPy, e., coro, g., Manzella, a., Pasquale, P., castelli, d., calcagno, P., grellet, s., alcanié, M., serrano, J.J., nador, a., sores, l., jóhannesson, g.a., Bragasson, t. ingolFsson, Petursson, B., JaMshidnia, h., siddiqi, g., oesterling, n., Minnig, c., laPanJe, a., Meglič, P. & krivic, M., 2016: Towards a European geothermal information platform, the EGIP pilot. Proceedings, European Geothermal Congress 2016, Strasbourg, France, EGEC, AFPG, IGA, 9 p. Poročila Delavnica o popularizaciji geologije, 8.12.2016, Oddelek za geologijo, NTF Nina RMAN1 & Petra ŽVAB ROŽIČ2 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI-1000 Ljubljana 2Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana 1,2Slovensko geološko društvo, Dimičeva ul. 14, SI-1000 Ljubljana V okviru tedna Univerze v Ljubljani je v če­trtek 8.12.2016 na Naravoslovnotehniški fakulte­ti potekala Delavnica o popularizaciji geologije, ki sta jo soorganzirala Oddelek za geologijo (OG NTF) in Slovensko geološko društvo (SGD). Uvo­dni pozdrav so izrekli doc. dr. Petra Žvab Rožič, gostiteljica delavnice, izr. prof. dr. Nina Zupani­čič, predstojnica OG NTF, in dr. Matevž Novak, predsednik SGD. Dr. Nina Rman je v predstavitvi z naslovom »Možnost za nadgradnjo geoloških delavnic raz­ličnih zahtevnosti, od vrtca do srednje šole« pov­zela izkušnje iz približno 100 delavnic v izvedbi GeoZS in OG NTF v zadnjih 10 letih. Možnost nadgradnje predstavljajo predvsem nove teme, npr. praktični prikazi plazovitosti in mineralne surovine v k rožnem gospodarstvu, pr iprava sple­tnih gradiv kot priprava na delavnico in delo po njej, terensko delo in delavnice za učitelje, pri če­mer sta pomembna omejitvena dejavnika spreje­mljiva cena delavnic (rentabilnost) ter trenutno omejena ekipa izvajalcev. Strinjali smo se, da je razlaga geološkega časa ena pomembnejših te­matik v okviru delavnic, kar z uporabo dolžine razdelkov na vrvici uspešno prakticirajo v Kra­jinskem parku Kozjansko in Muzeju v Laškem. Mag. Mojca Bedjanič in dr. Darja Komar sta predstavili GEO izobraževanja na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) in v Geoparku Kara­vanke, kjer pokrivajo celoten starostni spekter GEO izobraževanj, od vrtca do univerze za tre­tje življenjsko obdobje, izobraževanj za turistič­ne vodnike, učitelje in vzgojitelje. Za slednje so imeli letos, v 6. letu izvajanja projekta »Zabavno, poučno in nič mučno«, že 53 udeležencev iz re­gije, katerim se želijo priključiti tudi iz drugih delov Slovenije. Izvajajo veliko aktivnosti v na­ravi, vendar dodatne aktivnosti lahko izvajajo le preko projektnega dela. Geopark Karavanke bo v letu 2017 teden Geoparka Karavanke razširili na dvotedenski Geofestival. V Kranju ZRSVN uspe­šno sodeluje pri uvajanju celoletnih geoloških vsebin v vrtce, kjer so pod strokovnim vodstvom geologinje in v izvedbi vzgojiteljic naredili celo razstavo mineralov in fosilov ter film in bi lahko izkušnje prenesli v širši prostor. Mojca Gorjup Kavčič je predstavila GEO izo­braževanja v Geoparku Idrija. Aktivnosti v Geo­parku Idrija se izvajajo od leta 2012, izvedenih je bilo veliko ureditev geoloških interpretacij na te­renu, ponudba delavnic pa je zdaj tudi dostopna na spletu in v zloženki. Letos so v okvir u progra­ma Erazmus+ pridobili projekt ESTEAM (http:// esteamproject.wixsite.com/mysite), v katerem bodo v sodelovanju 3 geoparkov in 3 osnovnih šol (Slovenija, Portugalska, Norveška) ter Univerze v Ljubljani (OG NTF) na podlagi analiz nacional­nih učnih načrtov ter potreb učiteljev in učencev pripravili naravoslovne učne programe in mobil­no aplikacijo za poučevanje naravoslovnih pred­metov v osnovnih šolah. Mag. Matija Križnar je v okviru predavanja »Paleontološke zbirke – fosili iz narave v muzej« predstavil izkušnje pri postavitvah paleontolo­ških zbirk, pri katerih največkrat sodeluje tudi Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS) in sprožajo vprašanja o varovanju/ropanju najdišč. O geoloških zbirkah v osnovnih in srednjih šolah je govorila doc. dr. Petra Žvab Rožič, ki je predstavila tudi konceptualne razlike med njimi in primer ureditve zbirke v OŠ Koseze s spre­mljajočim učnim gradivom za učitelje. Pri ure­ditvi omenjene zbirke so sodelovali tudi študenti geologije. Za vzorce, ki niso neposredno uporab­ni v urejeni zbirki, predlagajo, da se jih uredi v manjše tematske predstavitve, kot so npr. kamni­ ne sveta ali vulkani in tako ne bi obtičali skriti v omari. Splošno vsebino učnega gradiva bomo nadgradili in revidirali, tako znotraj geološke stroke kot s strani učiteljev, in uredili prosti dostop do nje preko spletnih strani SGD. Pou­ darjeno je bilo, da lahko spodbujanje učencev k zbiranju predvsem mineralov in fosilov hote ali nehote sčasoma pripelje do izropanja nahajališč, zato smo se strinjali, da je potrebno v vse sto­ pnje izobraževanja vključiti vsebine varovanja in ohranjanja narave. Ob vsakem geo-dogodku naj se poudari, da se je resnejšega zbiranja po­trebno lotiti le skupaj s strokovnjaki, da ne smejo posegati v zaščitena območja, sploh ne s fizični­mi posegi v kamnino, ter naj primerke le foto­ grafirajo. Objaviti je potrebno seznam inštitucij, na katere se lahko obrnejo po nasvet. Vključitev ZRSVN je smiselna tudi v zgodnjo fazo poglo­ bljenih raziskav na posameznih nahajališčih, za kar je potrebno najprej motivirati mentorje in profesorje pri diplomskih nalogah ipd. Poleg tega je ZRSVN smiselno obveščati in mu preda­jati rezultate raziskav, da jih lahko uporabijo za opis in zaščito varovanih nahajališč. Če sumimo, da so bili v objavljeni literaturi vzorci pridoblje­ni brez dovoljenj, se avtorje pozove k predloži­tvi dovoljenja in v kolikor ga ni, se poda ovadba. Doc. dr. Uroš Herlec je predlagal, da se pristopi k pripravi knjige o pomembnih redkih geoloških primerkih v Sloveniji, pri čemer bi vključili tudi zasebne zbiralce. S tem bi dobili zelo pomembno nacionalno inventarno zbirko posebnih, redkih primerkov. Hkrati je predlagal spodbujanje zbi­ ranja prodnikov na prodiščih, kar ne predstavlja škodljivega posega v naravo, raznolikost kamnin pa je izjemna. Dr. Matevž Novak je delavnico zaključil s predstavitvijo »Geološki sprehod po Ljubljani kot primer izobraževanja na prostem«, ki nada­ljuje tradicijo profesorjev z Oddelka za geologijo s tem, da je prilagojen širši javnosti, učencem in dijakom, turističnim vodnikom idr. Razložil je, da je možno Prešernov spomenik predstaviti tudi kot spomenik zemeljski skorji, ter da je mestna hiša pravzaprav mali geološki muzej in povzel prednosti učenja geologije v mestih. Udeleženci so idejo zelo pohvalili in že razmišljajo, kako bi jo prenesli v svoja okolja. Med pogovorom smo izvedeli, da učbenik za geologijo, ki se je v času usmerjenega srednje­šolskega izobraževanja 1984-1986 v obsegu 75 ur poučevala v 3. letniku gimnazije, ni bil nikoli pri­ pravljen. V prihodnje bo na dvopredmetnem (pe­ dagoškem) študiju geografije geologija postala le izbirni predmet, kar dolgoročno vodi še v slabšo prepoznavnost stroke. Zato se je potrebno aktivi­ rati takoj. Dokler priprava učnega gradiva ne bo podprta z večjim projektom, se je potrebno usme­riti na pripravo gradiva za učitelje in vzgojitelje (kar so nekateri profesorji v preteklosti že izvaja­li) v dveh smereh. Prva je izdelava ‘‘instant‘‘ na­ zornega gradiva različnih zahtevnosti in obsega snovi za krajša izobraževanja, ki so neposredno vezana na učni proces (posamezna tema v učnem načrtu/učbeniku, ki se lahko obdela na delav­nici, naravoslovnem dnevu, ekskurziji). Druga smer zajema nudenje strokovne podpore pri izva­ janju večdnevne ali celoletne dejavnosti, katerih glavni nosilci so učitelji (krožki, tematske aktiv­nosti). O tem smo se pogovarjali tudi na sestan­ku Skupine za popularizacijo geologije, ki deluje pod okriljem SGD in se je sestala po delavnici. Skupino smo razširili na naslednje predstavnike: P. Žvab Rožič (NTF, vodja), N. Rman (GeoZS), M. Bedjanič (ZRSVN), M. Križnar (PMS), D. Komar (Geopark Karavanke), M. Gorup Kavčič (Geo­park Idrija), M. Novak (GeoZS, predsednik SGD), R. Brajkovič (NTF), P. Škrinjar (Krajinski park Strunjan). Za pridružene člane predlagamo izr. prof. dr. Mihaela Brenčiča, doc. dr. Uroša Herleca in dr. Miho Jerška. Glavni rezultat sestanka je bila odločitev, da bo spletna stran namenjena po­pularizaciji geologije organizirana kot podstran novo postavljene strani SGD in bo pripravljena do pomladi 2017. Na njej bodo objavljene vsaj na­slednje informacije in seznami: javno dostopne zbirke z geološko vsebino, učne in naravoslov­ne poti z geološko vsebino, gradiva za izvedbo delavnic in poizkusov, ponudniki aktivnosti za naravoslovne dneve, dogodki za popularizacijo geologije in še kaj drugega. V letu 2017 bomo or­ganizirali tudi nekaj dogodkov in strokovnih ek­skurzij. Prva bo Geološki sprehod po Ljubljani, predvidoma v začetku marca 2017, o ostalih pa boste pravočasno obveščeni. V spomin akademiku prof. dr. Mariu Pleničarju 2. oktobra 2016 je geološka stroka izgubila pomembnega znanstvenika in profesorja, akademika dr. Maria Pleničarja. Njegova življenjska pot je bila dolga in plodna. Rodil se je 5. avgusta 1924 v Ljubljani, kjer je med 2. svetovno vojno zaključil klasično gimnazijo. Na takratni Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani je vpisal študij geologije in kemije in se nato odločil, da bo njegova poklicna pot posvečena le geologiji. Še pred diplomo, leta 1951, je bil dve leti zaposlen na Geološkem zavodu v Ljubljani, kjer je nabiral prve praktične izkušnje. Eno leto je deloval kot naftni geolog v Lendavi in se potem vrnil na Geološki zavod, kjer je 1958 postal vodja oddelka za geološko kartiranje. Bil ja tako kartirajoči geolog kot kasneje tudi koordinator dela vseh ekip. Pridobil je izjemen vpogled v geološke razmere skoraj četrtine Slovenije. Poleg strokovnega ga je zanimalo tudi znanstveno-raziskovalno delo in je tako leta 1960 doktoriral na ljubljanski univerzi. Naslov disertacije »Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem« priča, da je svoje mesto v stroki našel na področju paleontologije. Svoje znanje je dopolnil z izobraževanjem na paleontološkem inštitutu dunajske univerze pod mentorstvom prof. Kühna. Širina praktičnega geološkega znanja mu je omogočila, da je bil v letih 1963 in 1969 član skupine slovenskih geologov, ki so delovali v Alžiriji. Po povratku se je zaposlil na takratnem Oddelku za Montanistiko FNT, kjer je bil izvoljen najprej v izrednega in 1976 v rednega profesorja. Prevzel je predavanja pri predmetih Osnove geologije, Fizikalna geologije, Geološko kartiranje in Biostratigrafija kenozoika. Po upokojitvi, leta 1984, se je še vedno vračal na fakulteto in na Geološki zavod Slovenije, kjer je nadaljeval svoje raziskovalno in strokovno delo. Leta 1981 je bil izvoljen za dopisnega in leta 1991 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Velik del svojih raziskav je prof. dr. Pleničar posvečal krednim plastem ter predvsem makrofavni – rudistom, kjer je določil več novih vrst. Druga smer njegovih raziskav je bila usmerjena v odkrivanje ležišč nafte in zemeljskega plina ter iskanju naravnih podzemnih skladišč za uvoženi zemeljski plin. Svoja dognanja je predstavil na številnih kongresih in domačih ter mednarodnih srečanjih. Od leta 1945 dalje, ko je sodeloval na 1. jugoslovanskem kongresu na Bledu, jih je sledilo več kot 70. Sam ali s sodelav­ci je napisal več kot 100 znanstvenih člankov. Je avtor visokošolskega učbenika in številnih prispevkov v Enciklopediji Jugoslavije in Enciklopediji Slovenije. S sodelavci je izdal 5 listov osnovne geološke karte SFRJ 1 : 100.000. Svoje raziskovalno delo na področju paleontologije je leta 2005 sklenil z monografijo »Zgornjekredni rudisti v Sloveniji«, poznavanje geoloških razmer v Sloveniji pa s souredništvom temelj­nega dela »Geologija Slovenije«, v kateri je tudi avtor in soavtor. Pomemben je tudi njegov prispevek k popularizaciji geologije. Za slovenske poljudne revije je napisal preko 35 sestavkov. Njegovo delo pa ni bilo le pedagoško in raziskovalno. Od 1978 do 1984 je bil predstojnik Inštituta za geologijo pri VTO Montanistika, bil je član medfakultetne in meduniverzitetne komisije za vključevanje programa SLO v strokovne predmete na področju geologije, rudarstva in naftnega rudarstva ter član in tudi predsednik komisije za znanstvenoraziskovalno delo na VTO Montanistiki.V okviru RSS je bil član programskega sveta za odkrivanje in raziskave surovin splošnega pomena. Bil je član več znanstvenih svetov pri inštitutih ZRC SAZU, terminološke komisije, uredniškega odbora slovenske sekcije revije Bulletin Scientifique, Geologije, Acta Carsologica in Geološkega zbornika, urednik Razprav 4-razreda SAZU in član programskega sveta za usmerjeni raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda pri SAZU, predsednik SGD, član znanstvenega sveta za nafto pri JAZU in član redakcijskega odbora Zveznega geološkega zavoda za osnovno geološko karto SFRJ. Njegovo delo ni ostalo neopaženo. Za svoje dosežke je tako leta 1961 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1976 je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, 1989 je postal častni član z zlato plaketo Znanstvenog savjeta za naftu pri JAZU, 1990 je kot dolgoletni sodelavec in član redakcijskega odbora za Osnovno geološko karto Jugoslavije dobil spominsko listino Zveznega geološkega zavoda v Beogradu. Leta 2001 je kot prvi prejel Lipoldovo medaljo za življenjsko delo, ki jo podeljuje GeoZS. Leta 2005 je bil odlikovan z državnim odlikovanjem z zlatim redom za zasluge za izjemno delo na področju naravoslovnih znanosti, leta 2011 pa je skupaj z dr. Bojanom Ogorelcem in dr. Matevžem Novakom prejel Lipoldovo plaketo za uredništvo publikacije Geologija Slovenije. Prof. dr. Mario Pleničar pa je bil tudi človek, ki je kljub svojemu mirnemu in tihemu značaju, pustil na študentih in sodelavcih neizbrisen pečat. Odlikovali so ga izredna delavnost, vztrajnost in poštenost. V popolnem nasprotju z njegovim skromnim in prijaznim značajem so bile izredno duhovite pripombe, ki jih je popolnoma nepričakovano izrekel. Imeli smo ga izredno radi, ga spoštovali kot učitelja in cenili kot človeka. Nina Zupančič Akad. prof. dr. Mario Pleničar: pomembnejša bibliografija 1953–2011 Pleničar, M. 1953: Obvestilo o geološkem kar­tiranju lista Vrhnika 3 in 4 = Note on the Geological Mapping of the Sheet Vrhnika 3 and 4. Geologija, 1: 298-299. Pleničar, M. 1953: Prispevek h geologiji Cerkniškega polja = Contribution to the geo­logy of Cerkniško polje. Geologija, 1: 111-119. Pleničar, M. 1953: Arteški studenec v Lendavi. Proteus, 16 (1953/1954): 158. Pleničar, M. 1953: Naftno polje pri Lendavi. Proteus,16 (1953/1954): 37-39. Pleničar, M. 1953: Sledovi zemeljskih prelomov na Notranjskem in Primorskem. Proteus, 16 (1953/1954): 118-121. Pleničar, M. 1953: Zanimivi podzemeljski hudo­urniki. Proteus, 16 (1953/1954): 124-125 Pleničar, M. & raMovš, a. 1954: Geološko kar­tiranje severovzhodno od Brežic = Geological mapping Northeast of Brežice. Geologija, 2: 242-253, geološka karta in profil. Pleničar, M. 1954: Obmurska naftna nahajališča = Oil fields in the Obmurje. Geologija, 2: 36­93, karte. Pleničar, M. 1954: Rudisti. Proteus, 16 (1953/1954): 217-219. Pleničar, M. 1954: Vrnik. Proteus, 17 (1954/1955): 89-90. Pleničar, M. 1955: Nahajališče kredne favne jugozahodno od Jelšan pri Ilirski Bistrici = Cretaceous fauna at Jelšane near Ilirska Bistrica. Geologija, 3: 204-207. Pleničar, M. 1955: Oolitni boksiti v kredi na Primorskem = On the Oölitic bauxites in the cretaceous of the Slovene littoral. Geologija, 3: 198-203. Pleničar, M. 1956: Razvoj paleocena in eocena v Sloveniji. v: duhovnik, J. & raMovš, a. (ur.):Pr­vi jugoslovanski geološki kongres : predava­nje in poročila = 1st Geological Congress of FNR Yugoslavia : transactions and reports: Bled 23. - 27. V. 195. Ljubljana, 45-46. Pleničar, M. 1956: Razvoj pliocena v Sloveniji. V: duhovnik, J. & raMovš, a.(ur.): Prvi jugo­slovanski geološki kongres: predavanje in poročila = 1st Geological Congress of FNR Yugoslavia: transactions and reports: Bled 23. - 27. V. 1954. Ljubljana, 55-58. Pleničar, M. 1956: O potresu pri Ilirski Bistrici. Proteus, 18 (1955/1956): 217-219. Pleničar, M. 1956: Geološki izlet na Snežnik. Proteus, 19 (1956/1957): 16-18. Pleničar, M. 1956: Iz geologije slovenskih vino­gradov. Proteus, 19 (1956/1957): 189. Pleničar, M. 1957: Zgodovina geologije v starem in novem veku. Proteus, 20 (1957/1958): 137-140. Pleničar, M & nosan, a. 1958: Paleogeografija pa­nonskega obrobja v Sloveniji = Paleogeography of the Pannonian borderland in Slovenia. Geologija, 4: 94-110. Pleničar, M. 1958: Poročilo o globokomorskem ra­zvoju k rednih plasti pri Kostanjevici = Report on the deep-sea development of the cretaceous beds at Kostanjevica. Geologija, 4: 152-156. Pleničar, M. 1958: Gradbeni kamen Ljubljane. Proteus, 21 (1958/1959): 137-140. Pleničar, M. 1958: Geologi - samouki. Proteus, 23 (1960/1961): 137-139. Pleničar, M. 1959: Tektonski okni pri Knežaku = Two tectonic windows at Knežak. Geologija, 5: 5-10, geološka karta. Pleničar, M. 1960: Prispevki h geologiji postojn­ skega jamskega sistema. Naše jame, 2: 54-58. Pleničar, M.1960: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem = The stratigraphic development of Cretaceous beds in southern Primorska (Slovene littoral) and Notranjska (inner Carniola). Geologija, 6: 22-145, geološki karti. Pleničar, M. 1960: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem: doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, str. 229, 8 str. pril. Pleničar,M. 1961: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Geologija, 6: 22-145. Pleničar, M. 1961: Hipurit iz krednega apnenca pri Postojni = Hippurites from cretaceous li­mestone near Postojna. Geologija, 7: 63-65. Pleničar, M. 1961: Položaj krede južne Slovenije v mediteranski geosinklinali = Situation of the cretaceous beds from southern Slovenia in the Mediterranean geosyncline. Geologija, 7: 35-42. Pleničar, M. 1963: Kaprinide in podrod Radiolitella (Rudistae) v krednih skladih ju­gozahodne Slovenije = Caprinidae and the ge­nus Radiolitella from the cretaceous strata of southwestern Slovenia. Razpr. 4. razr. SAZU, 7:557-587, 8 tab. Pleničar, M. 1965: O novih najdbah rudistov na območju Kočevskega roga = New discoveries of rudistes in the region of Kočevski rog, so­utheastern Slovenia. Geologija, 8: 92-101. Pleničar, M. & ravnik, d. 1965: Geologija in člo­vek. Knjižna zbirka Piramida, Življenje in tehnika, Ljubljana: 141 str. Pleničar, M. & Buser, s. 1967: K redna makrofav­na Trnovskega gozda = The Cretaceous ma­crofauna in the western part of the Trnovski gozd. Geologija, 10, 147-159, table I-VIII. Buser, s. Pleničar, M. & grad, k. 1967: Osnovna geološka karta SFRJ list Postojna. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geolo­ški zavod Beograd,. 1 zvd, barv. hinterlechner-ravnik, a. & Pleničar, M. 1967: Smrekovški andezit in njegov tuf = The Smrekovec andesite and its tuff. Geologija, 10: 219-237. Pleničar, M. 1968: Osnovna geološka karta, list Goričko. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd. 1 zvd, barv. Pleničar, M. 1968: Z geološkim kladivom na Gorjance. Proteus, 31/1(1968/1969): 28-29. Pleničar, M. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ list Ribnica. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd, 1 Izvd. barv. Pleničar, M., Boškov-štaJner, z., reščec, t. & riJavec, l. 1968: Stratigraphic units of the southern part of Pannonian Basin in the ter­ritory of Yugoslavia. Bulletin scientifique. Section A, Sciences naturelles, techniques et medicales, 13: 73-74. Pleničar, M. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ list Trst. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd 1 izvd, barv. Pleničar, M., Boškov-štaJner, z., reščec, t. & riJavec, l. 1967: Stratigraphic units of the southern part of Pannonian Basin in the ter­ritory of the Soc. Fed. Rep. of Yugoslavia. Giornale di Geologia, 35: 287-296. Pleničar, M. 1969: Tektonska karta Slovenije. Ljubljana: RSS, 29 str. Pleničar, M. 1970: Tolmač za list Goričko in Leib­ nitz. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd, 39 str. Pleničar, M. 1970: Tolmač za list Postojna. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd, 62 str. Pleničar, M. 1970: Boksit. Tim, 9 (1970/1971): 22-24. Pleničar, M. 1970: Nafta in zemeljski plin. Tim, 9 (1970/1971): 72-73. Pleničar, M. 1970: Opekarska in lončena glina. Tim, 9 (1970/1971): 118-119. Pleničar, M. 1970: Železo. Tim, 9 (1970/1971): 162-163. Pleničar, M., Buser, s., šriBar, l. & laPaJne, j. 1971: Geološki, paleontološki i geofi zič­ki rezultati istraživanja južne Primorske i Dolenjske. Nafta, 22: 253-259. Pleničar, M. 1971: Hipuritna favna iz Stranic pri Konjicah = The hippurites fauna of Stranice near Konjice. Razpr. 4. razr. SAZU, 14/8, 239­264, 10 f. pril. Pleničar, M. 1971: Bentoniti. Tim, 9 (1970/1971): 222-223. Pleničar, M. 1971: Brombole. Proteus, 33 (1970/1971): 227-228. Pleničar, M. 1971: Določanje rudnin. Tim, 9 (1970/1971): 364-366. Pleničar, M. 1971: Kako nabiramo in h ranimo r u­dnine. Tim, 9 (1970/1971): 308-310. Pleničar, M. 1971: Okrasni kamen. Tim, 9 (1970/1971): 272-273. Pleničar, M. 1971 Svinec, cink in antimon. Tim, 9 (1970/1971): 440-441. šikiĆ, d., Pleničar, M., šParica, M., grad, k., riJavec, J., Buser, s., BlaškoviĆ, i., PrelogoviĆ, e., dozet, s., droBne, F., Mioč, P., orehek, a., Pavlovec, r., šriBar, l., turnšek, d. & Magaš, n. 1972: Osnovna geološka karta SFRJ list Ilirska Bistrica. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd, 1 Izvd. barv. Pleničar, M. 1972: Rudisti, nenavadne školjke davnih dni. Proteus, 34/9 (1971/1972): 411-414. Pleničar, M. 1973: Medsebojna primerjava zgor­ njekrednih eksogir iz Slovenije in Alžirije = A comparison between the Upper Cretaceous exogyras of Slovenia and those of Algeria. Razpr. 4. razr. SAZU, 16/5: 189-216. Pleničar, M. 1973: Možnost nastopanja naftnih nahajališč v Halozah in Slovenskih goricah. Rudarsko-metalurški zbornik, 20: 191-197. Pleničar, M. 1973: Radioliti iz krednih skladov Slovenije I = Radiolites from the Cretaceous Beds of Slovenia, Part I. Geologija, 16: 187-226. Pleničar, M., Polšak, a. & šikiĆ, d. 1973: Tolmač za list Trst. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd, 68 str. Pleničar, M. 1973: Geološki izlet na Nanos. Proteus 36/3 (1974): 109-113. Pleničar, M. 1974: Radioliti iz krednih skladov Slovenije II = Radiolites from the Cretaceous Beds of Slovenia, Part II. Geologija, 17: 131-179. Pleničar, M. 1974: Gosavski skladi Slovenije. Geologija, 17: 550-555. Pleničar, M. 1975: Hipuriti Nanosa in Tržaško­ komenske planote = Hippuritidae of Nanos and the Trieste-Komen plain. Razpr. 4. razr. SAZU, 18/4: 81-115. Pleničar, M. & PreMru, u.: Facialne karakteri­stike sjeverozapadnih Dinarida. II. Godišnji znan. Skup savjeta za naftu JAZU, 47-54. Pleničar, M. & riJavec, l. 1975: Faziostratotypus: Orlek bei Zagorje ob Savi, Slowenien, Yugoslawien. In: Baldi, t. & seneš, J. (eds.): Cronostratigraphy und Neostratotypen, 5, OM Egerien, 153-156. Pleničar, M., PreMru, u. & herak, M. 1976: Osnovna geološka karta, list Novo mesto. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd 1 zvd, barv. šikiĆ, d. & Pleničar, M. 1975: Tolmač za list Ilirska Bistrica. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, Zvezni geološki zavod Beograd, 51 str. Pleničar, M. 1976: Nafta. Mladinska k njiga, (Zbirka Pelikan), 20 str. Mioč, P., žnidarčič, M., hinterlechner-ravnik, a., riJavec, J., FerJančič, l. & Pleničar, M. 1977: Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-55, Slovenj Gradec. Beograd: Zvezni geološki za­vod, 1976/1977. 1 izvd, barv. avguštin, c., čerMelJ, l., červek, s., duhovnik, J., grosMan, M., kolar, J., kvaternik, F., lovka, M., lovrenčak, F., Malačič, J., Medved, J., Merhar, v., osole, F., Peterlin, s., Petkovšek, z., Pleničar, M., Pregl, M., raMovš, a., saFonov, n., sPanring, J., tarMan, k. & krušič, M. (ur.): 1977: Geografija, (Leksikoni Cankarjeve založbe). Cankarjeva založba, 272 str. Pleničar, M. 1977: Rudisti v krednih skladih Slovenije = Rudists from the Cretaceous Beds of Slovenia. Geologija, 20: 5-31. Pleničar, M. & PreMru, u. 1977: Tolmač za list Novo mesto. Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000. Zvezni geološki zavod Beograd, 61 str. Pleničar, M. 1978: Potresi. Proteus, 41/4: 135-139 Pleničar, M. 1979: Podloga tercijar nih slojeva murske i sjeverozapadnog dijela dravske po­toline. V: 4 godišnji znanstveni skup Sekcije za primjenu geologije, geofizike i geokemi­je Znanstvenog savjeta za naftu, Stubičke Toplice, 9.-12.5.1978: zbornik radova, Radovi znanstvenog savjeta za naftu, Serija A, knj. 7. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 45-51. Pleničar, M. 1979: Cretaceous beds in Slovenia. In: droBne, k. (ed.): Guidebook,16th European micropaleontological colloquium, Ljubljana, 37-48. riJavec, l. & Pleničar, M. 1979: Neogene beds in Slovenia. In: droBne, k. (ed.): Guidebook, 16th European micropaleontological colloquium, Ljubljana, 71-78. Pleničar, M. 1979: Potresi v labilni coni Slovenije. Proteus, 42/2: 73-75. Pleničar, M. 1979: Potresi v luči tektonike plošč. Proteus, 41/8: 302-305. Pleničar, M. & Pavlovec, r. 1980: Geološka zgrad­ ba okolice Ilirske Bistrice. Bistriški zapisi, 1, 34-43. drovenik, M, Pleničar, M. & drovenik, F. 1980: Nastanek rudišč v SR Sloveniji = The origin of Slovenian ore deposits. Geologija, 23/1: 1-157. Pleničar, M. & Pavlovec, r. 1980: Geološka zgrad­ ba okolice Ilirske Bistrice. Bistriški zapisi, 1: 34-43. drovenik, M., Pleničar, M. & drovenik, F. 1980: Nastanek rudišč v SR Sloveniji = The origin of Slovenian ore deposits. Geologija, 23/1: 1-157. Pleničar, M. 1980: Radiometrično določanje sta­rosti v geološki zgodovini. Proteus, 42/9-10, 346-349. Pleničar, M. & Pavlovec, r. 1981: The boundary between cretaceous and tertiary in the li­mestone of the West Dinarides. Rudarsko­metalurški zbornik, 28: 28-31. Pleničar, M. & Pavšič, J. 1981: Danijske plasti v Sloveniji. V: Pavlovec, r. (ur.): Povzetki refe­ratov. Ekskurzije, Odsek za geologijo: Inštitut za geologijo, VTO montanistika, 4-5. Pleničar, M. 1981: Ekskurzija: Nova Gorica ­ Štanjel - Dutovlje - Sežana - Divača - Vremski britof. V: Pavlovec, r. (ur.): Povzetki referatov. Ekskurzije, Odsek za geologijo: Inštitut za ge­ologijo, VTO montanistika, 46-47. Pleničar, M. 1981: Ekskurzija: Postojna - Nova Gorica - Kanal. V: Pavlovec, r. (ur.): Povzetki referatov. Ekskurzije: Odsek za geologi­jo: Inštitut za geologijo, VTO montanistika, Ljubljana:30-35. Pleničar, M. & Pavlovec, r. 1981: Novi pogledi na razvoj maastrichtija pri nas. Rudarsko­metalurški Zbornik, 2: 383-386. Pleničar, M. 1981: Osnove geologije. Skripta, Univerza v Ljubljani: Fakulteta za naravo­slovje in tehnologijo, 117 str. Pleničar, M. 1981: Idrijski potres leta 1511. Proteus, 43/9-10: 335-337. Pleničar, M. 1981: Vroče točke na našem planetu. Življenje in tehnika, 32/6: 58. Mioč, P., žnidarčič, M., Jerše, z., FerJančič, l., Pleničar, M. & orehek, a. 1983: Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-54, Ravne na Koroškem. Beograd: Zvezni geološki zavod, 1981/1983. Pleničar, M. 1982: The rudist fauna of Snežnik = Rudistna favna Snežnika. Razpr. 4. razr. SAZU, 24/1, 1-26. strgar, v., Pleničar, M. & Mikuž, 1982: Ekskurzije naravoslovnih krožkov. 5, Po Gorjancih in Krškem polju. Ljubljana: Prirodoslovno dru­štvo Slovenije, 23 str. Pavlovec, r. & Pleničar, M. 1983: Der ältere Teil der Liburnischen Formation in den NW- Dinariden. Zitteliana, 10: 195-199. Pleničar, M. & PreMru, u. 1983: Die Entwicklung der Kreideschichten Sloweniens (NW Jugoslawien). Zitteliana, 10: 191-194. Pleničar, M. & šriBar, lJ. 1983: Kredni skladi med Kočevjem in Krko. Geološki zbornik, 4: 47-67. Pleničar, M. 1983: Potresno območje Krškega po­lja. Proteus, 45/5: 169-171. Pleničar, M. & Pavlovec, r. 1984: Facialni razvoji mezozojskih in kenozojskih kamnin Slovenije. Nafta, 35: 5-10. Pleničar, M. 1984: O krednih školjkah rudistih na snežniški planoti. Bistriški zapisi, 2: 46-48. Pleničar, M., Bračič-železnik, B., Janež, J. & Pavlovec, r. 1985: K poznavanju miocenskih plasti v okolici Briš pri Kamniku. Rudarsko­metalurški zbor nik, 32/1-2: 11-20. Pleničar, M. & ciMerMan, F. 1985: Oligocenske bazalne usedline v Sloveniji. Geološki gla­snik, 28: 179-183. Pleničar, M. 1985: Senonijske rudistne biostrome severno od Kočevja = Senonian rudistid bi­ostromes north of Kočevje (NW Yugoslavia). In: graFenauer, s., Pleničar, M. & droBne, k. (eds.): Zbornik Ivana Rakovca = Ivan Rakovec volume, Razpr. 4. razr. SAZU, 26: 247-258. Pavlovec, r., kulenoviĆ, e., čičiĆ, s., Jungwirth, e., PantiĆ, n., Miha JloviĆ, Đ., šikiĆ, l., teMkova, v., droBne, k., droBne, F., ciMerMan, F., šiMuniĆ, a., šikiĆ, k., MitroviĆ-PetroviĆ, J., BaBiĆ, l., zuPaniĆ, J., MilakoviĆ, B., PavloviĆ, M. B., Pavšič, J., Pleničar, M. & herlec, u. 1985: Simpozij o „Događajima na granici iz­među eocena i oligocena u Jugoslaviji“ u okvi­ru Međunarodne podkomisije za stratigrafiju paeleogena: project 174, Geološki glasnik: građa, 28. Sarajevo, 204 str. Puc, M. & Pleničar, M. 1985: Babe in dedci. Proteus, 47/5: 167-174. Pavlovec, r. & Pleničar, M. 1985: Prof. dr. Anton Ramovš šestdesetletnik. Proteus, 47/5: 163-166. Pleničar, M. 1986: Geološka ekskurzija na Liparske otoke. Obvestila Slovenskega geolo­škega društva, 13: 8-13. Pleničar, M. 1986: Geološka ekskurzija po Slavoniji. Obvestila Slovenskega geološkega društva, 14: 10-12. Pleničar, M. 1986: Akademiku prof.dr. Ivanu Rakovcu in memoriam. Geologija, 28/29 (1985/86): 5-6. Pleničar, M.1986: Zapustil nas je akademik, profesor dr. Srečko Brodar. Geologija, 28/29 (1985/86): 7-8. Pleničar, M. 1986: Avlakogeni. Življenje in tehnika, 37/11: 41-43. Pleničar, M. 1986: Paleomagnetizem. Življenje in tehnika, 37/1: 53-55. droBne, k., ogorelec, B. Pleničar, M., Barattolo, F., turnšek, d. & zucchi-stolFa, M. l. 1987: La coupe de Dolenja vas, un passage du Cretace au Paleogene. In: colizza, e. (ed.): Communications: abstracts. Poster session, Trieste: Universita degli studi, Istituto di geo­logia e paleontologia, 34 str. droBne, k., ogorelec, B., Pleničar, M., Barattolo, F., turnšek, d. & zucchi-stolFa, M. l. 1987: La Coupé de Dolenjska vas, un passagé du Cretacé au Paléocene: predavanje. Trieste. droBne, k., ogorelec, B., Pleničar, M., Barattolo, F., turnšek, d. & zucchi-stolFa, M. l. 1987: The Dolenja vas section, a transition from Cretaceous to Paleocene in the N W Dinarides, Yugoslavia. Memorie della Societa Geologica Italiana, 40: 73-84. Pavlovec, r., Pleničar, M., droBne, k., ogorelec, B. & šušteršič, F. 1987: History of geologi­cal investigations of the Karst (Kras) regi­on and the neighbouring territory (Western Dinarides). Memorie della Societa Geologica Italiana, 40: 9-20. ogorelec, B., orehek, a., Buser, s. & Pleničar, M. 1987: Komen beds -Skopo at Dutovlje (Upper Cretaceous). In: colizza, e. (ed.): Excursions - 5th and 6th June 1987, E. Friuli, Karst of Gorizia and of W. Slovenia : guidebo­ok. Trieste: Universita degli studi, Istituto di geologia e paleontologia, 61-66. droBne, k., ogorelec, B., Pleničar, M., zucchi-stolFa, M. l. & turnšek, d. 1988: Maastrichtian, Danian and Thanetian Beds in Dolenja vas (NW Dinarides, Yugoslavia) Mikrofacies, foraminifers, rudists and corals. Razpr. 4. razr. SAZU, 29: 147-224. Pleničar, M. 1989: Profesor dr. Anton Ramovš, ob 65-letnici. Loški razgledi, 24-125. PaMukčiev, a., Pavlovec, r. & Pleničar, M. 1989: Geološke zanimivosti iz zahodne Bolgarije. Proteus, 52/2 (1989/90): 64-66. Pleničar, M. 1990: Odraz tektonike na reč­no mrežo Krške kotline. In: natek, k. (ed.): Geomorfologija in geoekologija: zbor nik refe­ratov 5. znanstvenega posvetovanja geomor­fologov Jugoslavije, Krško, 18. do 23. junij 1990. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni cen­ter SAZU, 279-282. caFFau, M. & Pleničar, M. 1990: Biradiolites zucchii n. sp. nella Cava Romana di Aurisina = Biradiolites zucchii n. sp. from the Cava Romana di Aurisina. Geologija, 33: 207-213. Pleničar, M. & dozet, s. 1991: Contribution to the knowledge of Upper Cretaceous beds in Kočevje and Gorski Kotar area (Slovenija). Abstracts. Zagreb: Institute of Geology, str. 73. BeniĆ, J., droBne, k., knez, M., ogorelec, B., orehek, a., Pavlovec, r., Pavšič, J., Pleničar, M. & droBne, k. (eds.) 1991: Introduction to the Paleogene SW Slovenia and Istria: fi­eld-trip guidebook. Paleontološki inštitut I. Rakovca ZRC SAZU, IX, 90 p. Pleničar, M. 1990: Profesorju Štefanu Kolenku v spomin = In Memory of Professor Štefan Kolenko. Geologija, 33: 5-8. Pleničar, M. 1991: Profesorju Štefanu Kolenku v spomin. Stopinje, 173-174. caFFau, M. & Pleničar, M. 1991: Rudistid fauna from Turonian depositsof the locality „Archi“ Moščenice in the surroundings of Duino (Karst of Triest). Razpr. 4. razr. SAZU, 32: 259-315. Pleničar, M., hinterlechner-ravnik, a. & Faninger, e. 1991: Some Tectonic Elements and Tectonic Events on the SW Margin of the Pannonian Basin. in: karaMata, s. (ed.): Geodynamic Evolution of the Pannonian Basin: proceedings of the International sym­posium held from October 18 to 20, 1990, Academic Conferences, Department of Natural and Mathematical Sciences, 62/4. Beograd: Serbian Academy of Sciences and A rts, 161-170. šriBar, l. & Pleničar, M. 1990: Zgornjekredne cenocone v jugozahodni Sloveniji = Upper Cretaceous assemblage zones in southwestern Slovenia. Geologija, 33: 171-205. lukacs, e., FaJFar, P., kogovšek, B., Petrovski, d., Placer, l., Pleničar, M., PrelogoviĆ, e., ravnik, d., riBarič, v. & vidic, F. 1992: Analiza naravnih danosti lokacije in uporabljenih se­izmičnih parametrov NE Krško. Rudarsko­metalurški zbornik, 39/3-4: 313-331. Pleničar, M. 1992: Apricardia pachiniana Sirna from the lower part of Liburnian beds at Divača (Triest-Komen Plateau). Geologija, 35: 65-68. Pleničar, M. & šriBar, lJ. 1992: Le recif de rudi­stes pres de Stranice (N.O. de la Yugoslavie). Geologica Romana, 28: 305-317. Perko, d. & Pleničar, M. Krška kotlina. In: Javornik, M. , voglar, d. & derMastia, A. (eds.): Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002, 6, 51-52. turnšek, d., Pleničar, M. & šriBar, l. 1992: Lower Cretaceous fauna from Slovenski vrh near Kočevje (South Slovenia). Razpr. 4. razr. SAZU, 33: 205-257, 2 sl., 14 T. caFFau, M. & Pleničar, M. 1992: A New Species of Distefanella from the Trieste karst (northea­stern Italy). Razpr. 4. razr. SAZU, 33, 189-203. Ilustr. 3 sl., 3 T. caFFau, M., Pirini radrizzani, c., Pleničar, M. & Pugliese, n. 1992: Rudist fauna and microfos­sils of the late Senonian (Monte Grisa Area, Karst of Trieste, Italy). Geologica Romana, 28: 163-171. Pleničar, M. 1990: Rudarstvo v Valvasorjevih de­lih. V: vovko, a. (ur.): Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske: re­ferati s simpozija v Ljubljani 1989. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 157-160. Pleničar, M., droBne, k. & ogorelec, B. 1992: Rudists and larger foraminifera below the Cretaceous - Tertiary boundary in the Dolenja vas section. In: kollMann, h. a. & zaPFe, h. (ed.): New aspects on Tethyan Cretaceous fossil assemblages, (Schriftenreihe der Erdwissenschaftlichen Kommissionen, Bd. 9. Wien, Springer, 231-240. Pleničar, M. 1992: Marini Kralj-Kapljevi ob nje­nem slovesu. Geologija, 35: 5. Pleničar, M. 1993: Radiolites from the Cretaceous beds of Stranice near Slovenske konjice (Slovenia) = Radioliti iz krednih plasti pri Stranicah blizu Slovenskih konjic. Razpr. 4. razr. SAZU, 34: 45-103. Pleničar, M. & dozet, s. 1993: Contribution to the knowledge of upper cretaceous beds in Kočevje and Gorski Kotar area (NW Dinarides). Geologija, 36: 183-194. Pleničar, M. 1993: Južni rob štajerskih krednih biolititnih razvojev. Rudarsko metalurški zbornik, 40/1-2: 233-240. calligaris, r., krivic, k. & Pleničar, M. 1994: Fosili Tržaško-Komenskega K rasa: ostanki ži­vih bitij izpred 95 milijonov let. Prirodoslovni muzej Slovenije, 40 str. Pleničar, M. 1995: Geografski in geološki pregled Radovljice. Mohorjev koledar, 62-64. Pleničar, M. 1994: Hippuritids from the upper cre­taceous rudistid reefs near Stranice and Lipa (NE Slovenia) = Hipuritidi iz zgornjekrednih rudistnih grebenov pri Stranicah in Lipi (SV Slovenija). Razpr. 4. razr. SAZU, 35: 44-56. Pleničar, M. 1995: Sedemdeset let prof. dr. Antona Ramovša. Proteus, 57/ 4 (1994/1995): 161-164. caFFau, M. & Pleničar, M. 1995: Preliminary bio­metrical analysis on the three similar hippu­ritid species. Geologija, 37/38: 123-140. caFFau, M. & Pleničar, M. 1995: Santonian-Campanian Rudistid fauna from the Area of Basovizza/Bazovica. Razpr. 4. razr. SAZU, 36/10: 223-275. droBne, k., ogorelec, B., Barattolo, F., dolenec, t., Pleničar, M., turnšek, d., zucchi­stolFa, M.l. & Marton, e. 1995: Stop 1: The Dolenja Vas section (Upper Maastrichtian, Lower and Upper Danian, Thanetian). In: Atti Riunione del Gruppo Informale di Ricera CNR „Paleobenthos - Paleoecologiae Paleobiogeografia delle Comunita Bentoni­che“f = Proceedings of the Workshop IGCP 286 „Early Paleogene Benthos Project“: Trieste, 6-8 giugno 1994, Quaderno speciale, 3, 1994; Monfalcone: Museo Geologico Plaeontologico di Monfalcone, 1-13. Pleničar, M., caFFau, M. & Jurkovšek, B. 1995: Morphologic changes of rudist shell as re­flection of the environment at the termi­nal Cretaceous layers. In: Montanari, a. & coccioni, r. (eds.): The role of impacts on the evolution of the atmosphere and biosphere with regard to short- and long-term changes : abstracts and field trips. Ancona, str. 133. sever, B., Pleničar, M., Mlinšek, d., kaligarič, M. & gregori, J. 1995: Pomurje. V: Javornik, M., voglar, d. & DerMastia, A. (ur.): Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knji­ga, 1987-2002, zv. 9: Plo-Ps,134-135. droBne, k., ogorelec, B., Barattolo, F., dolenec, t., Pleničar, M., turnšek, d., zucchi-stolFa, M.l., Marton, e. 1995: Stop 1: The Dolenja Vas section (Upper Maastrichtian, Lower and Upper Danian, Thanetian). In: DroBne, K. (ed.): Atti, (Atti del Museo geologico-paleon­tologico di Monfalcone, Quaderno speciale, 3). Monfalcone: Museo geologico paleontologico, 99-115. Pleničar, M. 1996: Razmišljanja ob izidu knjige „Minerali na Slovenskem“. Proteus, 58/7: 317. caFFau, M. & Pleničar, M. 1996: Biometrical ana­lysis on Biradiolites angulosus d‘Orbigny in the stratigraphic sequence of the Bay of Sistiana (Trieste Karst - Italy) = Biometrične analize Biradiolites angulosus d‘Orbigny v stratigrafskem zaporedju Sesljanskega zaliva (Tržaški Kras - Italija). Razpr. 4. razr. SAZU, 37: 99-117. caFFau, M., Pugliese, n. & Pleničar, M. 1996: The development of the molusc fauna in the Cenomanian of the stratigraphic sequence of Visogliano/Vižovlje (Trieste Karst, Italy). Geologija 37/38, (1994/95): 87-121. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1996: Patch reef near Senožeče = Grebenska zaplata pri Senožečah. Razpr. 4. razr. SAZU, 37, 37-83. Pleničar, M. & Jurkovšek, B.1997: Eksogire s Tržaško-komenske planote. In: horvat, a., Fister, M. & zuPančič, n. (eds.): Povzetki re­feratov, 13. Posvetovanje slovenskih geologov, Ljubljana, 4. in 5. april 1997, Geološki zbor­nik, 11. Ljubljana, str.28. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1997: Eksogire s Tržaško-komenske planote. In: horvat, a. & zuPančič, n. (eds.): Razprave poročila, 13. posvetovanje slovenskih geologov, Ljubljana, 1997, Geološki zbornik, 12, 87-99. caFFau, M., lenaz, d. & Pleničar, M. 1997: Geochemical analyses and systematics of melanistic and non melanistic rudists from Santonian-Campanian of Trieste Karst (Italy) = Geokemične analize in sistematika črno obarvanih in neobarvanih rudistov iz santo­nijsko-campanijskih plasti Tržaškega krasa (Italija). Razpr. 4. razr. SAZU, 38: 3-31. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1997: Rudisti iz Lipiške formacije v kamnolomu Lipica I = Rudists from the Lipica Formation in the Lipica I quarry. Annales,11: 115-140. caFFau, M., Pleničar, M., Pugliese, n. & droBne, K. 1998: Late Maastrichtian Rudists and Microfossils in the Karst Region (NE Italy and Slovenia). Quartrieme Congres Intern. Sur les Rudistes, Geobios, Mém. Spécial, 22: 27-46. caFFau, M., Pleničar, M. & ogorelec, B. 1998: Remarks on the morphological variability of Biradiolites angulosus d‘Orbigny in a sector of the T r ieste Karst (Italy). Geobios, 22: 29-36. Pleničar, M. 1998: Seidlova geološka zbirka -Gimnazija Novo mesto. Proteus, 61/4, str. 162. Belec, B., Pleničar, M., Marinček, l. & ževart, M. 1998: Slovenske gorice. In: Javornik, M., voglar, d. & derMastia, a. (eds.): Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987­2002, 12, 16-18. hirnök, J., Pleničar, M. & kozar-Mukič, M. 1998: Slovensko Porabje. V: Javornik, M., voglar, d. & derMastia, a. (ur.): Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002, 1273-74. Pleničar, M. 1998: Zgodovina raziskav nafte v Murski kotlini. Zbornik za zgodovino nara­voslovja in tehnike, 3/14: 77-107. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1998: Zgornjesantonijski rudisti osrednjega dela Tržaško-komenske planote = The Upper Santonian rudists of the central part of the Trieste-Komen Plateau. Razpr. 4. razr. SAZU, 39: 3-53, Tab. 1-11. Pleničar, M. (intervjuvanec). 1999: Akademik prof. dr. Mario Pleničar: Pol življenja med ru­disti: intervju. Gea, november, 9/11: 4-5. Pleničar, M. 1999: Hippurites conicus adriaticus Sladić-Trifunović in the Upper Cretaceous calcareous breccia near Rašica (Slovenia) = Hippurites conicus adriaticus Sladić­Trifunović v zgornjekredni apnenčevi breči pri Rašici (Slovenija). Razpr. 4. razr. SAZU, 40: 67-75. Pleničar, M. 1999: Hippurites conicus adriaticus Sladić-Trifunović v zgornjekredni apnenčevi breči pri Rašici. V: horvat, a. (ur.). Povzetki referatov, 14. Posvetovanje slovenskih geo­logov 25 marec, 1999, Geološki zbornik, 14. Ljubljana, 35-36. Jurkovšek, B., Pleničar, M., ogorelec, B., & kolar-Jurkovšek, t. 1999: Palaeogeographic development of the Dinaric carbonate plat­form in western Slovenia. In: höFling, r. &steuBer, t. (eds.): Fifth International Congress on Rudists : abstracts and field trip guides, Erlanger geologische Abhandlungen, Sonderband, 3: 114-118. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 2000: Rudisti iz cenomanijskih bioherm Hrušice in Nanosa = Rudists from the Cenomanian bioherms of Hrušica and Nanos, Slovenia. Geologija, (1999), 42: 69-116. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. & krivic, k. 1999: Rudisti Slovenije = Rudists of Slovenia. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, zgibanka. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. & krivic, k. 1999: Rudisti Slovenije: samostojna razsta­va. Prirodoslovni muzej Slovenije, 14.09. - 04.09.2000. Pleničar, M., Jurkovšek, B. &, kolar-Jurkovšek, t. 1999: Stop 1: Cenomanian - Turonian bioherm on Hrušica. In: höFling, r. & steuBer, t. (eds.): Fifth International Congress on Rudists: ab­stracts and field trip guides, Erlanger geologi­sche Abhandlungen, Sonderband, 3: 118-121. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 1999: Stop 2: The Lipica formation in the Lipica quarry. In: höFling, richard & steuBer, t. (eds.): Fifth International Congress on Rudists: abstracts and field trip guides, Erlanger geologische Abhandlungen, Sonderband, 3: 122-126. Pavlovec, r. & Pleničar, M. 2000: Kako je na­stajal Snežnik? V: čeligoJ, v. (ur.): Knjiga o Snežniku. Ilirska Bistrica: Planinsko društvo Snežnik, 10-13. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 2000: Rudists from the Santonian - Campanian bioherm near the spring of the Lijak brook (SW Slovenia) = Rudisti iz santonijsko - campanijske bio­herme pri izviru potoka Lijak (JZ Slovenija). Razpr. 4. razr. SAZU, 41/1: 51-79. Pleničar, M., Jurkovšek, B. & Buser, s. 2001: Preložena rudistna favna v paleocenskem fli­šu Anhovega. V: horvat, a. (ur.): Povzetki re­feratov, Geološki zbornik, 16: 72-73. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 2001: Rudisti Javornikov = Rudists of the Javorniki Mountains (SW Slovenia). Razpr. 4. razr. SAZU, 42/1: 103-161. Pavšič, J., Pleničar, M., strMole, d., Pohar, v., kralJ, P. & leder, z. 2002: Geološki termi­nološki slovar. V: horvat, a. et al. (ur.): K njiga povzetkov, 1. slovenski geološki kongres, Čr na na Koroškem, 9.-11. oktober 2002. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 68-69. Pleničar, M. 2004: Geologija. In: zych, B. et al. (eds.): Narava Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga in Slovenska matica,15-43. caFFau, M. & Pleničar, M. 2004: Rudist and fo­raminifer assemblages in the Santonian-Campanian sequence of Nanos Mountain (Wester n Slovenia) = Rudistne in foraminifer-ne združbe v santonijsko-campanijskih pla­steh Nanosa (Zahodna Slovenija). Geologija, 47/1: 41-54. Pavšič, J., Pleničar, M., strMole, d., Pohar, v., kralJ, P. & leder, z. 2005: Geološki termi­nološki slovar. In: horvat, a. (ed.): 17. posve­tovanje slovenskih geologov = 17th Meeting of Slovenian Geologists, Ljubljana, april 2005, Geološki zbornik, 18, 90. Pleničar, M. 2005: Kopna območja v geološki zgo­dovini planeta Zemlje. Društvene novice, 33: 9-13. Pleničar, M. 2005: Upper Cretaceous rudists in Slovenia = Zgornjekredni rudisti v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dela, 39, 1- 255, Pl. 1-106. Pleničar, M., strMole, d., kralJ, P., Pohar, v. & Pavšič, J. (ur.) 2006: Geološki terminološki slo­var, Zbirka Slovarji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 331 str. Pleničar, M. (intervjuvanec) 2003: Še vedno živo zanimanje za minerale in fosile: akademik prof. dr. Mario Pleničar, geolog/paleontolog. V: koBal, e. (ur.): Strast po znanju in spo­znavanju : pogovori z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki. Ljubljana: Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, 2, 160-165. Pleničar, M. 2008: Paleogeografske rudistne pod-province Tetide v zgornji kredi v Sloveniji = The Upper Cretaceous paleogeographical ru­dist subprovinces of the Tethys in Slovenia. Geologija, 51/2: 153-159. Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.) 2009: Geologija Slovenije = The geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, (2011) XI + 612. vraBec, M., šMuc, a., Pleničar, M. & Buser, s. 2009: Geološki razvoj Slovenije - Povzetek = Geological evolution of Slovenia - An Overview. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.): Geologija Slovenije = The ge­olog y of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, 23-40. Pleničar, M. 2009: Kreda = Cretaceous. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.): Geologija Slovenije = The geology of Slovenia. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 255-302. Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. 2009: Napoved izida monografije Geologija Slovenije. V: horvat, a. (ur.): 19. posvetova­nje slovenskih geologov = 19th Meeting of Slovenian Geologists, Ljubljana, marec 2009, Geološki zbornik, 20, 125-126. Pleničar, M. & Jurkovšek, B. 2009: Pseudopolyconites slovenicus n.sp. resedi­mented to Paleocene flysch breccia of the Soča river valley (Slovenia) = Pseudopolyconites slovenicus n.sp. presedimentiran v paleo­censko flišno brečo Posočja. Geologija, 52/1: 29-32. dozet, s. & Pleničar, M. 2009: Splošni uvod v mezozoik = Introduction to the Mesozoic. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.): Geologija Slovenije = The geology of Slovenia, Geološki zavod Slovenije,157-160. Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. 2009: Uvod = Introduction. In: Pleničar, M., ogorelec, B. & novak, M. (eds.): Geologija Slovenije = The geolog y of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana:3-20. Pleničar, M., strMole, d., kralJ, P., Pohar, v., Pavšič, J. & leder, z. (ur.) 2013: Geološki ter­minološki slovar, Zbirka Terminologišče. Založba ZRC, ZRC SAZU. Zbral in uredil: Jernej Pavšič V spomin prof. dr. Danilu Ravniku Dne 14. oktobra 2016 je v 94. letu starosti umrl eden od utemeljiteljev geofizike v Sloveniji prof. dr. Danilo Ravnik. Rodil se je leta 1923 v Kranju. Po gimnaziji je študiral rudarstvo na Tehnični visoki šoli Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1954, za doktorja znanosti pa je bil promoviran leta 1988 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo z disertacijo Osnovne količine toplotnega toka v geotermiji. Večino svoje bogate strokovne poti do upokojitve leta 1991 je bil zaposlen na Oddelku za geofiziko Geološkega zavoda Ljubljana, nekaj časa tudi kot njegov vodja, po vrnitvi iz tujine leta 1976 pa kot znanstveni svetnik. Med leti 1968 in 1976 je delal kot strokovnjak Združenih narodov pri geofizikalnih raziskavah v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Strokovno se je izpopolnjeval v Franciji, na Švedskem in na Nizozemskem. Svoje bogato znanje je med leti 1976 in 1999 skoraj 24 let prenašal na študente geologije, rudarstva in geotehnologije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, pozneje Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je predaval predmet Uporabna geofizika. Za izrednega profesorja je bil izvoljen leta 1989. V tem obdobju je bil mentor pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih praktično vsem danes dejavnim slovenskim geofizikom srednje generacije. Leta 2007 je v soavtorstvu izdal univerzitetni učbenik Uporabna geofizika, ki je prvo takšno delo v slovenščini, in zato pomembno tudi za razvoj slovenske geofizikalne terminologije. Občudovanja vredna je širina delovanja profesorja Ravnika v splošni in uporabni geofiziki. Na začetku svoje strokovne poti je v prakso uvedel raziskave z geoelektričnimi metodami. Prve meritve je izvedel v okolici Kranja že leta 1953, nato pa znanje hitro nadgrajeval, saj imamo ohranjena poročila o geoelektričnih raziskavah iz obdobja 1955-57 na območju Maribora – Pobrežja ter s Planinskega in Cerkniškega polja. Preiskave z geoelektričnim upornostnim sondiranjem je s časom dvignil na zavidljivo raven v mednarodnem merilu. Kasneje je vodil tudi raziskave z metodo električnega lastnega potenciala in sodeloval pri elektromagnetnih meritvah. Z geoelektričnimi raziskavami je sodeloval pri številnih študijah za podzemno skladiščenje plina, pri raziskavah za zajem pitne in termalne vode, pri raziskavah na kraških območjih in drugod. Posebnost so bila nekatera zelo globoka geoelektrična sondiranja, ki so zahtevala razmik tokovnih merskih elektrod tudi prek 10 km. Bil je tudi pobudnik izdelave domačega merilnega sistema za globoko geoelektrično sondiranje. Pozneje se je posvetil predvsem geotermičnim raziskavam in imel pomembno vlogo v številnih aplikativnih študijah, katerih rezultat je bil uspešen zajem tople vode v Krški kotlini, Mariboru, Zrečah, Murski depresiji, Ljubljanski kotlini in v Kočanih v Makedoniji. Posebnost geotermičnih raziskav na Kočanskem polju, ki jih je vodil v letih 1977-1982, je bila izvedba temperaturnih meritev v kar 720 plitvih vrtinah, kar je omogočilo omejitev geotermalno perspektivnega območja in aktivne prelomne cone. Težišče njegovega kasnejšega dela pa je bila izdelava geotermičnih kart Slovenije, ki kažejo porazdelitev temperature v različnih globinah in gostoto toplotnega toka. To delo je zahtevalo tudi razvoj ustreznih raziskovalnih metod, med drugim je bil pobudnik izdelave merilnika toplotne prevodnosti kamnin z izboljšano metodo grelne žice. Posebno se je poglobil v pravilno tolmačenje temperaturnih podatkov iz meritev v toplotno nestabiliziranih vrtinah in zasnoval obsežno bazo geotermičnih podatkov Slovenije. S podatki za Slovenijo je sodeloval pri Geotermalnem atlasu Evrope (1992) in pri Atlasu geotermalnih virov Evrope (2002), pri prvem tudi kot koordinator za celotno nekdanjo Jugoslavijo. Poleg geoelektričnih in geotermičnih raziskav je koordiniral tudi gravimetrične in magnetometrične raziskave v Sloveniji, predvsem v okviru raziskav za nafto in plin ter za izbor primernih lokacij za podzemno skladiščenje plina v vodonosnikih. Bogat je tudi njegov prispevek na področju inženirske geofizike, geofizikalnih raziskav v okviru hidrogeoloških študij in pri raziskavah nahajališč mineralnih surovin. Sodeloval je pri konstrukciji električnega inklinometra za meritve odklonov vrtin, različnih termometrov za uporabo v vrtinah in pri drugih geofizikalnih karotažnih meritvah. Z njemu lastno natančnostjo je osnoval bazo podatkov vseh geofizikalnih raziskav v Sloveniji, ki jo v nadgrajeni obliki uporabljamo še danes. Svojo širino je izkazoval tudi v sodelovanju s strokovnjaki zelo različnih profilov. Njegove raziskave so opazili tudi v svetu, zato so ga leta 1968 Združeni narodi (UNDP) povabili k sodelovanju pri raziskavah za pitno vodo v aridnih območjih Afganistana, Mavretanije in Bolivije, kjer je osem let vodil geoelektrične raziskave. Tudi z Geološkim zavodom je deloval v tujini in sicer v Etiopiji in Tuniziji ter v večini republik nekdanje Jugoslavije. Profesor Ravnik je zapustil bogato bibliografijo znanstvenih in strokovnih del v domači in tuji literaturi, poleg tega pa je skrbel tudi za popularizacijo geofizike s poljudnimi članki, predvsem v reviji Proteus. Leta 1965 je z Mariom Pleničarjem izdal knjigo Geologija in človek. Od leta 1994 je bil član uredniškega odbora Geologije in od leta 2013 njegov častni član. Za svoje dolgoletno strokovno, raziskovalno in pedagoško delo je prejel več priznanj, med drugimi plaketo Geološkega zavoda Ljubljana, Lipoldovo medaljo za življenjsko delo na področju geologije in častno članstvo Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko. Bil je tudi član najpomembnejših mednarodnih strokovnih geofizikalnih združenj EAGE (European Association of Geoscientists & Engineers) in SEG (Society of Exploration Geophysicists) ter mednarodnega geotermalnega združenja IGA (International Geothermal Association). Profesor Ravnik se je v svojem strokovnem in pedagoškem delu odlikoval s predanostjo poklicu in iskanju poglobljenih rešitev problemov. Površnosti in nestrokovnosti ni nikoli maral. Niti fizični napori pri terenskih meritvah niti dodatne ure dela v kabinetu mu niso bili nikoli odveč. Občudovanja vredna je bila njegova široka razgledanost, ki jo je črpal predvsem iz svoje izjemno bogate knjižnice, ki je bila vedno dostopna tudi njegovim sodelavcem in študentom. Tudi po upokojitvi je bil še dolgo poln energije in dejaven na strokovnem področju kot pisec, mentor in recenzent. Pogosto je še prišel na Geološki zavod ali fakulteto spremljat naše delo in svetovat pri razvoju geofizikalne stroke ter nam nakazal rešitev ali dal kakšno iskrivo idejo. Ob nespornih strokovnih pa je v sebi združeval tudi človeške kvalitete kot so poštenost, požrtvovalnost, nesebičnost in toplina, kar smo njegovi sodelavci še posebej cenili. Spominjali se ga bomo z vsem spoštovanjem. Marjeta Car, Andrej Gosar, Dušan Rajver & Robert Stopar Prof. dr. Danilo Ravnik - pomembnejša objavljena dela ravniK, D. 1961: Geoelektrična ispitivanja u Velenjskom ugljenom basenu. Savetovanje o primenjenoj geofizici. Savez Inženjera i Tehničara Rudarske, Geološke i Metalurške Struke Jugoslavije i Savet za Geološka Istraživanja Savezne Industrijske Komore. Beograd: 13 p. ravniK, D. 1965: Geoelektrične raziskave na Ljubljanskem barju = Geoelectric exploration of the Ljubljana moor. Geologija, 8: 80-91. Pleničar, M. & ravnik, d. 1965: Geologija in člo­vek. Življenje in tehnika, Ljubljana: 141 p. ravnik, d. 1970: Afganistan - dežela karakula in lapisa. Proteus, 33/1: 13-20. ravnik, d. 1970: Afganistan - dežela karakula in lapisa. Proteus, 33/2: 73-79. ravnik, d. 1970: Afganistan - dežela karakula in lapisa. Proteus, 33/3: 108-115. ravniK, D. 1974: Na južnoameriški »Strehi sveta« = On the South-America »Roof of the World«. Geologija, 17: 554-555. ravniK, D. 1975: Električno sondiranje vzdolž trase avtomobilske ceste prek Ljubljanskega barja = Resistivity sounding survey along the route of the motorway across the Ljubljansko Barje. Geologija, 18: 325-338. ravniK, D. 1976: Kameninska podlaga Planinskega polja = Bedrock of the Planina Polje. Geologija, 19: 291-315. ravnik, d. 1979: Uporabna geofizika za rudarje in geologe. Fakulteta za naravoslovje in tehnolo­gijo, Ljubljana: 290 str. ravnik, d., verBovšek, r., PreMru, u., 1982: Gostota Zemljinega toplotnega toka v konji­ški udorini = Heat flow density in the fault ba­sin of Konjice. Geologija, 25/2: 327-334. hinterlechner-ravnik, a. & ravnik, d. 1986: Zgradba Zemlje, njena dinamika in kameni­ ne plašča na Slovenskem. 1. Zgradba Zemlje. Proteus, 49/1 (1986-1987): 34-40. hinterlechner-ravnik, a. & ravnik, d. 1986: Zgradba Zemlje, njena dinamika in kameni­ ne plašča na Slovenskem. 2. Tektonika plošč. Proteus, 49/3 (1986-1987): 106-111. ravnik, d. 1986: Zemljina toplota v geologiji in energetiki. Proteus, 48/ 9-10: 323-331. hinterlechner-ravnik, a. & ravnik, d. 1987: Zgradba Zemlje, njena dinamika in kameni­ ne plašča na Slovenskem. 3. Metamorfoza in nastajanje magme. Proteus, 49/5 (1986-1987): 193-197. hinterlechner-ravnik, a. & ravnik, d. 1987: Zgradba Zemlje, njena dinamika in kameni­ne plašča na Slovenskem. 4. Kamenine pla­šča na Slovenskem. Proteus, 49/7 (1986-1987): 266-270. ravnik, d. 1987: Formacijska temperatura in go­stota Zemljinega toplotnega toka ter njuna od­visnost od gibanja podzemne vode. V: JančiĆ, t. (ed.): Problematika istraživanja resursa ge­otermalne energije sa posebnim osvrtom na mesto i ulogu geofizičkih metoda ispitivanja. Komitet za geofiziku SITRGMJ. Savetovanje, 63-82, Niška Banja. ravniK, D. 1988: Osnovne količine toplotnega toka v geotermiji. Doktorska disertacija. FNT, Univerza v Ljubljani, Ljubljana: 253 p. ravnik, d. & raJver, d. 1988: Geotermalne značilnosti ozemlja med Zrečami in Slov. Konjicami na obrobju Panonskega bazena. V: Inženirska geofizika v gradbeništvu, rudar­stvu in sorodnih dejavnostih: posvetovanje. Bled: 355-365. ravnik, d. 1989: Geotermalna energija prihodno­ sti. Življenje in tehnika, 49/2: 25-28. ravniK, D. 1991: Globoko znanstveno vrtanje v zemljino skorjo. Rudarsko-metalurški zbor­nik, 38/3: 369-384. ravniK, D. 1991: Geotermične raziskave v Sloveniji = Geothermal investigations in Slovenia. Geologija, 34: 265-303. ravniK, D., KolBah, S., JeliĆ, K., MilivoJeviĆ, M., MiošiĆ, N., toniĆ, S., ra jver, D. 1992: Yugoslavia. In: hurtiG, E., čerMák, V., haenel, R. & zui, V. (eds.): Geothermal atlas of Europe. Hermann Haack VmbH, Gotha, str. 102-105, 152-153. ravnik, d., raJver, d., žleBnik, l. & kralJ, P. 1992: Geološke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji = Geological struc­tures: resources of thermal and mineral wa­ters in Slovenia. V: Kralj, P. (ur.): Mineralne in termalne vode v gospodarstvu in znanosti Slovenije = Mineral and thermal waters in economy and science of Slovenia : III. posvet, meeting. Ljubljana: Geološki zavod Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 9-32. Pavšič, J., dolenec, t., ravnik, d. & ogorelec, B. 1992: Pregled stanja temeljnih geoloških raz­iskav v Sloveniji ter primerjava s stanjem v drugih razvitih državah. V: BaJželJ, u. (ur.): Raziskovalno polje Geologija in rudarstvo, strateška konferenca, 13. 05. 1992, Brdo pri Kranju: 14-18. lukacs, e., FaJFar, P., kogovšek, B., Petrovski, d., Placer, l., Pleničar, M., PrelogoviĆ, e., ravnik, d., riBarič, v. & vidic, F. 1992: A naliza naravnih danosti lokacije in uporabljenih se­izmičnih parametrov NE Krško. Rudarsko­metalurški zbornik, 39/3-4: 313-331. dozet, s., ravnik, d. & stoJanovič, B. 1994: Rudnica anticline and its underground gas storage capabilities. Rudarsko-metalurški zbornik, 41/1-2: 3-12. ravnik, d., raJver, d., PolJak, M. & živčiĆ, M., 1995: Overview of the geothermal field of Slovenia in the area between the Alps, the Dinarides and the Pannonian basin. Tectonophysics, 250: 135-149. raJver, d., ravnik, d., žleBnik, l. & čeBulJ, a. 1995: Utilization of geothermal energy in Slovenia. In: BarBier, e. et al., (eds.): Proceedings of the World Geothermal Congress, Florence, Italy, 18-31 May 1995. Auckland: International Geothermal Association, 1: 321-326. ravnik, d., stoPar, r., car, M., živanoviĆ, M., gosar, a., ra Jver, d. & andJelov, M. 1995: Rezultati raziskav uporabne geofi zike v Sloveniji. v: laPajne, J. (ur.): Zgodovina slo­venske geodezije in geofizike: zbornik preda­vanj. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in pro­stor, Uprava Republike Slovenije za geofiziko, 1. del, 49-67. ravnik, d & raJver, d. 1998: The use of inver­se geotherms for determining underground water flow at the Ombla karst spring near Dubrovnik, Croatia. Journal of applied geo­physics, 39/3: 177-190. raJver, d. & ravnik, d. 2001: Geotermalne zna­čilnosti Krške kotline na osnovi geofizikalnih raziskav. v: vodoPivec, F. (ur.): Raziskave s po­dročja geodezije in geofizike, zbornik preda­vanj. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za geodezijo, Ljubljana: 95-105. raJver, d. & ravnik, D. 2002: Geotermična slika Slovenije–razširjena baza podatkov in izbolj­ šane geotermične karte = Geothermal pattern of Slovenia-enlarged data base and improved geothermal maps. Geologija, 45/2, 519-524, doi:10.5474/geologija.2002.058. raJver, d., ravnik, d., PreMru, u., Mioč, P. & Kralj, P. 2002: Slovenia. In: hurter, s. & haenel, R. (eds.): Atlas of Geothermal Resources in Europe. European Commission. Office for Official Publications of the European Communities. Research Directorate-General, Publ. No.17811, Luxembourg, 92 p., 89 plates, 54-56. raJver, d. & ravnik, d. 2003: Geothermal cha­ racteristics of the Krško basin, Slovenia, based on geophysical research. Physics and Chemistry of the Earth, 28, 9/11: 443-455, doi: 10.1016/S1474-7065(03)00064-0 raJver, d. & ravnik, d. 2003: Novi atlas geotermal­nih virov v Evropi = New atlas of geothermal resources in Europe. Geologija, 46/2: 445-450. gosar, a. & ravnik, d. 2007: Uporabna geofizika. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana: 218 p. Navodila avtorjem GEOLOGIJA objavlja znanstvene in strokovne ~lanke s podro~ja geologije in sorodnih ved. Revija od leta 2000 izhaja dvakrat letno. ^lanke recenzirajo doma~i in tuji strokovnjaki z obravnavanega podro~ja. Ob oddaji ~lankov avtorji predlagajo tri recenzente, vendar pa si uredni{tvo pridržuje pravico do izbire recenzentov po lastni presoji. Avtorji morajo ~lanek popraviti v skladu z recenzentskimi pripombami ali utemeljiti zakaj se z njimi ne strinjajo. Avtorstvo: Za izvirnost podatkov, predvsem pa mnenj, idej, sklepov in citirano literaturo so odgovorni avtorji. Z objavo v GEOLOGIJI se tudi obvežejo, da ne bodo drugje objavili prispevka z isto vsebino. Jezik: ^lanki naj bodo napisani v angle{kem, izjemoma v slovenskem jeziku, vsi pa morajo imeti slovenski in angle{ki izvle~ek. Za prevod poskrbijo avtorji prispevkov sami. Vrste prispevkov: Izvirni znanstveni ~lanek Izvirni znanstveni ~lanek je prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v tak{ni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. Praviloma je organiziran po shemi IMRAD (Introduction, Methods, Results, And Discussion). Pregledni znanstveni ~lanek Pregledni znanstveni ~lanek je pregled najnovej{ih del o dolo~enem predmetnem podro~ju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile publicirane. Prina{a nove sinteze, ki vklju~ujejo tudi rezultate lastnega raziskovanja avtorja. Strokovni ~lanek Strokovni ~lanek je predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in {irjenju znanja. Diskusija in polemika Prispevek, v katerem avtor ocenjuje ali dokazuje pravilnost nekega dela, objavljenega v Geologiji, ali z avtorjem strokovno polemizira. Recenzija, prikaz knjige Prispevek, v katerem avtor predstavlja vsebino nove knjige. Oblika prispevka: Besedilo pripravite v urejevalniku Micro-soft Word. Prispevki naj praviloma ne bodo dalj{i od 20 strani formata A4, v kar so v{tete tudi slike, tabele in table. Le v izjemnih primerih je možno, ob predhodnem dogovoru z uredni{tvom, tiskati tudi dalj{e prispevke. ^lanek oddajte uredni{tvu vklju~no z vsemi slikami, tabelami in tablami v elektronski obliki po naslednjem sistemu: -Naslov ~lanka (do 12 besed) -Avtorji (ime in priimek, naslov, e-mail naslov) -Klju~ne besede (do 7 besed) -Izvle~ek (do 300 besed) -Besedilo -Literatura -Podnaslovi k slikam in tabelam -Tabele, Slike, Table Citiranje: V literaturi naj avtorji prispevkov praviloma upo{tevajo le tiskane vire. Poro~ila in rokopise naj navajajo le v izjemnih primerih, z navedbo kje so shranjeni. V seznamu literature naj bodo navedena samo v ~lanku omenjena dela. Citirana dela, ki imajo DOI identifikator, morajo imeti ta identifikator izpisan na koncu citata. Za citiranje revije uporabljamo standardno okraj{avo naslova revije. Med besedilom prispevka citirajte samo avtorjev priimek, v oklepaju pa navajajte letnico izida navedenega dela in po potrebi tudi stran. ^e navajate delo dveh avtorjev, izpi{ite med tekstom prispevka oba priimka (npr. pleni^ar & Buser, 1967), pri treh ali ve~ avtorjih pa napi{ite samo prvo ime in dodajte et al. z letnico (npr. mlakar et al., 1992). Citiranje virov z medmrežja v primeru, kjer avtor ni poznan, zapi{emo (inTerneT 1). V seznamu literaturo navajajte po abecednem redu avtorjev. Imena fosilov (rod in vrsta) naj bodo napisana po{evno, imena vi{jih taksonomskih enot (družina, razred, itn.) pa normalno. Imena avtorjev taksonov naj bodo prav tako napisana normalno, npr. Clypeaster pyramidalis Michelin, Galeanella tollmanni (Kristan), Echinoidea. Primeri citiranja ~lanka: mali, n., urBanc, j. & leis, a. 2007: Tracing of water movement through the unsaturated zone of a coarse gravel aquifer by means of dye and deuterated water. Environ. geol., 51/8: 1401–1412, doi:10.1007/s00254-006-0437-4. pleni^ar, m. 1993: Apricardia pachiniana Sirna from lower part of Liburnian beds at Diva~a (Triest-Komen Plateau). Geologija, 35: 65–68. Primer citirane knjige: flügel, e. 2004: Mikrofacies of Carbonate Rocks. Springer Verlag, Berlin: 976 p. jurkov{ek, B., Toman, m., ogorelec, B., ŠriBar, l., droBne, k., poljak, m. & ŠriBar, lj. 1996: Formacijska geolo{ka karta južnega dela Trža{ko-komenske planote – Kredne in paleogenske kamnine 1: 50.000 = Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau – Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana: 143 p., incl. Pls. 23, 1 geol. map. Primer citiranja poglavja iz knjige: Turn{ek, d. & droBne, k. 1998: Paleocene corals from the northern Adriatic platform. In: hoTTinger, l. & droBne, k. (eds.): Paleogene Shallow Benthos of the Tethys. Dela SAZU, IV. Razreda, 34/2: 129-154, incl. 10 Pls. Primer citiranja virov z medmrežja: ^e sta znana avtor in naslov citirane enote zapi{emo: ^arman, m. 2009: Priporo~ila lastnikom objektov, zgrajenih na nestabilnih obmo~jih. Internet: http://www.geo-zs. si/UserFiles/1/File/Nasveti_lastnikom_objektov_na_ nestabilnih_tleh.pdf (17. 1. 2010) ^e avtor ni poznan zapi{emo tako: inTerneT: http://www.geo-zs.si/ (22. 10. 2009) ^e se navaja ve~ enot z medmrežja, jim dodamo {e {tevilko inTerneT 1: http://www.geo-zs.si/ (15. 11. 2000) inTerneT 2: http://www.geo-zs.si/ (10. 12. 2009) Slike, tabele in table: Slike (ilustracije in fotografije), tabele in table morajo biti zaporedno o{tevil~ene in ozna~ene kot sl. 1, sl. 2 itn., oddane v formatu TIFF, JPG ali EPS z lo~ljivostjo 300 dpi. Le izjemoma je možno objaviti tudi barvne slike, vendar samo po predhodnem dogovoru z uredni{tvom. Obvezno je treba upo{tevati zrcalo revije 172 x 235 mm. Ve~jih formatov od omenjenega zrcala GEOLOGIJE ne tiskamo na zgib, je pa možno, da ve~je oziroma dalj{e slike natisnemo na dveh straneh (skupaj na levi in desni strani) z vmesnim »rezom«. V besedilu prispevka morate omeniti vsako sliko po {tevil~nem vrstnem redu. Dovoljenja za objavo slikovnega gradiva iz drugih revij publikacij in knjig, si pridobijo avtorji sami. Table pripravite v formatu zrcala na{e revije. ^e je ~lanek napisan v slovenskem jeziku mora imeti celotno besedilo, ki je na slikah in tabelah tudi v angle{kem jeziku. Podnaslovi naj bodo ~im kraj{i. Korekture: Te opravijo avtorji ~lankov, ki pa lahko popravijo samo tiskarske napake. Kraj{i dodatki ali spremembe pri korekturah so možne samo na avtorjeve stro{ke. Prispevki so prosto dostopni na spletnem mestu: http://www. geologija-revija.si/ Oddajanje prispevkov: Avtorje prosimo, da prispevke po{ljejo na naslov uredni{tva: GEOLOGIJA Geolo{ki zavod Slovenije Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana bernarda.bolegeo-zs.si ali urednikgeologija-revija.si Uredni{tvo Geologije Instructions for authors Scope of the journal: GEOLOGIJA publishes scientific papers which contribute to understanding of the geology of Slovenia or to general understanding of all fields of geology. Some shorter contributions on technical or conceptual issues are also welcome. Occasionally, a collection of symposia papers is also published. All submitted manuscripts are peer-reviewed by at least two specialists. When submitting their paper, authors should recommend at least three reviewers. Note that the editorial office retains the sole right to decide whether or not the suggested reviewers are used. Authors should correct their papers according to the instructions given by the reviewers. Should you disagree with any part of the reviews, please explain why. Revised manuscript will be reconsidered for publication. Author’s declaration: Submission of a paper for publication in Geologija implies that the work described has not been published previously, that it is not under consideration for publication elsewhere and that, if accepted, it will not be published elsewhere. Language: Papers should be written in English or Slovene, and should have both English and Slovene abstracts. Types of papers: Original scientific paper In an original scientific paper, original research results are published for the first time and in such a form that the research can be repeated and the results checked. It should be organised according to the IMRAD scheme (Introduction, Methods, Results, And Discussion). Review scientific paper In a review scientific paper the newest published works on specific research field or works of a single researcher or a group of researchers are presented in order to summarise, analyse, evaluate or synthesise previously published information. However, it should contain new information and/or new interpretations. Professional paper Technical papers give information on research results that have already been published and emphasise their applicability. Discussion paper A discussion gives an evaluation of another paper, or parts of it, published in GEOLOGIJA or discusses its ideas. Book review This is a contribution that presents a content of a new book in the field of geology. Style guide: Submitted manuscripts should not exceed 20 pages of A4 format (12 pt typeface, 1 line-spacing, left justification) including figures, tables and plates. Only exceptionally and in agreement with the editorial board longer contributions can also be accepted. Manuscripts submitted to the editorial office should include figures, tables and plates in electronic format organized according to the following scheme: -Title (maximum 12 words) -Authors (full name and family name, postal address and e-mail address) -Key words (maximum 7 words) -Abstract (maximum 300 words) -Text -References -Figure and Table Captions -Tables, Figures, Plates References: References should be cited in the text as follows: (flügel, 2004) for a single author, (pleni^ar & Buser, 1967) for two authors and (mlakar et al., 1992) for multiple authors. Pages and figures should be cited as follows: (pleni^ar, 1993, p. 67) and (pleni^ar, 1993, fig. 1). Anonymous internet resources should be cited as (inTerneT 1). Only published references should be cited. Manuscripts should be cited only in some special cases in which it also has to be stated where they are kept. Cited reference list should include only publications that are mentioned in the paper. Authors should be listed alphabetically. Journal titles should be given in standard abbreviated form. A doi identifier, if there is any, should be placed at the end as shown in the first case. Taxonomic names should be in italics, while names of the authors of taxonomic names should be in normal, such as Clypeaster pyramidalis Michelin, Galeanella tollmanni (Kristan), Echinoidea. Articles should be listed as follows: mali, n., urBanc, j. & leis, a. 2007: Tracing of water movement through the unsaturated zone of a coarse gravel aquifer by means of dye and deuterated water. Environ. geol., 51/8: 1401–1412, doi:10.1007/s00254-006-0437-4. pleni^ar, m. 1993: Apricardia pachiniana Sirna from lower part of Liburnian beds at Diva~a (Triest-Komen Plateau). Geologija, 35: 65–68. Books should be listed as follows: flügel, e. 2004: Mikrofacies of Carbonate Rocks. Springer Verlag, Berlin: 976 p. jurkovŠek, B., Toman, m., ogorelec, B., ŠriBar, l., droBne, k., poljak, m. & ŠriBar, lj. 1996: Formacijska geolo{ka karta južnega dela Tržako-komenske planote – Kredne in paleogenske kamnine 1: 50.000 = Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau – Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana: 143 p., incl. Pls. 23, 1 geol. map. Book chapters should be listed as follows: TurnŠek, d. & droBne, k. 1998: Paleocene corals from the northern Adriatic platform. In: hoTTinger, l. & droBne, k. (eds.): Paleogene Shallow Benthos of the Tethys. Dela SAZU, IV. Razreda, 34/2: 129-154, incl. 10 Pls. Internet resources should be listed as follows: Known author and title: ^arman, m. 2009: Priporo~ila lastnikom objektov, zgrajenih na nestabilnih obmo~jih. Internet: http://www.geo-zs. si/UserFiles/1/File/Nasveti_lastnikom_objektov_na_ nestabilnih_tleh.pdf (17. 1. 2010) Unknown authors and title: inTerneT: http://www.geo-zs.si/ (22.10.2009) When more than one unit from the internet are cited they should be numbered: inTerneT 1: http://www.geo-zs.si/ (15.11. 2000) inTerneT 2: http://www.geo-zs.si/ (10.12. 2009) Figures, tables and plates: Figures (illustrations and photographs), tables and plates should be numbered consequently and marked as Fig. 1, Fig. 2 etc., and saved as TIFF, JPG or EPS files and submitted at 300 dpi. Colour pictures will be published only on the basis of previous agreement with the editorial office. The maximum size of full-page illustrations and tables is 172 x 235 mm. Larger formats can only be printed as a double-sided illustration (left and right) with a cut in the middle. All figures should be referred to in the text and should normally be numbered in the sequence in which they are cited. The approval for using illustrations previously published in other journals or books should be obtained by each author. When a paper is written in Slovene it has to have the entire text which accompanies illustrations and tables written both in Slovene and English. Figure and table captions should be kept as short as possible. Proofs: One set of page proofs (as pdf files) will be sent by e-mail to the corresponding author. Corrections are made by the authors. They should correct only typographical errors. Short additions and changes are possible but should be paid by the authors. Geologija is an open access journal, all pdfs can be downloaded from the website: http://www.geologija-revija.si/en/ Submission: Authors should submit their papers to the address of the editorial office: GEOLOGIJA Geological Survey of Slovenia Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia bernarda.bolegeo-zs.si or urednikgeologija-revija.si The Editorial Office GEOLOGIJA št.: 59/2, 2016 www.geologija-revija.si Poljak, M., Mikuž, V., Trajanova, M., Hajek-Tadesse, V., Miknić, M., Jurkovšek, B. & Šoster, A. 129 Badenijske in sarmatijske plasti v gradbeni jami za hidroelektrarno Brežice Gabor, L. & Rman, N. 155 Mofete v Slovenskih goricah Kanduč, T., Samardžija, Z., Mori, N. Jerebic, A., Levačič, I., Kračun, M. Robinson, J.A., Žigon, S., 179 Blažeka, Ž. & Kocman, D. Hydrogeochemical and isotopic characterization of Pesnica River, Slovenia Serianz, L. 193 Tri-dimensional Model of the Radovna Glacier from the Last Glacial Period Andjelov, M., Frantar, P., Mikulič, Z., Pavlič, U., Savić, V., Souvent, P. & Uhan, J. 205 Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2015-2021 v Sloveniji Janža, M., Šram, D., Mezga, K., Andjelov, M. & Uhan, J. 221 Ocena potrebnih količin podzemnih voda za ohranjanje ekosistemov in doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih voda Horvat, A. 233 Distephanopsis concavus Horvat: a revised silicoflagellate species from the Middle Miocene of the Central Paratethys Žibret, L. 243 A contribution to better understanding of structural characteristics and tectonic phases of the Boč region, Periadriatic Fault Zon Jemec Auflič, M., Šinigoj, J., Krivic, M., Podboj, M., Peternel, T. & Komac, M. 259 Landslide prediction system for rainfall induced landslides in Slovenia (Masprem) Mohorič, N., Grigillo, D., Jemec Auflič, M., Mikoš, M. & Celarc, B. 273 Longitudinal profiles of torrential channels in the Western Karavanke mountains ISSN 0016-7789