___    16   ___
Novičar iz domačih in tišjih dežel
Z Dunaja. — Zbornica poslancev prične zborovanje 15. dne t. m. z obravnavo Berlinske pogodbe o turških
¦ Wmmmmmmmm^ammmmmmmmmmi^mimammmmmmmmammmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmam
zadevah.    Dosedanje ministre bo zbornica našla   se vse na njihovih klopeh;   potem se bodo nekateri   umaknil^ ostali pa pod predsedstvom kneza Aauersperga še ostanejo čez obravnavo državnega   proračuna za leto 1879» noter do časa, da se razpusti sedanji zbor.
— Najvažnejša   novica pa,   ki vse drugo   presega, je ta, da gre zdaj v resnici za to, da se Slovani sporazumejo z Nemci na Ceskem, in češe to posreči,   da potem pridejo Cehoslovani v državni zbor, ki  bi potem ves drug obraz dobil in bi   nastopili   vsem   slovanskim narodom bolji čas.    „Politiki"  se 2 Dunaja   poroča, da cesar sam z velikim   zadovoljstvom   pričakuje   sprave med Nemci in Cehi in da je upati, da se skoro vresniči ta nada.    Bog daj srečo! —  Po takem vendar uni dan potovanje grofa Hohenwarta v Prago ni bilo brez   vspe-ha in tudi prihod grofa  Potockega v Budapešt ne.    Še ve, da se še cele gore zaprek   morajo odpraviti,   da se sprava med Nemci in Slovani doseže glede § 19. temeljnih državnih postav  in Slovanom   krivičnega   volilnega reda, in da Magjari bodo nove gore zaprek valili med spravo Nemcev s Slovani,   ker za to   spravo vidijo pogreb svojega gospostva, čeravno  jim Cehi zagotovljajo, da se nočejo dotakniti tistih pravic, ki jim gredo, in da tudi Slovani avstrijski zahtevajo le svoje. Nova jjPresse"-je vsa za to spravo zavzeta, stara MPrese" pa strašansko divja zoper vsak kompromis. — Radovedno čakamo tedaj vsi Slovani,   kako se   bo rešila ta   za vso   Avstrija sila važna zadeva,   vsaj res uže enajsta ura bije, da se reši, in če se ugodno reši, ste stvaritvi „nove Avstrije'* pripomogli največ Bosna in   Hercegovina; po takem ne bi bila zastonj tekla   kri   naših sinov v   nekdanjih   po-krajnah turških.
—  Kakor vladni čosnikarji poročajo, postanete Bosna in Hercegovina ,,državni deželi'* (Reichs!ander), a vendar ogerska ustava od leta 1876 ne pozna take skupne države, v katero bi se privzeli Bosna in Hercegovina«. Nova ,,PresseI( zato po pravici piše: „Pač je bila nekdaj država, ki je obsegala Avstrijo in Ogersko, al ta država bila je 1867. leta pokopana in grof Andrassv je na njen grob veliko lopato prati vrgel." Bog daj, da bi zopet iz groba vstala prejšnja država in Andraasva, ki je Hohenwarta pregnal z ministerskega stola, pokopala v grob !
—   V ogerskeaa Godellu je počil glas , da so zasledili nekega slikarja iz Saksonskega, fci je nameraval napad na cesarja. Cesarja samega ni cel6 nič osupnila ta govorica, ker meni, da le bolj izvira iz prenaoete policijske bojazljivosti, kakor iz gotovega vira. — Vsakako so vendar to čudna znamenja sedanjega časa, da vladarji niso varni tacih hudodelstev!
Iz Zagreba. — Zbor obravnava hrvatski proračun za leto 1879. Potreba za avtotnno upravo Hrvatske in Slavonije je preliminirana na 3 milijone, za Granico pa na 2 milijona 266.300 gld. — Po „Kol. Zeit." je papež odobril osnovo škofa Srossmavera o organizaciji katoliške corkve v Bosoi. Po tej osnovi bila bi Bosna ena dieceza s stolico v Sarajevu; škof bi vžival dotacije b 12.000 gold. na leto in dohodke svojega posestva. Za ustroj kapitelna in semenišča je odločenih 24 000  gold.
Ogersko. — Državni proračun kaže, da bode Ogrom koncem leta zopet zmanjkalo 22 milijonov ia 901.308 gold.
Iz Turčije. — Uatajnikom v Macedoniji se huda godi, Turki so pričeli zopet strašne grozovitosti. Vse beži z dežele,
—  Na Ruskem se je v Astrahanskem okraji pričela človeška kuga, katero so tje zanesli kozaki vrnivši se iz bojišča v Aziji.