Listek. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Dai\je.) «Mladenič,> reče udova drže ga za roko, «žal mi je, da se zaradi nas podajate v nevarnost. Ako Turki zvedo, da ste kristjanom prijazni, vas gotovo umorijo. In to mi dela dvojno bolečino, ker niste krščeni in ne morete kot kristjan umreti.» «Ne bodite v skrbi zaradi mene,» odgovori Ali. «Ime mojega očela in moia obleka me varuje. Pa molite zame!» Zadnje besede je Ali govoril tiho in počasi. Nato poda Maronu roko, ki ga še spremi skozi dvorišče v neko stransko ulico. Predno se poslovi, reče Maronu: «Maron, ako bodete morali bežati, tedaj bodem tudi jaz bežal, ker jaz nimam več očetovske hiše». S temi besedami odide v glavne mestne ulice, od koder je še vedno donel straSen hrup. Maron se žalosten vrne k svoji materi in sestri in zopet poklekne ž njima pred podobo žalostne Matere božje. Vsi trije molijo skupno, da bi Bog odvrnil pretečo nevarno st in da bi jim dal moč, da ostanejo do konca stanovitni, ako bodo morali za Kristusa celo umreti. Zdaj moramo za nekaj časa zapustiti udovo in njena otroka ter razložiti, zakaj da je v Siriji izbruhnilo tako krvavo preganjanje krščanskih Maronitov. 2. Maroniti in Druzi. Na severni strani svete dežele se razteza mogočno gorovje Libanona. V dolinah in po bregovih tega gorovja živi dvojno, popolnoma različno ljudstvo, in sicer krščanski Maroniti in pa na pol poganski Druzi. Med tema narodoma že vlada 800 let smrtno sovraStvo in vedna vojska. Poprej tega ni bilo. Maroniti, ki so že davno vsprejeli katoliško vero, so bili jedini gospodarji v Libanonu. Bili so goreči kristjani in so vkljub krutemu preganjanju in zapeljevanju od Turkov in Arabcev svojo vero ohranilo čisto do današnjega dne. Tudi h grški cerkvi niso hoteli pristopiti, temveč so ostali zvesti rimskemu papežu. Za to stanovitnost se morajo zahvaliti posebno sv. pušCavniku Maronu, ki je okoli Ieta 420 po Kr. živel v neki votlini na Libanonu. Ta sv. mož je utrdil svoje ljudstvo v veri po svojih gorečih pridigah, po svoji pobožni raolitvi in lepem vzgledu. Od sv. Marona so dobili tudi ime Maroniti. Do leta 1000 so mirno živeli po svojem strmem hribovju. Takrat pa se naselijo v Libanonu arabski Druzi, divji, roparski in krvoločni mohamedani iz Egipta. Druzi, dasiravno po številu v majšini, so vendar po svoji okrutnosti zdaj vladali, stiskali in preganjali miroljubne Maronite. Čez Druze in Maronite objednem so v zadnjem stoletju gospodovali knezi ali emiri iz arabske družine Šebab. Najgrozovitejši teh mohamedanskih knezov je bil emir Bešir. Da bi dobil denar in da bi utrdil svoje gospodstvo nad Maroniti, je dal ta okrutnež mnogim svojim nasprotnikom in celo udom svoje družine oči iztakniti in roke posekati. S tako grozovitnostjo je vladal od 1. 1800 do 1840. Ubogi Maroniti so se večkrat uprli in svoie zatiralce pognali v beg. Pa vedno zopet so bili podjarmljeni in so morali vedno večje davke plačevati. Konečno pridejo leta 1840 Angleži in Avstrijanci z ladijami in vojaki Maronitom na pomoč in osvobodijo deželo. Emir BeSir je bil vjet in Angleži so ga vzeli s seboj. Vendar Maroniti niso dobili prostosti, kajti deželo so dobili Turki. ki sicer z Maroniti niso ravnali tako okrutno, pa jih tudi niso mogli zadostno braniti pred napadi divjih Druzov. Maroniti prosijo zato na Francoskem pomoči in jo tudi dobijo. Turki in Druzi so radi tega postali nezaupni in so se bali, da si bodo Fran- cozi osvojili celo Palestino in jo obdržali za sebe. Zatorej sklenejo Turki vse kristjane po Siriji pomoriti. Turški paša v Bajrutu da na tihem Druzom povelje, naj za6nejo Maronite v Libanonu moriti. In lurškim namestnikom je bilo prepovedano braniti kristjane. V majniku 1. 1860. se je začelo ne6loveško klanje kristjanov. Druzi planejo na Maronite, požgejo njihove vasi in pomorijo prebivalce. 0 tem krvavem preganjanju, ki je trajalo tri mesece, govori prvo poglavje naše povesti. Vrnimo se zdaj zopet v Sidon k svojim znancem, ki smo jih zapustili v velikem strahu in žalosti. 3. Beg. Ko se je Ali poslovil od svojega prijatelja Marona, se je naglo napotil po najbližjem potu v hiSo svojega o6eta. Naenkrat na potu prestrašen obstoji. Pred njira je ležal kup mrli6ev na cesti. Ali stopi bliže in gleda, 6e bi Se bil kateri živ, da bi mu pomagal. Pa z grozo zapazi, da so bile vsem mrtvecem odsekane glave, roke in noge. Med mrli6i spozna tudi maronitskega duhovnika, katerega je mnogokrat videl pri Maronu, in strah ga preSine pri misli, da taka usoda 6aka tudi njegove krS6anske prijatelje. Ravno ho6e oditi, ko dva Arabca prisko6ita iz ozke ulice z ostrimi bodali in ga zgrabita. «Ti si krS6anski pes,» kri6ita na vso mo6, «zato moraš umreti!» »Nikakor, jaz nisem kristjan,» odgovori Ali in se skuša osvoboditi. «Zakaj si pa tedaj tako skrbno preiskoval te mrliče in zraven glasno stokal?« rečeta porogljivo Arabca. Ali ne ve nobenega odgovora. Eden Arabec pa pravi svojemu tovarišu: «Ta fant ima turško obleko, zato mu ne smeva ni6 žalega storiti, dokler nisva o stvari 6isto prepri6ana.» «Dobro,» re6e zdaj Arabec in spusti Alija. «Zdaj pokaži, da si mohamedan in reci: «Bog je Bog in Mohamed je njegov prerok.* Ali izgovori te besede, pa tiho in nerazlo6no, tako da se Arabcema znovi6 vzbudi sum, in eden re6e: «To si tako slabo povedal, kakor da bi ne bil navdušen mohamedan, ampak strahopeten krš6anski odpadnik. Zakaj si tukaj pri mrli6ih stokal in kaj si iskal? Znabiti svoje sorodnike?» Zdaj pride Aliju dober izgovor in on re6e pogumno: »Bojim se kristjanov, ker nimam orožja, in mislil sem, da pri teh mrtvecih najdem vsaj kak nož.» «To ie tedaj vzrok?» odgovori Arabec smeje se. «Tu imaS nož! Zdaj pa pojdi z nama in pomagaj kristiane moriti kot pravi navduSen mohamedan.« In Arabca vzameta Alija na sredo in ga vle6eta s seboj naglavni trg, od koder je prihajala svitloba. Ali mora z njima, dasiravno nerad. Sr6no obžaluje svoj lažnjivi izgovor, ki ga je spravil še v večjo zadrego, kajti kristjanov noče moriti za noben denar. V svojem strahu za6ne na tihem moliti, kakor je kratko poprei slišal svoje krščanske znance: «O6e naš, ki si v nebesih, posve6eno bodi tvoje ime! Reši me! Ne daj, da bi postal morilec! O6e naš! Daj nam danes naS vsakdanji kruh! O6e, reši me vsega hudega in teh dveh Arabcev!» Tako je molil v strahu in zmešnjavi. Pa ljubi Bog je razumel njegovo molitev in mu pomagal. Kajti, ko pridejo na trg, je divja množica ravno napadala neko krS6ansko hišo. Nekateri Arabci in Druzi so nosili oropane re6i iz hiše, drugi pa so jo zažigali. Grabežljivost se polasti tudi teh dveh Arabcev, ki sta še vedno držala Alija. Zato ga spustita in se pridružita drugim roparskim 6etam, da tudi kaj ugrabita. Ta ugodni trenotek porabi Ali — zgine med množico in zbeži. Ravno ko ho6e zapustiti trg, zasliši zopet za seboj oni strašni glas, ki je ta dan že dvakrat globoko užalil njegovo srce. Ali se ozre in zagleda svojega o6eta, ki besne6o množico navdušuje, da pokolje kristjane, ki so jih prignali iz goreče hiše. Ali je mislil o6eta kle6e prositi, naj vendar ne oskruni svojih rok s krvjo nedolžnih kristjanov. A zdaj je uvidel, da bi bile vse prošnje zastonj. Napoti se proti domu in misli le Se na rešitev svojega prijatelja Marona, njegove matere in sestre. Zato je bil že skraini 6as, ker krš6anski del mesta je že gorel na mnogih krajih. Med potjo si dela na6rte za sre6no rešitev. Vsakega mimogredo6ega mohamedana se mo6no prestraSi. Ker pa ima v roki krvav nož, ki ga je od Arabca dobil, se Turki in Arabci zanj ne brigajo, da še celo hvalijo njegovo junaštvo. Pri tem spozna Ali, da ga imajo zarad njegovega krvavega noža za morilca kristjanov, in na6rt je kmalo napravljen. Sklene namre6 svojirn prijateliem priskrbeti turško obleko in krvavo orožje ter jih tako rešiti iz mesta. Domov prišedši ne najde nikogar. Urno stopi v svojo sobo in vzame iz omare turško obleko za Marona. S seboj vzame tudi ves denar, kar ga je imel in vse zlate prstane in dragocenosti, katere je dobil po svoji rajni materi. Pa kje naj dobi obleko za Maronovo mater in sestro, kajti v svoji maronitski obleki se nista smeli pokazati na ulici. Ali premišljuje, kako bi se reSil iz zadrege. Zdaj mu pride na misel, da še znabiti najde kako obleko svoje rajne matere v hiši. Naglo gre v zapuš6eno sobo, odpre omaro in res najde, 6esar je iskal. Hitro si poiš6e obleke za udovo in Judito in jo zveže v culico. Pa zdajci se spomni svoje matere, ki je nekdaj nosila to obleko. Težko mu postane pri srcu. Vse vrže od sebe, solze mu stopijo v oči in kle6e reče: «Mati, mati, odpusti mi, da zapustim svojega o6eta. Mati, jaz moram bežati, ker ho6ejo iz raene storiti morilca. Jaz moram reSiti svoje prijatelje, to bi mi tudi ti zapovedala. Mati, pomagaj mi in prosi za-me.» Potem tiho vstane in zapusti z obleko o6ctovo hišo. Po ovinkih sre6no dosp6 v ozko ulico, v kateri je stanovala udova s svojima otrokoma; rahlo potrka in pokliče Marona. Maron se oglasi: «Kdo si?» ¦ Ali, tvoj prijatelj, odpri naglo!» Duri se odpro in Ali vstopi. Udova prestrašena stopi od Alija, ko vidi v njegovi roki krvavo orožje. «Kaj,» re6e mati, «zarad nas ste umorili kakega 6loveka?» «Ne, ne,» jo pomiri Ali, «ta nož mi je dal nek Arabec. Ta krvavi nož me je varoval na potu domov in k vam in bode zdaj tudi vas varoval. »Cegava kri pa je?» vpraSa Maron. Ali pogleda orožje in re6e nemirno: «Mislim, da je kristjanska kri.» «Kristjanska kri!> zakli6e udova in vzame Aliju nož iz rok reko6: «Ljubi otroci, 6ujte, to je kristjanska kri, mu6eniška kri!» Nato poklekne pred križem, vzdigne krvavi nož in moli: «0 moj Odrešenik, poglej kri svoiih otrok, svojih bratov. Jaz ti jo darujem; in darujem ti tudi svojo kri in kri svojih otrok. 0 moj Zveli6ar, krep6aj Das v smrtnem boju!» Potem vstane stara udova in spoštljivo ogleduje krvavo orožje, pomo6i svoj prst v napol strdeno kri in zaznamuje z njo svoje 6elo in 6elo svojih otrok reko6: «Otroka, to je kri mu6enikov; naj meni in vama podeli mo6 za Kristusa umreti.» Za6udeno je gledal Ali sr6no mater, ker si ni znal razložiti, od kod prihaja njena želja po mu6eniški smrti; njemu je bila smrt nekai strašnega. Zdaj ga vpraša udova reko6: «In kaj naj zdaj storimo? Bežimo ali ostanemo?* Ali kratko pove, kako je v mestu, da bodo že najbrž v raalo urah vse kristjanske hiSe v ognju. Zato je treba naglo zapustiti mesto. Da jim turško obleko in pomaga Marona spremeniti v mladega Turka. Udova in Judita pa sta zvezali vse dragocenosti in se preoblekli po turško. Že so hoteli zapustiti hišo, ko jih še Judita opomni: <Kam bodemo bežali? Ali ne potrebujemo ni6 živeža na pot?» «Saj res,» pravi mati, «na to te je spomnil tvoj angelj. Najbrž bodemo imeli dolgo pot 6ez bregove, predno najdemo zavetje. Maron, prinesi iz kleti ves kruh in nekaj zadelanih vr6ev vina. To bodemo vzeli s sebo}.» Maron stori, kakor mu je bilo re6eno. Potem Se enkrat pokleknejo pred križ in pred Mater božjo, prose6i jo za varstvo in se poslovijo od hišice, katere ne bodo ve6 videli. Smešnice. U6itelj: »Koliko ur ima dan?« U6en e c: »Sedaj dva in dvajset.« U 6 i t e 1 j: »Kako to, da sedaj dva in dvajset?« U6en e c: »Mati so rekli, da Je sedaj dan dve uri krajši!« Zobozdravnik: »Ali lahko z milostivo gospo govorim?« Hišna, ki ni poznala zobozdravnika: »Ne, gospo bolijo zobje«. Zobozdravnik: Kako jo naj bolijo zobje, ko pa sem ji jaz še le sedaj prinesel umetno zobovje.