Poštnina plačana ? gotovini. Leto XV., štev. 29$ Ljubljana, nedelja 30. decembra I934 Cena t Din upravmStvo. ujuoijana ttnafljeva ulica a. — Telefon St. 3122. 3123, .3124. 3125. 3126 Lnseratni jddeiek: Ljubljana. Selen« ourgova al- Tei S492. 2492. Podružnica ManDor. Gosposka ulica iSt 11. — Teielon št 24.% Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. - Telefon St 190 Računi pri pošt Ček zavodih: Ljubljana ŠL 11 «42. Praga Cislo 78.180, VVten št 105 241 Po seji glavnega odbora JNS V veliko negotovostjo je politična javnost pričakovala izida seje ožjega glavnega odbora JNS, ki je bil sklican, da se posvetuje o politični situaciji, kakršna ie nastala po ostavki vlade g. Uzunoviča in po imenovanju kabineta g. Bogoljuba Jevtiča. V mnogih tujih časopisih se je ta iz-prememba tolmačila kot začetek nove notranje politične orientacije v Jugoslaviji. V naših domačih protišest o januar-skih krogih pa se je tcimačila ta izpre-memba kot znak, da bo kmalu postavljeno na glavo vse, kar je pokojni kralj Uedinitelj zasnoval in vsem dobrim Ju-goslovenom zapustil z izročilom: Čuvajte Jugoslavijo! Kaj vse se je te dni pripovedovalo in "kaj vse se je napovedovalo! To bi moglo vznemiriti vsakega nacionalnega človeka, da ni že na pivi pogled tako smešno ali pa naravnost blazno! Poziv g. Jevtiča voditeljem opozicije, da iz svoje ne-gativistične politike preidejo na tla pozitivnega sodelovanja za napredek naroda in države v sedanjih težkih časih, so znani nepoboljšljivci zlasti pri nas poizkušali tolmačiti kot znak polnega povratka na staro in bili bi najrajši videli v njem kapitulacijo jugoslovenske ideje. Ti nepoboljšljivci so seveda previdno zamolčali, da je g. Jevtič klical vse, ld dosedaj še stojijo ob strani, k pozitivnemu sodelovanju, ne v svrho re. vizije šestojanuarske politike, nego v svrho nienega ojačenja in da so načela 6. januarja slej ko prej stalna neomajna osnova naše državne in nacionalne politike. Kakor doslej, tako tudi v bodoče ne more nihče v Jugoslaviji sodelovati pri vodstvu države, kdor brezpogojno ne priznava državnega in narodnega edinstva. Kakor doslej, tako tu. di za bodoče zaradi življenjskih interesov našega državnega in nacionalnega razvoja ne more biti govora o kakršnikoli politični grupaciji naroda, ki bi slonela na verskih, plemenskih ali pokrajinskih osnovah. Ves narod ve, zakaj to. Take grupa-cije so v svojem bistvu separatistične, ker vodijo neizbežno do novih medseboj. nih borb in do razdvojenosti ter odpirajo vprašanja, ki jih je pokojni kralj cb •soglasju nepokvarjene d-aše vsega našega naroda, na vrhuncu svoje nacionalne avtoritete in v polnem razmahu svoje državniške in narodno voditeljske dale-kovidnosti za vedno zaprl in ki jih nik-do otvarjati ne more, ne da bi spravil vse delo kralja Uedinitelja v nevarnost. Ko so bili opozicionalni voditelji povabljeni k sodelovanju, jih nihče ni puščal v dvomu, pod kakšnimi pogoji je sodelovanje mogoče. Iz izjave samega predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča vemo, da so gospodje iz opozicijskega tabora upravičenost tega stališča priznali. Seveda pa od priznavanja med štirimi stenami pa do izvajanja v širokih masah naroda v vsem političnem nehanju in delovanju ni vedno gladka n kratka pot. Dolga je približno toliko, kolikor je dolga pot od razgovora do faktične udeležbe na državni moči. Z zadoščenjem mora pri nas sleherni človek pozdraviti, ako je g. dr. Korošec sedaj ponovno osvojil šestojanuar-ska načela in s tem večjo pozornostjo opazujemo, ali in kako se bo stvarnost onih, ki so dosedaj pri nas vodili delo v duhu protišest o januarskih načel, prilagodila temu dejstvu. Iskreno bi želeli, da se čim prej pokažejo vidni znaki te nove stvarnosti in da se kmalu tudi realno posvedoči resignaeija na obnovo versko in plemensko opredeljene politične organizacije, o kateri se gotovi krogi še vedno vdajajo starim iluzijam. Med tem je g. Jevtič s sestavo svojega kabineta iasno pokazal, da so ostale osnove državne politike neokrnjene. V novo vlado je vstopila cela vrsta mož, ki v JNS s predsednikom vlade g. Jev-tičem vred zavzemajo odlične položaje in o katerih ve ves svet, da niso za nobeno ceno pripravljeni sprejemati kompromisov na račun načel čiste jugoslovenske politike. Ako je treba demantija za te pripovedke, ki so jih v živahni konkurenci z našimi domačimi fanfaroni raznašali razni zagrebški politični vse-zralci. potem je včeraj objavljeno ime-novctnje bana dr. Marka Kostrenčiča de-manti, ki ga bo vsakdo razumel. Novi ban savske banovine, bivši minister in sena.tor, vseueiliški profesor dr. Ko_ strenčič, je mož. ki ne dooušča nobenega slepomišenja v pogledu jugoslovenske linije in ki bo čvrsto nadaljeval politiko svojega predhodnika, kraljevega namestnika dr. Peroviča. katerega je kraljevo zaupanje poklicalo na najvišje državno mesto. Naša nacionalna omla-dina, ki je nedavno poromala na Oplenac, bo še s prav posebnim zadoščenjem vzela na znanje imenovanje odličnega profesorja, ki je z njo kot tovariš potoval na naš sveti kraj in bil njej enak v borbenosti in navdušenju za popolno zmago nacionalne ideje. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah glavno vodstvo JNS na usta svojega najvišjega eksekutivnega organa, ožjega glavnega odbora, koncentriralo vso težino svoie diskusije o politični situaciji na tem, da še enkrat podčrta - 'l . .'-V' s*,- ' n i 'm Naročnina znaša mesečne Din 25.— Za inozemstvi Diu 40.— Uredništvo-Ljubljana, KnaTljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulic8 11 Telefon 9t 2440 Celje, Str-ssmayerjeva ulica 8L L Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Italija pred končno odločitvijo Ureditev srednjeevropskega problema in jamstvo avstrijske neodvisnosti sta mogoča le s sodelovanjem Male antante Pariz, 29. decembra, d. Skrivnost, v katero so zavita francosko-italijanska pogajanja, ima za posledico, da se v tisku pojavlja poleg optimizma, ki smatra njihovo srečno zaključitev samo še za vprašanje par dni, tudi pesimizem, ki predstavlja zadevo tako, kakor da ie treba najhujše težkoče šele odpraviti. Vsekakor pa se more o pogajanjih reči, da so v poslednjem stadiju in da je pričakovati v nekaj dneh zaključek, ki bo predstavljal bodisi resničen sporazum ali pa se bo omejil na formulacije, ki naj bi samo pokrile neuspeh. Če se sme verjeti razmeroma soglasnim vestem, se zdi, da je eno poslednjih spornih vprašanj na področju srednje-evropske politike v tem, da bi se imela po francoskem predlogu povabiti Mala antanta kot celota k pristopu k paktu za zagotovitev avstrijske neodvisnosti, dočim želi Mussolini ta pakt omejiti samo na neposredne avstrijske sosede, tako da bi bila Rumuni-ja izločena. Glede na probleme, ki se tičejo nepo- sredno Francije in Italije, se zdi, da je zadovoljivo urejeno vprašanje italijanske manjšine v Tunisu in dosežen sporazum o francoski ekvatorialni Afriki. Obstojajo pa še resne težkoče glede vzhodne Afrike, kjer želi Italija dobiti dohod do zaliva Dji-butija in sodelovati pri upravi francosko-abesinske železnice, kar je doslej Francija odklanjala. Kljub temu se smatra na tem področju obsežno zbližanje za mogoče. Za primer, da se to uresniči, se pričakuje potovanje Lavala v Rim v prvih dneh po novem letu, torej še pred posaarskim plebiscitom. Glede na italijansko zahtevo, da naj bi mednarodni pakt o jamstvu za neodvisnost Avstrije podpisali le Češkoslovaška in Jugoslavija in ne Mala antanta kot celota, ker Rumunija ni avstrijska soseda, opozarjajo v pariških političnih krogih, da tudi Francija ni neposredna soseda Avstrije. Francoski politični krogi ne bi radi videli poizkusa, da bi se Mala antanta ne priznala kot diplomatska celota. ompromisni predlog Laval bo odpotoval v Rim šele tedaj, ko bo Mussolini pristal na kompromisni predlog, ki sta ga izdelala Laval in Titulescu Pariz, 29. decembra, g. V Parizu pričakujejo najkasneje za jutri poročilo, ki ga bo predložil francoski vladi poslanik de Chanr brun o svojem današnjem razgovoru z Mussolinijem. V pretekli noči je dal zunanji minister Laval zadnja navodila francoskemu poslaniku v Rimu. ki je danes te predloge predložil Mussoliniju. V zadnjih 24 urah so se francosko-italijan-ska po^aiania odločno obrnila na bolje-Kamen spotike je bila Mussolinijeva želja, da nai bi avstrijsko neodvisnost jamčile samo sosede Avstrije, dočim ie francoska vla- da nostavila zahtevo, naj sodeluje Mala antanta kot celota, torej tudi njena članica Rumunija. Rumunski zunanji minister Titulescu, ki biva trenutno v St. Moritzu, je izdelal posredovalni predlog, ki sa je sprejel tudi Lava! in čegar vsebina je bil glavni del včerajšnjih navodil za francoskega poslanika v Rimu. Ves včerajšnji dan ie bila telefonič-na izmenjava misli med Parizom, Rimom in St. Moritzem izredno živahna- Če bo Mussolini pristal na predlo«, ki sta ga izdelala Laval in Titulescu. hi mosel I>aval že 2. ali ¥ pričakovanju deklaracije vlade g. Jevtiča Narodna skupščina je sklicana za 3* januar — Na prvi seji se bo predstavila nova vlada s svojo deklaracijo Beograd, 29. decembra p. Predsedstvo Narodne skupščine je sklicalo danes prihodnjo sejo Narodne skupščine za 3. januar ob 4. popoldne. Sklicanje skupščine smatrajo za znak, da je politična situacija po včerajšnji seji ožjega glavnega odbora JNŠ razčiščena. V političnih krogih je vse to še bolj povečalo zanimanje za sejo, na kateri se bo vlada g. Jevtiča predstavila Narodnemu predstavništvu s svojo deklaracijo. V ostalem bo zasedanje Narodne skupščine le kratko in bo v glavnem posvečeno državnemu proračunu, ki bo takoj po objavi v Narodni skupščini izročen v nadaljnje postopanje finančnemu odboru. Kakor zatrjujejo v parlamentarnih krogih, bo novi finančni minister v teku razprave v finančnem odboru predložil nekatere važnejše izpremembe prvotnega proračunskega predloga. Italija oborožuje Avstrijo Italijanski oficirji proučujejo obmejne postojanke v spremstvu heimwehrovcev — Italijanski topovi in letala za Avstrijo Praga, 29. decembra, d. Socialno-demo kratski dnevnik »Pravo Lidu« je objavil poročilo z Dunaja, ki pravi med drugim: Konservativno glasilo za nemško Švico »Vaterland«. ki izhaja v Luzernu in čigar dunajski dopisnik je glavni urednik »Reichs-posre« ter državni svetnik dr. Funder, pu trjuje v senzacionalnem članku stalno zanikano dejstvo, da o kaki samostojnosti Avstrije ne more biti več govora. »Vaterland« je objavil pred dnevi naslednje: Po poslednjih obiskih raznih avstrijskih voditeljev podpira Italija Avstrijo v voja- osnovno linijo svoje politike. JNS pri tej priliki upravičeno proglaša, da se je formirala kot sprovoditeljica in bra-niteljica nacionalnega programa, proglašenega s šestojanuarskim manifestom in da se postavlja vsa v službo državne politike, ki čuva ta program. Opozarjajoč v svoji resoluciji, da bo s tega pro-gramatičnega stališča ocenjevala vse_ politične akcije in pojave v našeui državnem življenju in s tega stališča uravnavala tudi svoje zadržanje v novo nastali situaciji, daje JNS vladi g. Jevtiča močno oporo in sigurno zaslombo proti vsakomur, ki bi hotel pod krinko sodelovanja zanesti v našo državno politiko grehe žalostne nedavne plemenske in verske razdvojenosti. Resolucija ožjega glavnega odbora JNS je bila sprejeta v vseh nacionalnih krogih zaradi odločnosti in jasnosti, a tudi zaradi zmernosti, z neprikitim zadoščenjem. Z njo je rečeno, da se v državni politik: ne more z nikomur, kdor ne sprejme v besedi in dejanju šestoja-nuarskega programa, a istočasno je odprta pot vsem konstruktivnim elementom, ki hočejo v duhu prave jugoslovenske ideje, pa bilo v okviru JNS ali izven njega, resnično pomagati, da se do kraja izvede manifest kralja Uedinitelja. škem pogledu ter izvršuje nanjo pritisk na razne načine. Člani Heimivehra potujejo v Italijo, kjer jih instruirajo. Oddelki Heim-vvehra so oboroženi z italijanskim materialom. Italijanski oficirji proučujejo zlasti teren vzdolž jugoslovenske meje, in sicer pod vodstvom heimwehrovcev. V tovarni municije v Hirtenbergu so bili v zadnjem času zaposleni trije italijanski strokovnjaki. Italija dobavlja topove in letala, predvsem pa se pričenja Avstrija tudi sama oboroževati. Izdelan je obširen načrt za razvoj avstrijske vojske. Oboroževalna industrija dobiva velika naročila za dobavo čelad, mask itd. ter dela s polno paro. Glede na to ne more biti dvoma, da je med Avstrijo in Italijo dogovorjeno vojaško sodelovanje. Sosedi obeh držav se bodo morali ravnati po teh okoliščinah. Zinovjev in Kamenjev v izgnanstvu Pariz, 29. decembra. AA. Havas pgroča iz Moskve: Širijo se glasovi, da sta Kamenjev in Zinovjev odpotovala v pregnanstvo 27. t. m., toda uradne potrditve ali preklica teh glasov še ni. Moskva, 29. decembra. w. Naslednik umorjenega Kirova je izjavil na strankinem zborovanju, da je preganjanje pristašev Zinovjeva končano in so vsi člani leningrajskega centra že aretirani. Zaradi tega ni treba računati, da bo izvršenih še kaj aretacij. Francija odklanja izročitev Trockega Pariz, 29. decembra, č. »Excelsior« poroča, da francoska vlada ne namerava izročiti Trockega Rusom, dasi je ruska vlada svojo zahtevo po njegovi izročitvi utemeljila z dokumenti, po katerih naj bi bil v zvezi z zaroto, katere prva žrtev je postal Kirov. 3. januarja potovati v Rim. Laval namerava v tem primeru po obisku Rima in še pred zasedanjem Društva narodov, ki je določeno na 11. januarja, potovati za kratek čas še * London, da hi se tako odzval vabilu, ki mu ga je izročil pri zadnjem obisku v Parizu angleški zunanji minister Mr John Simon. O francoskih kompromisnih predlogih poročata sOeuvre* in >Echo de Parist, da gre za sklenitev srednje-evropskega pakta po vzoru balkanskega pakta- Ta pakt naj hi podpisale Italija, Jugoslavija, Rumunija, Češkoslovaška in Francija, pozneje pa Se Madžarska in Nemčija. Sporazum naj hi stopil v veljavo tudi tedaj, če hi ea Nemčija ali Madžarska ne podpisali. Po tem sporazumu naj bi se predvsem zajamčila avstrijska neodvisnost in se uredili obmejni odnošaji med Italijo in državami Male antante. >Echo de Pariš« pristavlja k svojim informacijam. da sta na ta načrt Češkoslovaška •n Rumunija že pristali in se od ure do ure tudi pričakuje pristanek Jugoslavije. Italijanske spletke proti Mali antanti Mussolini proti jamstvu Male antante kot celote za avstrijsko neodvisnost Rini, 29. decembra, d. »Giornale d' Ita-lia« je mnenia, da so odgovorni francoski krogi spoznali potrebo, da jamstva za zaščito Avstrije ne bodo samo moralna, temveč tudi materialna, ker se more samo aa podlagi materialnih jamstev zagotoviti ravnotežje v srednji Evropi ter na podlagi popolne paritete omogočiti koristno sodelovanje Italije in Francije. Tudi »Lavoro fascista« trdi, da so v Parizu spoznali, da se v interesu miru ne smejo zavlačevati priprave za sestanek Mussolinija in Lavala, pravi pa, da do odločitve glede tega še ni prišlo. Trditev Per-tinaxa. da Mussolini ni ublažil svojega stališča napram Mali antanti in da pri organiziranju jamstvenega sistema za zaščito Avstrije ne pristaja na staro francosko tezo, po kateri naj bi bila Mala antanta nastopala kot celota napram Italiji in njenima zaveznicama Avstriji in Madžarski, kakor tudi. da zahteva Mussolini. naj jamčijo za neodvisnost Avstrije samo njene neposred- ne sosede, list ne demantira; na«protno poudarja, da fašistične Italije ne morejo *a-doroljiti v pogledu Avstrije moralna jamstva. kakršna so ona. ki jih vsebujejo znane deklaracije velesil, zaradi česar se pri iskanju materialnih jamstev ne morejo upoštevati države, ki ne meje na Avstrijo. Po trditvi tega lista Mala antanta ne more kot celota prevzeti obveznosti materialnih jamstev za ohranitev Avstrije, ker bi bilo absurdno, če bi postala garant avstrijske neodvisnosti Rumunija, ki ne meji na Avstrijo. V tem primeru bi se moglo celo zahtevati, da naj prevzameta tudi Turčija in Grčija, ki sta članici Balkanske zveze, ista jamstva, toda že zaradi geografskega položaja teh dveh držav mora biti vsakomur jasno, da ta jamstva ne bi bila učinkovita. Važno je za sedaj samo to, trdi >Lavoro fascista«, da dobi Avstrija materialna jamstva, nakar se bo lahko stopilo na pot, ki vodi k gospodarski obnovi podunavskih držav. Novi ban savske banovine Za naslednika bivšega bana v Zagrebu, sedanjega kr. namestnika dr. Peroviča, je imenovan bivši minister in senator dr. Marko Kostrenčič Beograa, 29. decembra- AA. Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev ter na podlagi čl. 86 ustave je kraljevo namestništvo imenovalo za bana savske banovine univ. profesorja v Zagrebu in bivšega ministra dr. Marka Ko-strenčiča. ★ Novi ban savske banovine, senator dr. Marko Kostrenčič je bil rojen 1- 1884. v Zagrebu. kjer je dovršil tudi vseučilišče. Leta 1910. je bil promoviran za doktorja prava. posvetil pa se je specialnemu 6tudiju slovanske pravne zgodovine in je študiral v Pragi. Budimpešti. Varšavi in Lvovu. Leto dni je delal tudi v dunajskem pravnem institutu- Spočetka se je nameraval posvetiti sodniški karieri. L- 1911. ee je habilitiral na zagrebškem vseučilišču za docenta hrvatske pravne zgodovine. Dve leti nato je kot izredni profesor prevzel katedro hrvatsko pravne zgodovine in tri leta potem je postal redni vseučiliški profesor. Po uedinjenju leta 1919. je razširil svojo katedro hrvatske pravne zgodovine na pravno zgodovino Hrvatov, Srbov in Slovencev. Izdal je več znanih razprav o pravni zgodovini Slovanov sploh in specialno o jugoslovenski pravni zgodovini. Dne 19. januarja 1. 1931. je bil imenovan za ministra socialne politike In narodnega zdravja. L. 1932 je postal senator. Vrnil ee je v Zagreb in nadaljeval svoje delo na vseučilišču kljub senatorski funkciji. Japonska odpovedala vvashlngtonsko pogodbo Včeraj je japonski poslanik sporočil ameriški vladi odpoved ameriške pomorske pogodbe TFashington, 29. decembra. AA. Japonski poslanik Saito je uradno sporočil ameriškemu zunanjemu ministru Hullu, da odpoveduje Japonska vvashingtonsko pomorsko pogodbo. Saito je izjavil, da upa Japonska v sklenitev novega pomorskega pakta. Japonska bi bila pripravljena omejiti svojo mornarico na polovico in črtati vse linijske ladje in matične ladje za letala, če store isto druge pomorske države. Noto o odpovedi vvashingtonskega dogovora je izročil ameriški vladi zato. ker vidi v njej glavnega podpisnika pomorskega dogovora. Japonski poslaniki so sicer o tem obvestili tudi druge velesile, toda stvar Zedinjenih držav je. da Japonsko odpoved uradno sporoče sopodpisnicam Veliki Britaniji, Franciji in Italiji. Prihodnja konferenca podpisnikov pomorske pogodbe, ki bi se jim morda pridružili še Rusija in Nemčija, bo leto dni po odpovedi pogodbe London, 29. decembra. AA. Japonski poslanik Matsudaira je danes ob 17. obiskal zunanjega ministra. Ura njegovega obiska se ujema z uro. določeno za izročitev note o odpovedi pomorske pogodbe v Wa-shingtonu (ob 12. po vvashingtonskem času). Mislijo, da je obisk Matsudaire samo korak vljudnosti, da Japonska obvesti britansko vlado o odpovedi pomorske pogodbe. Včeraj je admiral Jamamotto obvestil britanske strokovnjake o nekaterih podrobnostih glede sprejema, ki so ga na Japonskem doživeli britanski predlogi. Obenem je podal še nekaj dopolnilnih vprašanj. Uvodni pomorski razgovori so sedaj končno prišli v fazo, kjer se lahko nadaljujejo samo po rednem diplomatskem potu. Tokio, 29 decembra AA O priliki odpovedi wasHngtonske pogodbe je izjavil zastopnik zunanjega ministrstva, da želi japonska vlada v preliminarnih razgovorih o pomorski razorožitvi doseči s sodelovanjem prizadetih velesil nov pravičen in ustrezajoč dogovor. Zastopnik zunanjega ministrstva je dodal, da bi takšna pogodba zajamčila varnost pomorskih velesil drugo pred drugo, obenem pa znižala breme oboroževanja. Mednarodni šahovski turnir v Hastingsu Hastings, 29. decembra, n. V četrtek se je začel tu veliki mednarodni šahovski turnir. Udeleženci so pri žrebanju dobili sledeče številke: 1. Milner-Bary, 2. Lilienthal, 3. Michell, 4. Norman, 5. Capablanca, 6. Botvinnik, 7. dr. Euwe, 8. Thomas, 9. Miss Menšik, 10. Flohr. Rezultati prvega kola so bili: Euwe je remiziral s Capablanco, Flohr po obupni obrambi z Botvinnikom, Lilienthal z Mil-ner-Barryjem, Menšikova z Michelom. Thomas je porazil Normana. Včerajšnje drugo kolo je prineslo dve senzaciji. Thomas je v 24. potezi porazd Capablanco, ki je napravil grobo napako, dr. Euvve pa Botvinnika. Michel je zmagal nad Milner-Barrvjem. Partiji Lilienthal-Flohr in Menšikova-Norman sta končali re-mis. Stanje po 2. kolu je Thomas 2, dr. Euwe, Michel 1 in pol, Flohr, Lilienthal, Menšikova 1, Capablanca, Botvinnik, Norman, Milner-Barry poL Tretje kolo Hastings, 29. decembra r. V današnjem 3. kolu je Capablanca porazil Menšikovo, Lilienthal Mitchela. Milner Normana. Thomas Botvinnika. Partija Flohr : Euwe je končala remis. Pred odločitvijo v Posaarju Saarsko vprašanje v nacionalnem pogledu ni več francosko-nemška, ampak eminentno nemška zadeva Pariz, 27. decembra. Le Se po dnevih se meri razdobje, ki loči Evropo od enega najpomembnejših političnih aktov, kar jih je bilo v vsej povojni dobi — od saarskega plebiscita. Diplomatske priprave tega dogodka so res potekle razmeroma ugodno in uspešno, rimski in ženevski sporazum sta izločila mnogo opas-nih ognjišč morebitnih konfliktov, vkljub temu pa je vprašanje Posaarja in njegove usode ostalo slej ko prej nad vse kritična tačka evropske politike. a riznaci j« treba, da je Francija s svoje strani storila vse, kar je bilo v okviru ver sajskih določb možno in dopustno, da se 'z-gladijo glavne diference in se utre med obema sosednima velesilama pot za reševanje velikih političnih vprašanj, od katerih na koncu zavisi bodočnost Evrope in njene pacifikacije. Francija se je do gotove mere na plebiscitu desinteresirala, pristala je na mednarodno solucijo varnostne službe in že v naprej sprejela možnost ponovitve plebiscita po primernem razdobju, ako bi se večina saarskega ljudstva 13. januarja izrekla za status quo. S tem je omogočeno zlasti onim glasovalnim upravičencem, ki nočejo za vedno izgubiti domovinske skupnosti z Nemčijo, niso pa voljni vzeti nase hitlerjevskega jarma in vseh njegovih konsekvenc, da svobodno oddajo svoj glas, ne da bi pri t«'m žrtvovali svoje nemštvo. Dane« »» položaj v resnici ta, da pri plebiscitu .ia priključitev Posaarja Franciji nikdo več resno ne misli in da gre zgolj za odločitev, ali se vrne deželic« že zdaj brezpogojno v nemško skupnost, ali pa šele kasneje, ko se bodo razmere v Nemčiji ustalile in se bo izkazalo, ali ima sedanji režim res tako vi'teniško moč, da bo vsaj v svojem b'stvn obvladal nemfki narod za vso bodočnost — kakor je slovesno zatrdil Adolf Hitler. Tako se je prvotno zamišljena baza saarskega plebiscita močno premaknila. Saarsko vprašanje v nacionalnem pogledu ni več francosko-nemška, nego eminentno nemška zadeva. Borba med obema glavnima posaar-skima frontama se morda ravno zaradi tega močno zaostruje. Kljub zatrjevani miroljubnosti in kljub zagotovilom popolne glasovalne svobode, dokazujejo poročila iz Posaarja občutno naraščanje ner-voznosti. Incident z angleškim oficirjem, prepoved Izobešanja zastav, aretacije in grožnje s poznejšimi posledicami vse to so simptomi bolestne psihoze, ki utegne voditi do nevšečnih dogo-dkov, če ne bo mednarodni vojaški kontingent v vsakem pogledu opravičil zaupanja odločilnih mednarodnih činiteljev. Akcija za brezpogojno takojšnjo vrnitev v Nemčijo je izgubila svoje morda najbolj učinkovito asritacijsko sredstvo, čim se je odprla možnost kasnejše ponovitve glasovanja, ako se za enkrat najde večina za podaljšanje sedanjega provizorija. če tedaj rjava fronta obsoja izjavo za status quo že v naprej kot narodno izdajo, je to gotovo pretiravanje, ki ni v nobenem skladu z d^jan^k*® položajem. Na drugi strani so grožnje hitlerjevskih eksponentov, ki napovedujejo obračun z nasprotniki, precej dvorezno orožje. Lahko sicer pač »trahu- jejo Izvestne neodločne glasovalce, pri drugih pa strah pred pereekucijami zmagovitega kljukastega križa še bolj podžge ' vnemo, da se prepreči zmaga in X njo vse njene posledice. Razmerje sil obeh nasprotnih front Je še povsem nejasno. Zborovanja, ki Jih sklicujeta oba tabora, ne dokazujejo mnogo, Med udeleženci je večina takih, ki hodijo na vsak zbor, in če je število hitlerjevskih manifestacij večje, je to bolj posledica negotovosti, ki nalaga pred odločitvijo skrajno opreznost, kakor pa dokaz, da je večina za nemško repatriacijo že zagotovljena. Odločitev sama pa bo padla v tajni glasovalni celici, kamor ne bodo segle oči Goebbelsovih Izvidnikov. Propagandna sredstva so precej neenaka. Nemška fronta razpolaga z bogatimi sredstvi, okroglo 50.000 glasovalcev se pripelje s posebnimi vlaki lz Nemčije, kar pomenja takorekoč enako število dobro pripravljenih agitatorjev. Nevtralnost Vatikana je paralizirana z dejstvom, da sta sedeža obeh škofij, pod kateri spada saarsko ozemlje, Trier in Speyer, na nemških tleh in tedaj izpostavljena režimskemu pritisku. Fronta za status quo, obstoječa v glavnem iz socialistov in centrumašev, pa tudi iz Intelektualcev, ki so miselno blizu nemškim emigrantom Je navezana na to, kar zmore duševno in gmotno sama. če bi hitlerjevska fronta kljub temu podlegla, bi bil to poraz, ki bi zadel v živo ln bi po vsej priliki učinkoval pred vsem v nemški notranjosti, ki je, kakor se zdi, v zadnjem času polna pritajenega nemira in podtalnega vretja. Kljub dej stvu, da bo po izidu glasovanja, naj bo kakršenkoli, v prvi vrsti prizadeta Nemčija sama, pa ostane saarski plebiscit ve-levažna mednarodna zadeva. Voditelj protihitlerjevske saarske fronte Rraun je objavil v angleškem tisku pomemben članek, v katerem izvaja, da bi nemška zmaga v Posaarju pomenjala nevarnost za evropski mir, ker bi ojačlla narodnosocialistični režim in mu dala pogum za nova ekspanzijska podjetja. Adolf Hitler sicer zagotavlja, da bi se z vrnitvijo Posaarja likvidirala zadnja ovira za sporazum e Francijo, ni se pa odrekel svojim zunanjepolitičnim aspiracijam. Prav gotovo pa ne onim na vzhodu, kar potrjuje že Neurathova izjava, da Nemčija ne more sprejeti vzhodnega pakta, če bi morala s tem za vedno priznati svoje vzhodne meje. Na drugi strani pa bi poraz v Posaarju naravnost silil vladajoče voditelje k novim podjetjem, da dosežejo drugod zunanje politične uspehe, ki jih za utrditev svojega položaja neobhodno potrebujejo. Napetost s katero politični svet čaka na rezultat 13. januarja, je brez dvoma utemeljena. Toda še pomembnejši utegnejo biti za Evropo dogodki, katerim bo saar6k1 plebiscit izhodišče. Preokret v marsejski preiskavi Uspešna intervencija Paula Boncourja — Francija bo ponovno zahtevala izročitev Paveliča Pariz, 29. decembra, p. Zastopnik Nj. Vel. kraljice v procesu proti marsejskim atentatorjem Paul Boncour je imel tudi včeraj in danes daljše konference s preiskovalnim sodnikom v Marseilleu ter je stopil v stike tudi z raznimi oblastmi, ki sodelujejo pri preiskavi. V teku proučevanja preiskovalnih spisov je g. Boncour ugotovil pomanjkljivost preiskave v nekaterih točkah in predlagal njeno izpopolnitev, na kar je preiskovalni sodnik pristal. Glavno pozornost je g. Boncour pri tem posvetil sokrivdi Paveliča in Kvaternika ter sprožil novo akcijo za njuirj izročitev francoskim oblastem. O tem je imel danes razgovor tudi z notranjim ministrom, kateremu je predlagal ponovno demaršo francoske vlade v Rimu. zlasti še, ker italijanska vlada doslej oficielno izročitve obeh zločincev še ni odklonila. Sinoči je g. Boncour sprejel domače in inozemske novinarje ter jim podal dališo izjavo, v kateri pravi med drugim: Preiskava je mnogo bolj komplicirana, kakor pa sem mislil. Mnogo je še nerazčiščenih vprašanj, ki pa se morajo v interesu nepristranske ugotovitve resnice in krivde vsestransko pojasniti, še predno pridejo atentatorji pred sodišče Ta preiskava se lahko zelo zavleče, tako da je malo verjetno, da bi se mogla glavna razprava zoper marsejske atentatorje vršiti pred julijem 1935. Francoske oblasti so storile vse, de se marsejski zločin vsestransko razjasni in so pri tem naletele na lojalno podporo in sodelovanje mnogih drugih evropskih držav. Zal pa moram tud' ugotoviti, da nekatere? države preiskave ne le niso podpirale, marveč nar?vnost ovirale in v nekaterih primerih popolnoma onemogočile. Vse to bom podrobno iznesel na glavni razpravi, kajti svet mora izvedeti, kdo daje teroristom potuho. V kolikor pa je v moči francoskih oblasti, se bo preiskava izvršila vsestransko, tako da bo točno ugotovljena krivda in odgovornost vseh in da vsi zločinci prejmejo zasluženo kazen. Tajinstveni Slovanki na sledu V zvezi s preiskavo v Marseilleu se sedaj izve, da so policijski agenti, ki so vodili preiskavo ne samo v Franciji, marveč tudi v inozemstvu, prišli na sled tajinstveni »plavolasi Slovanki«. ki je bila v družbi atentatorjev in ki jim je nabrže prinesla sporočila Paveliča in denar. V osrečilo se je po dolgotrajnem vsestranskem poizvedovanju ugotoviti njeno identiteto in njeno sedanje skrivališče. Podrobnosti čuvajo zaenkrat še v najstrožji tajnosti. Izve se le toliko, da je po atentatu pobegnila iz Francije najprvo v Italijo, od tam na Dunaj in z Dunaja v Berlin, kjer se je sestala z nekim znanim teroristom, ki je zapleten v marsejski zločin. Ko so jo mislile nem- ške oblasti aretirati, je izginila iz nemške prestolnice. Sedaj jo imajo že pod nadzorstvom in so storjeni koraki, da jo primejo in izroče francoskim oblastem. Pavelič sam Je izročil atentatorjem orožje Pariz, 29. decembra, č. V francoski politični javnosti je zbudilo mnogo zanimanja sporočilo civilnega zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije Paula Boncoura po razgovoru z marsejskim preiskovalnim sodnikom Du-eupom du Saint Paul in delegatom jugoslovenskega notranjega ministrstva Simonovi-čem, da bodo francoske preiskovalne oblasti ponovno zahtevale izročitev dr. Paveliča. Ponovno francosko zahtevo utemeljuje dejstvo, da ni bil tajinstveni Peter, ki je teroristom delil orožje t a atentat, nihče dragi nego dr. Ante Pavelič sam. Preiskovalne oblasti so dobile o tem sedaj povsem neizpodbitne dokaze. Konvencija proti terorizmu Ženeva, 29. decembra. AA. Besedilo resolucije o zatrtju mednarodnega terorizma, ki jo je izglasoval 10. t m. svet Društva narodov, so poslali članom Društva narodov. Generalni tajnik Društva narodov prosi obenem naslovljence, naj sporoče svoje morebitne pripombe še pred 31. marcem 1933, da jih bo mogel izročiti v razpravo odboru enajstih, v katerem so zastopane Belgija, Anglija, Cile, Španija, Francija, Madžarska, Italija, Poljska, Sumunija, Rusija in Švica. Znaki preranega staranja! nervoa- 7 Sestanek gospodarskega sveta Balkanske zveze Beograd, 29. decembra. Gospodarski svet balkanskega sporazuma se bo sestal 15. januarja v Atenah in bo razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarskim zbli-žanjem med balkanskimi državami in bodo prišla na dnevni red prihodnjega sestanka, najbrže v Bukarešti meseca maja. Naši delegati na atenskem sestanku bodo načelnik zunanjega ministrstva St. Pe-livanovič kot predsednik in šefa odsekov trgovinskega ministrstva S. Obradovič in Vuk Krajač kot člana. Odkod italijanskega poslanika Beograd, 29. decembra p. Kakor znano, je dosedanji italijanski poslanik v Beogradu Carlo Galli premeščen za veleposlanika v Ankaro. Na njegovo mesto pride dosedanji direktor italijanskega zunanjega ministrstva grof Guido Violla de Camplata V ponedeljek bo zunanje ministrstvo priredilo poslovilno večerjo, ki se je bo udeležil tudi diplomatski zbor. vedno utrujeni... neodločni, ni... neredna potreba, Pijte redno Rogaško slatino »Tempelc vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Dan zimske Na pobudo g. dr. Frana Novaka, kot ministra socialne politike in narodnega zdravja ter direktorj? beograjskega dnevnika »Vreme« se je ustanovil v Beogradu akcijski odbor za pomoč brezposelnim in siromašnim preko zime. V odboru so naj-odličnejši predstavniki naše javnosti, med drugimi patrijarh Varnava, predsednik senata in skupščir.e, I. podpredsednik društva Rdečega križa, senator Svetozar Tomič itd. Nabiranje prispevkov se vrši v Beogradu že od 16. t. m. ter sodelujejo pri tej plemeniti akciji v odlični meri ne-le posamezniki, temveč tudi kvartovni odbori društva Rdečega križa, ki otvarjajo pomožne kuhinje in razdeljujejo nabrane darove sporazumno z akcijskim odborom. Razven tega se bo vršil 1. januarja poseben »Dan zimske pomoči« z nalogo nabrati čimveč prispevkov v gotovini in blagu (živilih in obleki). Nabiranje se bo vršilo že v noči od 31. decembra na 1. januarja (Silvestrovo). Po nalogu glavnega odbora društva Rdečega križa je ta plemenita akcija razširjena na vso našo kraljevino. Akcijski odbori se bodo osnovali na sedežih vseh sre-zov v dravski banovini, pa tudi v drugih večjih krajih ter bo vsa akcija izvršena s sodelovanjem pristojnih edinic društva Rdečega križa. Vsi pri nas nabrani prispevki se bodo v celoti razdelili izključno le med siromake in brezposelne v dravski banovini! Beda je v zimskem času največja! Dnevno čitamo poročila o obupnih činih brezposelnih in siromašnih, katerih je v naši kraljevini 70.000 do 80.000. Veliko je število nebogljene dece, ki nima ne hrane, ne obleke, ne kuriva! Kdo nai tu pomaga? Oni, ki ima možnost pomagati, četudi z najmanjšim darom! V Beogradu je Rdeči križ že otvoril prve pomožne kuhinje in dnevno dobiva v ta namen nešteto prostovoljnih darov. Tudi mi, prebivalci dravske banovine, ne smemo zaostajati in moramo pomagati svojim najbednejšim rojakom brezposelnim, bolnim in siromašnim! Nihče naj tedaj ne odkloni prošenj nabiralcev, vsak naj daruje za zimsko pomoči Prostovoljne darove v gotovini in blagu sprejema v Ljubljani dravski banovin-ski odbor društva Rdečega križa. Čopova cesta št. 1 (Delavska zbornica), gotovino tudi na svojem čekovnem računu številka 11.862 po Poštni hranilnici in tudi na§ list. Sedaj v mrzlih dneh potrebuje Človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim ka-kao, ki je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. Gospodarsko-finančni odbor ministrov Beograd, 29. decembra. AA. Ministrski svet je sklenil ustanoviti gospodarsko-finančni odbor ministrov pod predsedstvom finančnega ministra V ta odbor pridejo ministri vseh gospodarskih resorov. Odbor bo posloval po dosedanjem pravilniku z neznatnimi izpremembami. Zagrebški mestni proračun Zagreb, 29. decembra, n. Na današnji seji zagrebškega mestnega sveta se je pričela proračunska razprava. Mestni načelnik Erber je podal obširen ekspoze. Celotni proračun znaša 224,823.404.61 Din. Novi roračun je za 16,626.523.92 Din manjši ka-or dosedanji. Mestni dolgovi znašajo skupno 185 milijonov dinarjev. Narod, ki pozablja brate v tujini, tepta svojo čast! »BRAN-I BOR" se briga zanje. Pristopajte! Huda zima v Ameriki Chicago, 29. decembra, d. S severa je pridrl v Zedinjene države velik val mraza, ki je v centiakiih državah povzročil že mnogo nesreč. V večjih mestih so vsa ogre-vališča nabito polna. V državah ob Atlantskem oceanu v severnem delu Amerike divjajo ledeno mrzli viharji, zaradi katerih je temperatura še br'.j padla. Val mraza je prodrl tudi že do Newyorka, kjer je število brezposelnih in siromašnih ljudi izredno veliko. Na tisoče ljudi, ki so brez stanovanja, so morali spraviti v občinska zavetišča. Doslej je mraz zahteval 23 človeških žrtev. Pripetilo se je tudi več prometnih incidentov zaradi poledenelih cest. Kupujte samo domače blago! Solunski borci Francije na potu v Jugoslavijo Spored obiska »Poilus d4 Orient" — Proglas francoskih borcev z bivše vzhodne fronte Beograd, 29. decembra. AA. Za obisk francoskih poilusov, ki pridejo te dni v Jugoslavijo, da se poklonijo na Oplencu na grobu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja je določen naslednji program: Prihod na Rakek 30. t m. ob 23.40. prihod v Ljubljano 31. t. m. ob 0.31. P.ihod v Zagreb istega dne ob 11.40, sprejem na postaji, odhod ob 12.30, prihod v Beograd ob 20.25. V torek 1. januarja odidejo delegati, ki jih bo 240, na Avalo, kjer bodo položili venec na grob Neznanega junaka. Nato odpotujejo v Mladenovac in od tam v avtobusih na Oplenac, kamor bodo prispeli ob 10.15, nakar se bodo poklonili grobu Viteškega kralja in položili palmove veje. Opoldne bo skupno kosilo v hotelu na Oplencu, nato pa razgled kraljevega posestva. Ob 15.15 odhod z Oplenca in ob 17. prihod v Beograd. V sredo 2. januarja povorka po mestu, ogled mesta, sprejemi od 18. do 20.30. Ob 18. sprejem na francoskem poslaništvu, ob 20.30 pa svečan banket gostom na čast. Ob 23.25 odhod iz Beograda. V četrtek 3. t m. ob 6.30 prihod v Zagreb, sprejem na postaji, ogled mesta, obisk francoskega instituta, nato kosilo v hotelu »Esplanade«. Ob 12.25 odhod v Ljubljano, kamor bodo prispeli po 15. uri, sprejem na postaji in položitev venca na grob Napoleonovega junaka. Ob 17. odhod proti Rakeku. Pariz, 29. decembra AA. Za odhod velike delegacije bivših francoskih bojevnikov z vzhodnega bojišča v Beograd je izdalo udruženje Poilus d' Orient tole sporočilo- Jugoslovenski kralj Aleksander I. je v trenutku, ko je padel v Marseilleu, zadet od morilske krogle, stopil proti narodnemu spomeniku, postavljenemu na Cornichi v svetovni vojni na Vzhodu in v daljnih državah padlim vojakom. Hotel je izkazati pobožno spoštovanje tistim, v katerih je videl svoje tovariše, ki so prišli branit njegovo državo in katerih nastop je pospešil konec sovražnosti, ker so že 29. septembra 1918 podpisali premirje, ki ga je Bolgariji izsilila vzhodna vojska Ganjenega srca so želeli bojevniki z vzhodne fronte povrniti to spoštovanje Njemu, ki je po svetovni vojni vedno podpiral francosko aJccijo in je padel za francosko-jugoslovensko prijateljstvo, iz katerega je bil ustvarjen stalni temelj potrebnega miru. Okrog 300 vzhodnih bojevnikov s predsednikom svoje narodne zveze odpotuje danes v Jugoslavijo, kjer jih bodo sprejeli njihovi tovariši, bivši bojevniki, vojni invalidi in jugoslovenski dobrovoljci, s katerimi vzdržujejo živahne zveze bratskega prijateljstva. Dne l. januarja bodo položili na grob na Oplencu venec, delo kiparja Jeana Duloeouea, venec, ki bo večni izraz niiho. ih čustev. Diplomati pri Optimistična novoletna izjava predsedEifei francoske republike Pariz, 29. decembra. w. Novoletni sprejem diplomatskega zbora pri predsedniku republike je bil danes opoldne. Pri tej priliki je papeški nuncij msg- Marglioni izrazil predsedniku republike čestitke diplomatskega zbora in imel nnni daljši nagovor, v katerem je med drugim izvajal, da je minulo leto zapustilo strašne spomine. Hude nezgode in divji umori so več narodov spravili v globoko žalost. Francija mora obžalovati smrt svojega zelo cenjenega in globoko obžalova-nega zunanjega ministra Barthouia. Tej žalosti, ki so io izzvali znani tragični dogodki, se je pridružila živahna, dasi morda nekoliko pretirana bojazen, da je mir v nevarnosti. Zaradi tega ie dinlomatski zbor srečen, ker lahko na predvečer novega leta 'zrazi predsedniku republike upanje v boljšo bodočnost in zaupanje, s katerim deda diplomatski zbor v novo leto- Vse vlade in tudi francoska danes v«ai vedo. da brez notranjega miru in mednarodnega ravnovesja svet ne bo mo^el premagati hude moralne in materieln* krire. pod katero trpi. Zato so vse vlade trdno odločene, da bo^o ukrenile vftnl nonolnoms olen Ce hočeš aobro musko imet' kupuj pri tftadio (Oobertet Lmbliana, Kongresni trg 8, * Z.ajcc lov j jo z miezaim. v okolici rribi-slavca blizu Čakovca lovci ne pobijajo več zajcev s puškami, marveč jih lovijo žive z mrežami. Mreže so postavljene v treh vrstah v obliki četverokotnika, ki pa je na eni strani odprt. Gonjači naženejo zajce med mreže, potem pa jih zapro v kletke, tako da pride v vsako en samec in tri sa- JI a dio - (Doberlet ČL z o. z. Kongresni trg 8 2amtcpmtvo-Mofttyphon nuce. V takin kletkah pošiljajo žive zajce v inozemstvo. Najboljši kupci so sedaj na Nizozemskem. * Tragedija izseljenske družine. »Jutro« je že nekajkrat poročalo o izseljencih, ki se vračajo iz Turčije, ker izvajajo tam strogo zaščito domačih delovnih moči ter prepovedujejo bivanje vsem tujcem, ki nimajo posesti in ki bi v eksistenčnem boju delali konkurenco domačim delavcem in obrtnikom. V domovino se vračajo tudi ljudje, ki so vse svoje življenje preživeli v Turčiji in sploh ne poznajo domovine svojih pred nikov S parnikom -»Srbin« je prispela sedaj v Split iz Smirne družina Zah. Novako-viča. Zaharijin oče se je že pred 40 leti naselil v Smirni in tam tudi umrl Zaharija, ki je star 27 let, je bil v Smirni pleskarski obrtnik. Ker nima turškega državljanstva, so ga z ženo in otroki poslali v očetovo domovino. Obitelj govori samo turško in grško, Zaharija pa niti ne ve. kje so bili do ma njegovi starši Kakor domnevajo, je bila domovinska občina njegovega očeta v Splitu ali pa na Solti Prvo pomoč je revni izseljenski družini sedaj nakazala splitska občina JAVNA SODNA DRAŽBA se vrši do 6. januarja 1935 dnevno od 9. do 12. in od »£15. do 18. v trgovini »Jugo-šports. prej A. Rasberger. Miklošičeva cesta 34 Gramofoni plošče, radijski aparati, zvočniki, radijske potrebščine veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd. ♦ V novo leto z »Našim valom«, edino slovensko tedensko bogato ilustrirano revijo za radio, gledališče, fiim, šport in modo. Pravkar je izšla nova številka tega najbolj pestrega, a tudi najcenejšega slovenskega tednika, ki prinaša na uvodnem mestu misli na božični večer, katere je napisal direktor pošte tn telegrafa in vodja komisarijata ljubljanske oddajne postaje g dr Janko Tavzes. Ivan Vuk je prispeval prisrčno pisano prleško zgodbo »Mi nistrant -Ivan«, Maša Slavčeva je zastopa na o prijetno kozerijo »Počitniško potova □□□□□oaioonnnDnanoaDaononnno ^ Veselo |j § silvestrovanje § fl RESTAVRACIJA in KLET ZVEZDA C H Godbn Ples C Danes ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri zvečer premiera! Najveselejša in najzabavnejša dunajska opereta z vsem sijajem, z dunajskim humorjem, ve-lefilm, o katerem bo govorila vsa Ljubljana! Film, ki je navduševal mesece in mesece vsa velemesta in se je izreklo, da je malo tako veselih in zabavnih operet kakor je ta. Kot dopolnilo nov Paramountov tednik, ki prinaša med drugim: Pariš, nogometna tekma Jugoslavija : Francija, 40.000 gledalcev. Predprodaja vstopnic od 11. do ^13. in eno uro pred pr^o predstavo Rezervirajte si vstopnice na telefon 21-24. Elitni kino Matica TELEFON 212< nje«. O Antonu Ingoliču, avtorju nove slovenske drame »Zgrešena pota«, ki izhaja v prilogi za ljudske odre v »Našem valu«, je napisal par misli pisatelj Franc Onič Nad vse zanimiva je nova slikanica, ki obsega 4 strani in nas vodi s kulturno ekspe-dicijo berlinskega filmskega podjetja »Ufa« okrog sveta Nadaljuje se vedno bolj napeti Sel Catlnijev roman »Emilio Bereni ni«, ki zavzema v vrsti vojnih romanov prav gotovo častno mesto Za radijske amaterje je »Naš val« upeljal dobro ureje-vano in razkošno ilustrirano »Radijsko tehniko«, za naše dame pa modno rubriko, katero ureja dunajski modni strokovnjak Willy Unger Križanke in magični liki in prezanimive beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta zaključujejo redakcijski del revije. Na posebni, 12 strani obsegajoči prilogi pa imamo dobro ureje-van in pregledno razvrščen program vseh važnih evropskih oddajnih postaj, katerega izpopolnjuje še posebna rubrika »Na našem in tujem valu«, ki razvršča pregledno opere, operete, slušne igre in koncerte celega tedna. »Naš val« izhaja vsak petek in stane mesečno le 12 Din. Zahtevajte na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«. Ljubljana ♦ Iz »Službenega lista*. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 105 z dne 29. t. m objavlja uredbo o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske troširane ua vino in žganje, uredbo o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi, uredba o olajšavah glede izterjave povračila škode, povzročene z gozdnimi kaznivimi dejanji v državnih gozdovih Ln o pospeševanju gozdnega gospodarstva, ukinitev zapornic na cestnih prehodih, ratifikacijo dopolnilnega akta k mednarodni konvenciji, ki 6e nanaša na prevoz blaga po železnicah, po Avstriji, odločbe občne seje državnega sveta z dne 27 oktobra 1934 glede §? 265 in 270; § 104 točka 16.. § 104 t. 3., in 5 10 rak o civ uradnikih, naredbo o obveznem nedeljskem počitku brivskih frizerskih 'n obrtnih obratoval- Jtadio - (Doberlet d. * o. z. Kongresni trg 8 Za«fcpstrc - Standard Dic za ueguvaujfc Leiet»a v oitoliSu inesia Ljubljane, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave lz »•Službenih Novin«. ♦ človek in stroj. Po podatkih ameriških tehnokratov zmore človek dnevno 0.1, konjske sile. Najnovejša in največja turbina pa sama zmore 300.000 konjskih sil. Ako bi ta turbina obratovala dan in noč, bi opravila 9 milijonkratno delo enega človeka. Stin take turbine bi opravile isto delo, ki bi ga opravili skupno vsi odrasli delavci Združenih držav Amerike Motor je tedaj dober, če daje pri majhni porabi surovin mnogo konjskih sil Kadar žarnica gori, pretvarja električno energijo v svetlobo Najgospodarnejša je ona žarnica, pri kateri izkazuje ta postopek pretvarjanja najmanjše izgube, torej ona žarnica, ki oddaja največ svetlobe a troši najmanj učinka. Za presojo gospodarnosti žarnice torej ne zadostuje, če poznamo samo porabljeni učinek, marveč moramo tudi vedeti, koliko svetlobe smo dobili za porabljeni učinek Tungsram D žarnice oddajajo do 20% več svetlobe, kar omogoča nitka, ki je zvita v dvojni vijačnici Na ta način bistveno povečana gospodarnost je znatna že pri nakupu. ker je svetlobna množina žarnice podana v mednarodnih dekalumenlh, a je podatek v wattih naveden le dodatno. Zato kupujmo le take žarnice, katerih podatek v dekalnmenih že v naprej pove. da oddajajo več svetlobe in da so gospodarnejše, kajti sicer ni mogoče presojati kakovosti žarnice NAZNANILO! Cenienemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril SPREJEMALIŠČE V LJUBLJANI. KNAFLJEVA ULICA 2. za kemično snaženje oblek pranje in sve-tlolikanje perila vsake vrste. — Postrežba solidna. Se priporoča ŠIMENC FR-, Ljubljana, Kolodvorska 8. * »Radio Ljubljana«, prvi slovenski tednik za radiofonijo glasilo slovenskih poslušalcev, št 46 (zadnja VI. letnika). — Senzacijo in prijetno presenečenje pome-nja zadnja številka tega našega prvega slovenskega radijskega tednika Na uvodnem mestu naznanja svojim naročnikom in vsem našim radijskim poslušalcem, da uvaja z novim VU- letnikom za svoje rea-ne naročnike zavarovanje aparatov in zavarovanje za primer smrtne nesreče Poleg tega otvarja ugankarski kotiček kjer. se kot nagrade obetajo Tungsram barium elektronke Glede vsebine te Številke se moramo čuditi bogastvu in raznolikosti gradiva na tako skromnem prostoru Sporedov domačih in tujih oostaj ie 21 strani Spričo ugodnosti kakršnih hp nudi nnben naš list in spričo svoje kvalitete zasluži »Radio Ljubljana«, da postanejo vsi naši radijski poslušalci njegovi naročniki. Trimesečna naročnica znaša z vsemi ugodnostmi vred samo 35 Din, polletja pa 70 dinarjev. Uprava je v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 7. Zahtevajte brezplačne številke na osrled! URAN KREMA Van ija;'ravi lepo !D mlado. — Izgiadi p.rapavo kolo. 0«lhtraui lišaje. Priporoča se smučarjem, moškim pred in po bntiu in zn negovanj« otrok. — Mata Škatla Man? 5 Din velika pa H2 Din. 108J1 ♦ Za novoletna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice. Podpirajte družbo po svojih močeh! Dama, ki se v družbi dobro počuti, nosi steznik ln nedrčke od I. Salaj, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2, I. nadstropje. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. NA SILVESTROVANJE VSI K „ŠESTICI" posebno izbrana bela in rdeča vina. Cene običajne. Zjutraj specialni gulaž za bolnika ♦ z oglasom pod naslovom »Starejšega drž. uradnika«, ki je bil priobčen v »Jutru« 16. t. m., g. Janez Udir, posestnik na Lescah ni v nobeni zvezi in ga je neki zlobnež lz Maribora priobčil brez vednosti g. Udir j a. Iz LfuMfane u— Lipa v kraljev spomin. Vljudno vabimo vse občiDstvo na slavnostno vsacMtev lipe v spomin pokojnemu Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Uedinitelju, ki se bo vršila danes ob 15. uri — Pred konjušnico — Trnovo. u— Božičnico svojim brezposelnim članom je priredilo društvo »Delo in eksistenca«, poverjeništvo za šiško in Bežigrad 2-4. t. m v svoji ogrevalnici v šiški v Medvedovi ulici št. 8. S pomočjo mestne občine in dobrotnikov društva so obdarili 27 najpotrebnejših z darovi v blagu in živili tn 38 brezposelnih je dobilo večerjo. Mestni občini in vsem dobrotnikom se društvo najtopleje zahvaljuje. u— Uprava Hubadove župe JPS vab! vsa ljubljanska pevska društva, da se udeleže sprejema francoskih bojevnikov, ki pridejo v Ljubljano v ponedeljek zjutraj ob 0.30 uri. Zbirališče na glavnem kolodvoru. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Na Silvestrov večer ob 21 dogovorjeni prijateljski sestanek v Hubadovi dvorani. u— Društvo »Soča« naznanja, da se bo vršilo prihodnje predavanj« v soboto 5. januarja. Vsem Sočanom, prijateljem in našim obiskovalcem predavanj želimo prav lz srca veselo in srečno novo leto. — Odbor. MED. UNTV\ otvori 2. januarja privatno ordinacijo Ježica—Stožice 132. u— Zahvala Za krasno diplomo ob 40-letnici mojega obrtovanja izreKam svojim stanovskim tovarišem, slaščičarjem ie me-dičarjem iskreno hvalo Terezija Novotny. u— Pogreb vrhniške učiteljice Marije Marinkove bo danes ob 14, UpraviteiJ osnovne šole v Mostah vabi tovariše in tovarišice k udeležbi pri pojrrebu Z. K. D. film Vsled ogromne dolžine filma danes ob 11. uri dopoldne gigantski kmetski velefilm Vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. Neznan utopl jenec Ljubljana, 29. decembra Včeraj popoldne so ljudje v Ljubljanici pri Fužinah našli truplo neznanega utopljenca ki ga je voda naplavila na breg, tako da je samo roka molela iz valov Truplo je bilo močno zamazano od blata in po vseh znakih ie moralo ležati v vodi že kakšne tri ali štiri tedne Utopljenec ie bil povsem gol. le na levi nogi je imel obut čevelj na zadrgo, okrog katerega je bil ovit še ostanek spodnjih hlač iz belega platna. Na mezincu leve roke je imel neznanec zlat prstan ki mu je pa kamenček prav tako odjedla voda Orožniška postaja v Vevčah je ukrenila vse potrebno, da se dožene identiteta moža ki mu jc Ljubljanica z obleko seveda tudi vse dokumente vzela s seboj. Truplo so prepeliili v mrtvašnico k D M v Polju, kjer ga ie banovinski zdravnik pregledal Ker ni kazalo nobenega znaka. da bi se bi! nad človekom izvršil zločin so gA danes popoldne pokonali. Utoniienec ie hU «tar 40 do 50 let in jo bi? s>l«HVo ^hrit Glavo ie imel golo. Bil ic naibr? nle^ast morda pa mu ie tudi voda nohrala lase Postave ie bil nizke in lokate širokega obraza ter ie >mel še dc-bro nhr:in'ene /obe desnem sencu }e ime' 7,ara«lo brazgotino. Vse kaže. da si je neznanec sam poisktl smrt • obiemu valov. DANES ljubljenec publike RAMON NOVARRO v premieri LOTOSOV CVET To je film. Ki nam pokaže, kako se kitajsko dekle prodaja, da s tem pomaga domovini. Film je režiral Cla-rence Brown. režiser filmov G. Garbo. ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer. u— Davčne zavezance — obrtnike opozarja Obrtniško društvo v Ljubljani, da se lahko poslužujejo v davčnih zadevah društvene picarne, Beethovnova ulica 10. pritličje levo. — Odbor. u— silvestrovanje v operi. Jutri se poje ob 21. v operi opereta »Pri belem konjičku« V finalu II. akta nastopi kakor pri premieri tega dela g. Julij Betetto in zapoje slovensko narodno s spremljevanjem orkestra. Po daljšem presledku nastopi ta večer v svoji znani vlogi tudd g. Magolič, ki študira letošnje leto na Dunaju. KaKor vsako leto, bo tudi letos najlepše silvestrovanje pri Siamiču u— Silvestrov večer Ljubljanskega Zvona na Taboru se bo vršil v znamenju slovenske pesmi. Zastopani bodo skladatelji: Adamič, Bučar, Dev, Hubad, Marolt, Moli, Prelovec.o Tome in Zepič. Nastopijo naša prva plesalka ga. Moharjeva, baletni mojster g. Golovin in gdč. Skala. Po polnoči plesi. u— Silvestrovanje v kavarni Evropi. Na Silvestrov večer bo v kavarni Evropi igral prvovrstni jazz. Poskrbljeno je za dober prigrizek in dobro kapljico. Danes velika senzacionalna premiera LOVCI BISEROV Napete scene, lepe pokrajine, divja plemena ZVOČNI KINO DVOR Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. u— Obsojena tatica. Mali senat je obsodil staro tatico iz navade Mico Kodrinovo, ki je bila zaradi tatvine že 15 krat kaznovana, na 5 mesecev strogega zapora, ker je ukradla kot dekla nekemu ljubljanskemu restavraterju košaro čebule, pol litra namiznega olja in 15 jajc, nekemu drugemu pa 45 Din Mica je rekla: »Nisem ukradla jajc. I« kuhinje eem samo nesla na smetišče 15 klopotcev«. V ostalem se je s sodbo zadovoljila. Iz C®!fa e— Novi proračun cestnega okraja. Sreski cestni odbor celjski je imel te dni sejo, na kateri je soglasno sprejel proračun cestnega okraja za 1. 1935-36. Proračun, ki je predložen banski upravi v odobritev, izkazuje 3.104.\35 Din potrebščin in 1.929.550 Din dohodkov. Primanjkljaj v znesku 1,175.285 Din se bo kril z donosom sreske cestne doklade na neposredne državne davke. Potrebščine se delijo v naslednje glavne postavke: upravni in pisarniški stroški 37.00) Din, izdatki za pomožno osobje 235.200 Din, materialni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 1,3(»8.7S0 Din, materialni in upravni izdatki za vzdrževanje dovoznih ccst k železniškim postajam 15.855 Din, preureditev in obnovitev banovinskih cest 120 000 Din, nove gradnje in preložitve banovinskih cest 350.000 Din, zavarovanje in zaščitne naprave 50.0L>0 Din, odkup zemljišč za banovinske ceste 20.()G0 Din, sreska cestna uprava 60.000 Din, amortizacija in stroški posojil 8000 Din, vzdrževanje subvencioniranih cest 250.000 Din, podpore občinam 70.1)00 Din, regulacija Savinje 300.000 Din, nadaljevanje gradnje cestne zveze Vojnik-Šmartno v Rožni dolini 130 00<") Din, preložitev banovinske ceste II. reda v Mariji Reki 150.000 Din in vračilo na račun dolga upravi banovinske-ga zdravilišča na Dobrni 50.000 Din. Dohodki so predvideni naslednji: pri banovinskih cestah >0.000 Din, prispevki banovine za vzdrževanje banovinskih cest Din 1.490.9>0 Din in za vzarž?vanje dovoznih cest 52>5 Din prispevek železniške uprave za vzdrževanje dovoznih cest 5285 Din. prispevki banovine za nove gradnje in preureditve 270.000 Din, gradbeni skladi 100.000 Din in dohodki iz naloženih glavnic BOCO Din. e— Letne prijave vozil. Lastniki motornih vozil, fijakarskih voz in biciklov iz Celja, Gaberja, Zavodne, Lise, z Lave in Brega naj prijavijo svoja vozila pri predstoj-ništvu mestne policije, kjer so v evidenci in kjer dobijo tudi prijavne pole. Rok za prijave je od 1. do 31. januarja nepreklicno. e— Tatvina v Zagradu. Na Štefanovo zvečer je nekdo ukradel nekemu gostilničarju v Zagradu iz veže njegove hiše dve zimski suknji, dolgo in kratko, v vrednosti 4000 Din. Tatvine je numo osumljen neznan 251etni moški, ki govori nemško * pruskim naglasom in slovensko. Je maniše postave, gladko obrit, na čevliih ima rumene suknene gamaše, na glavi sivo karirasto športno čepico, okoli vratu pa pisan šal. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to takoj iavi orožniški postaji v Cehu. i— Silvestrovanje društva absolventov trgovskih šol v Celju se bo vršilo v Celjskem domu s pričetkom ob 8. uri. Vabljeni! e— Kino Union. Danes ob 14.15. 16.15. 18.30 in 20 45 ter jutri ob 16.30 in 20 30 zvočna opereta »Vzamem svojo ženo« in dve zvočni predigri Kispafte samo ^mače blago! Iz Maribora a— Mladini želimo dati dom. V tem geslu mariborskega odbora Jadranske straže je zapopadena plemenita pobuda, ki smo o njej že poročali in ki gre za tem, da 6e v Bakru uredi poseben mladinski Jadranski dom za mariborsko deco. Pogajanja za pridobitev doma, lepe, obširne enonadstropne ln gospodarske stavbe v Bakru, v kater bo zaenkrat prostora za 70 postelj, se bližajo koncu. Stavba stoji tik ob plitvem morju, primernem za kopališče in jo obkroža prijazen gozdiček. Izvršni odbor JS v Splitu je nakazal 50.000 Din v ta namen, z ravno toliko vsoto razpolagata tudi oblastni ter krajevni odbor v Mariboru. Gre le še za kritje delne vsote Oblastni odbor je započel sistematično akcijo za nabira nje prispevkov in je pri tem uveljavil pametno misel, da bo zbiranje za ta Jadranski dom razdeljeno na dobo dveh let in da se bo plačevanje prispevkov lahko raztegnilo v razmahih določene dobe. Tako je n. pr. temeljni kamen plačljiv v dveh letih ogelni kamen v enem letu. postelj (500 Din) plačljiva v enem letu Maribor bo gotovo izdatno podprl vzvišena stremljenja tukajšnjega oblastnega odbora JS. a— Podjetnosti je treba; zlasti v tujsko-prometni propagandi. Mariborska tujsko-prometna zveza je v zadnjih letih tako po zaslugi prejšnjega kakor tudi sedanjega vodstva razvila vzorno delavnost ter iniciativnost. Kakor znano, sta se v teku tega leta otvorili v št. Ilju in Gornji Radigoni posebni ekspozituri, ki sta se prav dobro obnesli, šentiljska ekspozitura je pričela poslovati dne 5. maja t. m. Toda izredno velika frekvenca, ki jo izkazuje šentiljska ekspozitura, potem reprezentančne potrebe in pomanjkanje stanovanj za uradnike, vsi ti razlogi so povzročili, da se je zveza odločila zgraditi poleg carinarnice še lepo hišico v narodnem slogu, ki je bila začetkom tega meseca v sirovem stanju dograjena. Svojemu namenu se bo izročila spomladi, ko bo notranja ureditev prostorov končana. V pritličju bo poslovalnica, soba za avto in turing klub, umivalnik in telefon V prvem nadstropju bodo stanovanja za uradništvo. šentiljska občina je šla pri tem naši mariborski Tujskoprometn? zvezi zelo na roko z brezplačnim odstopom dela potrebnega zemljišča. a— Parmova proslava v Mariboru. Gledališka uprava pripravlja proslavo svojega bivšega častnega dirigenta Viktorja Parme. Uprizoril se bo »Urh, grof Celjski«. a— 132 tezenskih Sokollčev je bilo za božične praznike obdarovanih. Božičnico je omogočilo članstvo s prostovoljnimi prispevki a— Dobra srca mariborska so omogočila prelepo božičnico v splošni bolnišnici. Okoli dvajsetih božičnih drevesc so se zbral* revni bolni otroci in drugi bolni reveži, ki so bili obdarovani z lepimi darili. Priznanje lepi pobudi bolniške uprave, čast dobrim srcem Maribora. a— Združenje pekovskih mojstrov obvešča vse svoje člane, da se jutri obratuje v pekarnah kakor ob sobotah. Na Silvestrov večer odnosno noč počiva delo v pekovskih obratih. Občinstvo naj si torej že-v ponedeljek naroči potrebno količino kruha in peciva za torek. a— Popis davčnih zavezancev. Po zakonu o neposrednih davkih in zakonu o davku na neoženjene ter davčnem osvoboje-nju davčnih obvezancev z 9 ali več otroci se mora vsako leto vršiti popis davčnih zavezancev. Zaradi tega poziva mestno poglavarstvo vse posestnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mariborske mestne občine, da to točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od j mestnega poglavarstva, imenoma vse v svojih hišah nahajajoče se osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločen ali vdovljen) ter rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1935. Popisne pole se imajo izpolniti tekom treh dni po prejemu ter jih imet; pripravljene, ko pride po iste občinski organ. a— Obneslo se je. Mestna podjetja so letos uvedla predvsem dve novi progi, in sicer št. 5, ki se ni obnesla In ki se je ukinila, v mesecu maju pa krožno periferij-sko in okoliško krožno progo Nova vas, Radvanje, Pekre. Limbuš In Ruše. Ta proga se je dobro obnesla, tako da se Rušani celo pritožujejo, češ da se morajo voziti v preveliki gneči. Takšnih pritožb bi MP menda še več rada imela. a— četrt mili iona primanjkljaja izkazuje mestno kopališče v Kopališki ulici po novem proračunskem osnutku MP za 1935 Naš komunalni finančni minister proučuje sedaj možnosti, na kakšen način v bodoče zbrisati s sveta ta primanjkljaj, čut za dobro gospodarstvo, ki je v zadnjih letih že marsikatero mestno podjetje aktiviral (mestna plinarna!) se bo gotovo tudi v tem najtežiem komunalnem vprašanju uspešno uveljavil. a— Povoden j... Na Kralja Petra trgu. Nenadno se odlomi hidrant, voda udari na plan v visokih in izdatnih curkih V trenutku je bilo vse tam okoli pod vodo, ki je drla po cestnih kanalih In udrla v klet Jugoslovanske hranilnice In posojilnice, kjer se je je nabralo preko pol metra Na mestu je bilo takoj moštvo mestnega vodovoda, ki je vodo zaprlo, gasilci In reševalci pa so Imeli polne roke dela s črpanjem vode iz preplavHene kleti a— Duše lovi'o po koroškem predmestin. Prihajajo nrito?be in informacije: Po koroškem pr^dmestiu zbiraio in lovijo Šolske otroke jih vahiio na i'1«te in jih vod;io po Ko7i*Vu in Pohorju Vfpmi ie mariborski narodnlak srečni pod Urbanom skumno šolskih otrok. med ni5mi so b'li Po večini ot^opi slovenskih Ko je "H vodi- teUa. starca pribFžno 18 let. hotel e podelilo sreskemu veterinarju Redf»"l-ii Dosprlanienv vestnemu vršilcu te sIhžKp g. A KoroScu. ki ie vršil funkr"o polnih 40 let. bo občina še poset"*: Kahvalo za požrtvovalno delo. Gospodarstvo Važnost proge Koprivnica—Varaždin Gradnje novih železnic so v splošnem odvisne od gospodarske potrebe ali strategič-ne potrebe, od nacionalnih in socialnih ozi-rov in od finančnih in tehničnih razlogov. V dokaz, da je proga Koprivnica-Varaždin nujno potrebna za vse pokrajine severno-zapadne dravske in savske banovine in da govorijo za gradnjo te proge vsi gori navedeni momenti, naj služijo naslednje vrstice. Zmotno je mnenje, da bi ta proga koristila le lokalnim potrebam Varaždina in Koprivnice odnosno potrebam Hrvatskega Zagorja in varaždinske kotline na eni strani ter Podravine na drugi strani. Ta proga je velike važnosti tudi za vse Medmurje, Prekmurje, za Slovenske gorice in Dravsko polje, za slovensko Koroško in Pohorje ter v nemali meri tudi za Maribor. Znano je, da se vrši velika izmenjava dobrin med kraji podravske banovine in med Podravino, Bačko, Banatom in Baranjo. Ves ta promet je sedaj usmerjen preko Cakovca, Zagreba in od tam preko Koprivnice v Podravino ali pa preko Zidanega mosta, Zagreba ter Osijeka ali Vinkovcev v Bačko in Banat. Ce bi se zgradila proga Koprivnica-Varaždin bi se železniška razdalja med Vojvodino in našo ožjo domo- , vino občutno zmanjšala. S tem bi se znatno zmanjšali prevozni stroški in bi se omogočil intenzivnejši gospodarski promet med omenjenimi pokrajinami. Iz naših krajev pošiljamo v Podravino in Vojvodino predvsem les. Zaradi visoke voz-nine se vrši ta promet večinoma s splavi. Ze to dejstvo povzroča železnicam izpadek dohodkov, ki bi se s skrajšanjem kilometrine in s primernimi tarifami dal izravnati, ker bi bila železnica konkurenčna. V nasprotni smeri pa prihajajo v naše pokrajine iz Vojvodine velike množine živil, ki pa se zaradi visoke voznine občutno podražijo preden. prispejo k nam. Razliko v kilometrini v voznini nam kažejo naslednje številke. železniška razdalja med Osijekom in Ljutomerom znaša sedaj 429 km vozninski stavek za deželne pridelke in moke pa znaša pri tej razdalji za vagonske pošiljke 3440 Din. Ce bi bila zgrajena proga Koprivnica-Varaždin bi se železniška razdalja med Ljutomerom in Osijekom zmanjšala na 280 km ter bi znašala voznina pri tej razdalji za gornje produkte le 2470 Din, kar je vsekakor zelo ugodno. železniška razdalja med Mariborom in Osijekom znaša sedaj 433 km pri voznini 3500 Din. medtem ko bi znašala razdalja preko Koprivnice 317 km in voznina 2740 j Din. Najbolj pa se vidi razlika v voznini j med Varaždinom in Koprivnico. Blagovni i promet med Varaždinom in Koprivnico, ko- ! Dolar, funt in francoski fraok Od časa do časa se vedno znova čujejo vesti o skorajšnji definitivni stabilizaciji dolarja, ki mu mora slediti stabilizacija funta in povratek svetovnih valut k zlatemu standardu. Res je sicer, da Anglija ne bo prej zakonsko stabilizirala svoje valute, preden ni odstranjena vsaka možnost ponovne devalvacije dolarja. Toda to ni edini pogoj. Anglija se oeividno ne bo prej odločila "za definitivno stabilizacijo funta preden ne bodo stabilizirane valutne razmere v vseh večjih državah. Angleški finančniki še vedno zastopajo naziranje, da v državah zlatega bloka (zlasti v Franciji) še ni odstranjena nevarnost devalvacije, ker je nivo cen v teh državah previsok in je uspeh deflaeijske politike, ki je potrebna za pravilno znižanje cen, dvomljiv, ne glede na to. da povzroča deflacija poostritev gospodarske depresije. Ko je leta 1933. padel dolar, je morala tudi Anglija iti ponovno navzdol s funtom. Eventualna devalvacija francoskega franka bi znova spremenila pogoje za stabilizacijo funta in bi ustvarila novo zmedo v mednarodnih gospodarskih in valutnih odnoša-jih. V ogromnih francoskih zlatih rezervah pa Angleži ne vidijo garancije za ohranitev sedanjega zlatega standarda v Franciji. Bodoča usoda francoskega franka se angleškim finančnikom še ne zdi docela sigurna. To nam potrjuje najnovejša debata v angleškem parlamentu tik pred božičnimi prazniki. Glede na izražene želje po definitivni stabilizaciji funta je zakladni minister Chamberlain odgovoril, da do stabilizacije tako dolgo ne more priti, dokler ne bo dosežena harmonija med dolarjem in francoskim frankom. To izjavo zakladnega ministra tolmačijo tako, da je hotel Chamberlain s tem povedati, da ni mogoče misliti na stabilizacijo funta, preden ne bo jasnosti v tem, ali se bodo. francoske gospodarske razmere lahko stabilizirale pri sedanji zlati vrednosti franka ali pa bo morala Francija svojo valuto devalvirati. Anglija se torej noče vezati, dokler ni docela zajamčena stabilnost dolarja, kakor tudi francoskega franka. Do končne stabilizacije svetovnih valut je torej še daleč, zlasti če upoštevamo tudi obstoječo možnost devalvacije nemške marke in italijanske lire. Gospodarske vesti = Odkup koncesioniraue železniške proge Velenje - Dravograd Meža. »Službene Kovine« z dne 28. t. m objavljajo, da odkupi naša država na osnovi razsodbe (12. maja letos) mednarodnega razsodišča, odrejenega od sveta Društva narodov, z veljavo od 1. januarja 1935 koncesionirano železniško progo Velenje Dravograd Meža, ki je v smislu odloka o koncesiji r dne 22. junija 1897, izdanega od bivše Avstrije, last Železniške družbe v »Zeltvreg - VVolfsberg und Unterdrauburg - Wollan«. S tem odkupom postane Jugoslavija lastnica te proge in jo bo eksploatirala po načelih, ki veljajo za eksploatacijo železniških prog. = Delodajalcem, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah ali v gotovini. Davčna uprava za mesto Ljubljano nam je poslala: Vsi delodajalci, ki morajo po členu 100 zakona o neposrednih davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se pozivaio. da predlože v teku januarja podpisani davčni upravi v pregled knjižice usiužbenskega davka za vse svoje nameščence Iz knjižic morajo biti razvidni: plača uslužbencev v letu 1534 in zneski od-tegnjenega uslužhenskega davka in enoodstotnega izrednega doprinosa. Proti duž-bodajalcem. ki ne predlože knjižic uslužben-skega davka v pregled, se bo postopalo po likor ga sploh oskrbuje železnica, gre sedaj preko Zagreba ter znaša vozninska razdalja med Varaždinom in Koprivnico 194 km z voznino 1920 Din, medtem ko bi znašala na novi progi le 41 km z voznino 700 Din pri vagonu. Jasno je, da se vrši sedaj ves promet med Koprivnico in Varaždinom z vozovi ali pa z avtomobili. Ta dejstva sama dokazujejo veliko gospodarsko potrebo in nujnost izgraditve železniške proge Koprivnica-Varaždin. Glede drugega v uvodu omenjenega momenta naj le pripomnimo, da je ves se-vernozapadni del naše države odvisen od križišč »Zidani most« in »Zagreb«. Z zgraditvijo proge Koprivnica-Varaždin bi nastala nova zveza med Slovenijo in severno Hrvatsko tako, da ne bi bil razvoj prometa odvisen samo od prej imenovanih križišč, Zagreba in Zidanega mosta. Tudi nacionalni in socialni vidiki so važni, posebno v času pomožnih akcij za omi-ljenje brezposelnosti. Znano je, da je Hrvatsko Zagorje ena najrevnejših pokrajin v naši državi. V tem predelu živi delaven vendar siromašen narod, ki hudo trpi zaradi brezposelnosti in splošne krize. Z zgradnjo proge Koprivnica-Varaždin bi se omogočil zaslužek tisočem pridnih rok, ustvarjena bi bila eksistenčna možnost tisočem družin v Hrvatskem Zagorju. Deset-tisočem src bi se vlila nova vera v našo veliko nacionalno idejo. Najvažnejša je seveda finančna in tehnična stran. Kar se tiče tehnične izvedbe, je proga brezdvomno ena najlažjih, kar si jih moremo misliti, saj teče trasa v vsej dolžini 41 km po popolni ravnini, brez kakršne zapreke, brez kakršnega večjega mosta, da ne govorimo o predorih ali sličnih delih. Pa tudi finančna stran ne bi bila tako težavna, saj je trasa razmeroma kratka. V splošnem se računa povprečno na en kilometer nove gradnje železnice en milijon dinarjev. Strokovnjaki pa sodijo, da bi glede na lahek teren zadostovalo morda tudi samo 750.000 Din za kilometer, tako da bi znašal proračun približno okrog 31 milijonov dinarjev. Ta znesek bo glede na važnost proge menda tudi v današnjih težkih časih dosegljiv. Ker je trasa železnice že davno projektirana in so. kakor se zatrjuje, že skoro vsa preddela končana, naslavlja prebivalstvo severnozapadnega dela Slovenije in Hrvatske soglasno prošnjo na merodajne kroge, predvsem na narodne poslance in senatorje, da se v prihodnjem proračunu dovolijo potrebni krediti in da se z gradnjo važne proge Koprivnica-Varaždin prične brez odlaganja že v letu 1935. Jurica Zadravec, inž. coni. določilih člena 134., odnosno v primerih davčnih utajb po členu 142. zakona o neposrednih davkih. Vsi delodajalci se opozarjajo na zakon z dne 20. decembra 1930. (>Službeni list« z dne 15. januarja 1931) o davku na neoženjene moške osebe. Podrobnejša navodila glede uslužbenskega davka in davka na samce so razvidna iz razglasov na uradni deski, v prostorih davčne uprave in na deski mestnega poglavarstva. — Po členu 1C0 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih morajo odvajati uslužbenski davek v gotovini pristojni davčni upravi vse osebe, ki so zavezane družbenemu davku, najsi so ga trajno ali začasno oproščene, in delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nad 2o uslužbencev. Vsi služboda-jalci, ki morajo odpremljati uslužbenski davek v gotovini, se morajo prijaviti pristojni davčni upravi do 25. januarja v svrho vpisa v knjigo delodajalcev. Delodajalci, ki ne vložijo prijave do 25. januarja 1935, se bodo kaznovali po členu 138. zakona o neposrednih davkih. = Jugoslovenske in avstrijske dobave lesa Italiji. Avstrijski listi pišejo o italijanski statistiki glede uvoza lesa v prvih devetih mesecih letošnjega leta in na osnovi primerjave z enakima dobama L 1932. in 1933. ugotavljajo, da jugoslovenski uvoz v Italijo narašča, medtem ko avstrijski pada. L. 1932. je dobavila Jugoslavija 250.000, Avstrija 247.000 ton. V 1. 1933. je Jugoslavija izvozila v Italijo že 362.000 ton, Avstrija pa samo 225.000 ton. Letos je dobavila Avstrija Italiji 252.000 ton, Jugoslavija pa 387.000 ton. Listi navajajo potem tudi padanje zneska za prodani les. Tako je Avstrija v letu 1932. dobila za 247.000 ton 46.6 milijona in v L 1933. za 223.000 ton 40.3 milijona lir. Čeprav je letos nasproti lanskemu letu izvozila za 27.000 ton več. torej 252.000 ton, je dosegla vrednost le 39.2 milijona lir. — Nova mednarodna železniška tarifa za direktni prevoz potnikov, prtljage in eks-presnega blaga med Avstrijo in Italijo čes Jugoslavijo stopi v veljavo 1. januarja 1935. Kot novost v tej tarifi bodo nedeljski in prazniški listki za tja in nazaj na železniških vožnjah. S to tarifo ugasne dosedanja tarifa od dne 1, septembra 1931. = Devize in valute za potnike v tujino. AA. objavlja: Nekatere obmeine carinarne dovoljujejo potnikom, da nesejo s seboj devize in valute, nabavljene na podlagi ora-vilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, samo enkrat na mesec. Toda pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami ne določa, da se smejo potnikom prodajati devize in valute za inozemstvo samo enkrat na mesec. Zato bodo v zvezi s to določbo- pravilnika carinarne propuščale potnike s tujimi plačilnimi sredstvi na podlagi v potne dokumente pravilno zabeleženih zneskov, in sicer ne glede na to, kolikokrat potnik potuje iz naše države. Ce bi se pojavil sum, da se to ali ono potovanje vrši izključno z namenom, da se izigrajo deviznovalutne določbe, bodo carinarne o tem takoj obvestile oddelek finančnega ministrstva za državno računovodstvo. = Prepoved uvoza draguljev v Italijo. Italijanska vlada je z veljavnostjo od 24. decembra prepovedala vsak uvoz draguljev. = Nedeljski počitek frizerskih obratovalnic v Ljubljani. V »Službenem listu« od 29. t. m. je objavljena naredba kraljevske banske uprave dravske banovine, po kateri se s 1. januarjem 1935 uveljavlja določilo o obveznem nedeljskem počitku brivskih in frizerskih obratovalnic ter obratovalnic za negovanje telesa v okolišu mesta Ljubljane v smislu čl 25/b, točke 7. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini od 20. novembra 1934, ki je bila začasno sistirana z naredbo od 12. decembra 1934. ■■ Seznam luksuznih predmetov sa gospodarske zadruge. Na podlagi zadevnih zakonskih predpisov in s soglasjem finančnega ministra je kmetijski minister sestavil seznam luksuznih predmetov za gospodarske zadruge in njihove zveze, navedene v točkah 7. in 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih. Za luksuzne predmete se bodo po tem seznamu smatrali v smislu člena 11. zakona o neposrednih davkih vsi tisti predmeti, navedeni v raznih odlokih finančnega ministra, na katerih promet se pobira luksuzni davek, razen finih sirov domačega pridelka^ Te sire smejo zadruge prodajati, ne da bi izgubile pravico do oprostitve od družbenega davka. Pri predmetih, kjer :e za kvalifikacijo luksuza odločilna cena. še bo pod ceno razumela uvozna cena, odnosno prodajna cena domačega pridelovalca. = Dobra vinska letina v Zedinjenih državah. Po ameriških službenih podatkih je bila letošnja vinska letina v Zedinjenih državah po kakovosti in količini izvrstna. Samo v Kaliforniji je bil pridelek slabši kakor lani. Celotni pridelek se ceni na 1.5 milijona do 1.7 milijona hI. Zaloge iz prejšnjih let znašajo 1.1 do 1.3 milijona hI. tako da znašajo celotne zaloge vin v Ameriki okoli 2.8 milijona hI. To pomeni, da so za 30 °/o večje kakor v času, ko je bila ukinjena prohibicija. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah (ta delniška družba z glavnico lo milijonov Din je prevzela istoimensko družbo z o. z. v Jaršah); Anton Kajfež, prodaja alkoholnih pijač na debelo v Kočevju št. 313; Josip Aškerc, trgovina z govejo živino, prašiči, konji in ovcami v Tevčah št. 31 srez Laško. = V likvidacijo so stopile naslednje tvrdke: Parna žaga Nazarje, družba z o. z.; Zdiužene tvornice perila Ambrožič & Sa-botv, družba z o. z. v Mariboru in Zadružna elektrarna v Stanežičah r. z. z o. z. = Razpis dimnikarskih okolišev v Južni Srbiji. V vardarski banovini bo zasedenih 14 dimnikarskih rejonov. Prošnje je vlagati najkasneje do 12. januarja 1935 na bansko upravo v Skoplju z vsemi listinami in potrdilom Zanatske komore v Skoplju. Opozarjamo na ta razpi6 dimnikarske mojstre in pomočnike z mojstrskim izpitom. Podrobnejša navodila dobe pri Zbornici za TOI v Ljubljani. = Dobava bencina. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo okrog 40.000 kilogramov bencina za potrebe mestnih uradov in podjetij za leto 1935. Pravilno bolkovane ponudbe z vsemi prilogami ,e vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 14. januarja 1935 opoldne, kjer se tudi dpbijo vsa tozadevna pojasnila. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 10. januarja pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu glede dobave 40.000 kg svinjske masti, 22. januarja pa pri vojno-telinič-nem zavodu v Kragujevcu glede dobave 20.000 zavitkov vijakov ter glede dobave lesa. Dne 2. januarja se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 10.000 kg ma- ij sti, 1600 kg kave, 2000 kg praženega ječ- j mena, 600 kg paprike in 260 kg čaja. Pri | upravi skladišča I. oddelka vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu se bodo vršile naslednje licitacije: 11. januarja glede dobave 2000 kom. svetlega kartona, 12. januarja glede dobave žebljev in žice, 15. januarja glede dobave usnja. Dne 25. januarja se bo vršila pri komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah licitacija glede dobave duraluminija. Dne 21 januarja se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 1970 metrov jermenov in 460 m spojk za jermena. Borze Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal v tem tednu zaradi praznikov komaj 1.90 milijona Din nasproti 3.71, 3.26. 3.91 in 4.56 miljona Din v prejšnjih štirih lednih. Tečaji deviz so ostali brez pomembnejših izprememb. Prav tako ni bistvenih izprememb v tečajih na efektnem tržišču v Zagrebu, kjer se je Vojna škoda trgovala včeraj za kaso po 335.50 (v Beogradu po 336). a za februar po 340 Devize. Curih. Pariz 20.38. London 15.22. New-york 308.50, Bruselj 72.3750, Milan 26.44, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.85. Berlin 124. Dunaj 57.50, Stockholm 78.50. Oslo 76.50. Kobenhavn 67.95, Praga 12.8925. Varšava 58.35. Atene 2.91, Carigrad 2.49. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.29, London 26.58, Milan 46.04, Newyork 537.4, Pariz 35.60, Praga 21.83, Curih 174.34, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekt!. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90, Državne železnice 19.50, Trboveljska 13.65, Alpi-ne-Montan. 10.25. Blagovna tržišča HMELJ + Žalec. 29. decembra. V Savinjski dolini neizpremenjeno mimo razpoloženje. Le prav majhni nakupi cenejšega blaga. Cene neizpremenjene od 10 do 33 Din za kilogram. Boljšega blaga že ni več. Neprodanega je še menda kakih tisoč stotov letošnjega pridelka. — Tudi v Vojvodini je hmeljska kupčija zelo mirua. Redki na-mpi manjših partij. Cene se drže od 8 do 28 Din za kilogram. — \ Ž a t c u na Češkoslovaškem je položaj spet bolj čvrst. Nakupuje se blago za domačo rabo tn tudi za izvoz. Ponudba pa ie pičla in ne krije povpraševanja. Cene za žateški pridelek se gibljejo od 66 do 79 Din za kilogram, a za blago iz Ušteka in Roudnic po 58 do 66 Din za kg. — V Nemčiji je kupčija razmer-no mirna. Za hallertausko blago se plačuje 92 do 100 Din, za hersburško 77 do 83 in za badensko 79 do 85 Din za kg. ZfTo + Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca le bila mirna. Promet slab. Pšenica: baška, okolica Nov ">ad Somboi. srednjebaška in gornjebaška. sremska in gornjebanat. 105— 107; baška ladja Tisa 114—116; ladja Begej 113—115;' slavonska 112—114. južnoban. 104—106. Oves: baški in srem. 76—78. slavon. 81-—83. baški ladja 84 - 86. - Rž: baška 105 _ 107 _ Ječ men: baški. sremski. 65/66 kg 105 — 107 r>0 jari. 67/68 kg 125 - 127 50 _ Koruza: baška in sremska 57—59 za januar 59—60: sušena 63 64 banatska 54 -55. sušena 60 do 62. srem.. ladja 72—73 Moka: haška in banat (v oklepajih srem.. slavon.) »0g« in >0<2S« 170 - 190 <167.50 _ 177-50) .2< 150 - 170 (147 50 - 157 50); >5< 130- 150 (127.50 - 137.50). »6. 112.50 - 122.50 (110 - 120). »7« 100 _ 105 (100 - 105); »8« 90 — 95 (90 — 95). — Otrobi: baški. sremski 68 — 70; banatski 67 — 09; baški ladja 78 — 80. _ Fižol: baški, sremski beli 127-50 _ 130. ŽIVINA. + Živinski sejem v Karlovcu (28. L m ) Precejšen dogon. Cene so nekoliko poskočile. Kupčija je bila večia tako za domačo rabo kakor za izvoz. Cene za kg žive teže: teletom 5—7, mladi živini, volom in bikom 3—5, kravam za klanje 2.50—5, kravam za pleme 3—5, svinjam za klanje 6.50—7, ple- Takega božiča, kakor je letošnji, ne pomnijo Gorenjci. Dogodilo se je že večkrat, da je v lepih prvih zimskih dnevih prikukal na prisojnih rebnh izpod listja kakšen telohov popek in da so se po bregovih pokazali šopki svetlorumenih tro-bentic. toda letošnja zima nam nudi še vse drugo cvetje. Iz nizke travice kukajo z napol odprtimi, modrimi očesci drobni zaspančki. Kdor jih gleda, se mu zdi, da drobni cvetovi najmanjšega svižča dremajoči čakajo, kdaj bodo priletele prve nežne snežinke in uspavale cvetice v zimski sen. Med porumenelim travnim biljem čakajo zimo drobnoliste marjetice, na Gorenjskem nazvane katrice. Na travnikih pa se tupatam prav žalostno ozira poglavitna jesenska cvetica, ki nam je prva oznanila jesen, otožni podlesek. Ob plotovih bujno zelene slepe koprive, ki po večini tudi še cvetijo. Na vrtnih gredah so ostali posamezni cvetovi mačeh. To so ostanki ie-seni. V solnčnih rebrih je pa sedaj, prve dni po božiču, prava pomlad Kdor je popoldne pred svetim dnevom poslušal pritrkavanje delopusta, je imel vtis, da pojejo zvonovi ne rojstvu, marveč vstajenju Gospodovem. Če bi ne bilo dolgočasnih megla. bi bila prava predpomlad. Letos so bregovi vsi polni trobentic. teloh pa že prav predrzno gleda iz zemlje. Nekaj posebnega za letošnji božični čas pa je, da cvetijo ob potokih zlate kaluž-nice, telohu pa dela družbo sinjeoki jetr-nik. po gorenjsko nežice. Redkost za božič je tudi to, da so slišali v sicer mrzlih Vratih pred nekaj dnevi, kako je ubiral črni kos že čisto pomladansko. Pa tudi gozdne jerebe so slišali peti te dni v več krajih na Gorenjskem. Ob takem izrednem vremenu smo kajpak lahko zelo radovedni, kakšen bo nadaljnji potek zime. —s Ljubljana, 29. decembra. Ljubljanski meteorološki zavod vrši vsako leto važno znanstveno, a tudi gospodarsko - praktično nalogo. Po vsej dravski banovini je že organiziranih 172 vremenskih postaj odnosno opazovalnic, ki pošiljajo zavodu mesečna poročila o vseh lokalnih vremenskih pojavih. Meteorološki zavod, ki ga upravlja univ. docent dr. Oskar Reja, nima zadostnih državnih dotacij ir primernih prostorov. Stisnjen je na univerzi v eno sobo, aparate pa ima deloma postavljene v njej, deloma po drugih lokalih, že pred leti je bila izražena Zelja, naj bi se na Ljubljanskem gradu, najprimernejši točki za opazovanje oblakov ln drugih pojavov, napravila udobna, z vsemi aparati preskrbljena vremenska opazovalnica, ki bi dajala .očna obvestila tudi našim letalcem, turistom in drugim čini-teljem, interesiranim na vremenskih dnevnih prilikah. Letošnji mesečni pregled meteoroloških beležk kaže prav zanimivo sliko v primerjavi z drugimi leti. December je bil bogat na dežju doslej ga je padlo decembra že 206 mm, največ 13. t m. 57.8 mm. Drugače mokra meseca september in oktober sta bila letos v pogledu padavin prav skromna. Septembra je padlo le 98-9 in oktobra 111.1 mm dežja. Mnogo dežja beležijo: marec (205). junij (297) in avgust (2217). Letos je padle 1792.3 mm dežja v 164 dneh Po navadnem računu, ki ga rabijo meteorologi za izračunavanje dežja na kako ploskev, se je samo nad Ljubi 1ano letos izlilo 716.920.000 hi dežja Lani je Ze novembra 11 dni snežilo, decembra pa 14 dni. To je. bila Zlata sezija za zgodnji smučarski šport, letos nasprotno je novembra »snežilo« samo l dan, v decembru pa j« padlo le nekaj snežink. menskim svinjam 7—9 Din. Cene krnri: senu 40 — 50, slami 20 — 30, detelji 55—60 Din za 100 kg. + Mariborski svinjski sejem (28. t m.) Pripeljali so 45 rilcev. Cene: prascem 7 do 9 tednoi? starim, po 90 — 110, 3—4 mesece po 130 — 150, 5—7 mesecev 220 _ 250, 8 do 10 mesecev po 3T,0 — 360, 1 leto po 560 do 680, 1 kg žive teže po 4—5, 1 kg mrtve teže po 6.5o—9 Din. Prodanih je bilo 27 svinj. Lepi dnevi na Bledu Bled, 29. decembra Letošnja zima kaže Blejcem prav pošteno fige. O snegu ni ne duha ne sluha. Ako bi imeli še zadosti sonca, bi lahko rekli, da imamo popolnoma pomladno vreme. Saj teloh, jeternik, trobentice kn druge pomladne cvetlice na sončnih krajih že cclo zimo cveto, tudi žabja pesem se sliši semtertja — in celo gada so našli na Pokljuki. Toplomer kaže dnevno nad ničlo, časih tudi do 10 stopinj, torej kakor pomladi. Res, da so višji vrhovi gora pokriti s snegom, a kaj pomaga to nam Do lincem. Naši smučarji hodijo s povešenimi glavami po Bledu in kar v glavo jim ne gre, kako je mogoče, da smo ob koncu decembra brez snega. Tudi kmetom, ki imajo les in drva v gorah, slaba prede m tarnajo, kaj bo, ako ne zapade dovolj snega, k« je neobhodno potreben za spravljanje v dolino. Po navadi je bila prejšnja leta ta čas zimska sezona že na višku, snega za smuko je bilo dovolj in jezero je bilo že več ali manj v ledenem oklepu. Razne zim-skosportne prireditve so privabile mnogo zimskih gostov na Bled. Letos pa, ako se te dni vreme ne izpreobrne. bo blejska sezona šla rakom žvižgat, kar bo za Blej-ce seveda hud udarec. Saj baš to Bleice najbolj skrbi. Niti ledu si ne bodo letos mogli nabaviti blejski hotelirji ;n gostilničarji za svoje ledenice. — Tudi Bohinjcem in Borovcem letošnja zima ni naklonjena Vendar je Bled obiskalo za božične praznike precej zimskih gostov. Nekateri so prinesli s seboj tudi svetle dilce, katerih se pa seveda niso mogli poslužiti. Kakor vidimo, je na Bledu vse naroba, ako ni prave zime. Vendar pa Blejci upamo, da bomo vsaj do Novega leta dob;!i nekoliko snega, po katerem tako zelo hrepenimo. Decembra lani je padlo le 137.5 mm dežja v 18 dneh, od teh je bilo 14 snežnih. Lani novembra pa 273.1 mm. Vse leto 1933. je bilo v Ljubljani 2003.1 mm pada* vin. Najmokrejši mesec je bil lani oktober s 353.3 mm padavin, letos pa junij. Od leta 1918. je leto 1934. v pogledu padavin v Ljubljani na m. mestu. Najdežerv-nejše je bilo leto 1933., za njim leto 1926., ko je padlo 1833 mm dežja. Le dve leti, lahko rečemo, sta bili po vojni prav suhi, to 1. 1920. z 850 mm in 1. 1921. z 931 mm padavin. V teh letih je vladala suša in vročina. Leta 1921. je bila 29. julija najvišja temperatura v Ljubljani 36-2° C, naslednje leto pa 14. avgusta 34° C- Tudi leto 1923. je bilo zelo vroče. V letih 1929. do 1932. je pozimi pritiskal hud mraz, lrt je dosegel temperaturo od 23.5 do 25-6 sto-pin Celzija pod ničlo. Mnogo vremenskih neprilik in težav je prineslo leto 1934., saj so povodnji in nevihte v naših krajih napravile nad 38 milijonov škode, pa se tolažimo, da bo mogoče 1. 1935 boljše. Namesto pričakovanega snega imamo že dva dni močno slano po travnikih in vrtovih. Gosta megla sega kakih 70 m visoko in na stolpu Ljubljanskega gradu jfe zanimivo pa^ovati. kako se čez grad pode megleni valovi. Temperatura počasi pada ter je včeraj zjutraj dosegla —2 stopinj! C. V splošnem je nastopilo suho vreme. Jutranja megla je tako gosta, da morajo Ime-ti tramvajski vozovi luči prižgane. V Ljubljano so že prihitele prve prodajalke teloha in vrbnib mačic. Majhna dekleta v prijaznem dolenjskem narečja ponujajo c-ip -opke telohovih popkov ln drugih zgodnjih cvetk, ki so cela dva meseca prezgodaj pririla na beli dan. Kako smo letos vedrili in oblačili LJubljana fe zabeležila manj dežja kakor lani: namreč samo 716.920.000 hI Navodila glede prijav k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 6. januarja 1- 1935, pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. ki bo s posebno rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din. za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku 450 Din je poslati po pošti. V prijavi se mora navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev, ali je izpit že. in sicer kdaj in kje opravljal ali ponavljal. Vlogi je treba priložiti: 1.) kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna. pomočniška doba; sešteti je v«i dobo zaposlitve kot pomočnik): 2.) krstni (rojstni) list: 3-) dokazila, da je: a) ali v svoji obrti praktično delal najmanj štiri leta. potem ko je usoešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo: b) ali v svoji stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inženjenev ali arhitektov delal naimanj 5 let praktično, potem^ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izm't iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodie (nolirie), prirojeni srednii tehn;čni šoli. ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo: c) ali ee ie učil svoie obrti naimanj tri leta in praktično delal v svoii stroki naimanj 6 let fd"Tawka kniižVa) ter pri posebnem iznitu dokazal ob^o izobrazbo in znanje (kandidati, ki «e nrijavijo za onravlianie iznita. a nimajo listin, navedenih pod 3.). smeio dokazati ča« o svoii zaposlitvi » kakršnimkoli drugim verodo=foin'm dokazilom): 4.) izoričevala o nosehnem ob;sku strokovnih učnih zavodov: 5.) rotrdilo. da je nlnčal nri rborniVi z1p«. — DUNAJ 12- Orkester 16 55- TTr»nrertna ura — Prenos operete »Netopir« _ 22 20: Silvestrovanje v gledališču. — 005: Silvestrova- togljene k rtadiee lobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev to aparatov domača tvrdka Ivan Paspa i sinovi Zagreb L poštni predal štev. 60 nje se nadaljuje- — BERLIN 20: Vesel prehod v novo leto. — K6NIGSBERG '9.10: Komorna glasba. — 20: Program iz Berlina. — STUTTGART 20: Program iz Berlina. — 17.10: Pesmi. — 17-30: Chopinov koncert. — 20.10: Plošče. — 20.45: Simfoničen koncert. — 22: Ples- Torek, 1. januarja LJUBLJANA 9: Od Urala do Triglava (plošče). — 940: Versko predavanje (škof dr. Gregor Rožman). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio orkester. — 12: Cas, radio orkester. — 16: Mandolinistični sekstet, vmes ksilofon solo in harmonika solo (g. Stanko). — 19.30: Nacional. ura: Gospodarska vprašanja (iz Beograda). — 20: Cas, jedilni list, program za sredo. — 20.10: Cerkveni zbor sv. Cirila in Metoda poje staro-božične pesmi, vmes plošče. — 21.30: Cas. poročila. — 21.50: Radio orkester. — 22.30: Angleške plošče. "bAvojanj® Mabna* a* »Cni»l®T*»ro KKUelM politik« 1« »ci«*»J» i. it.1 J® « ki jih izdeluje. Smučarski čevelj znamke BRANA je edinstven, kvaliteta zgoraj, kvaliteta spodaj, mehkega pravilnega oprijema, nepremočljiv, trden, strokovnjaško ročno delo! S prospekti in ceniki vam na zahtevo takoj postreže tvrdka BRATA N A C L I Č Žiri Pišek, Zavrl Vahen, šlamberger, Doležal, Makovec, Tavčar, Petrič, Boltezar, Cebo-hin, Rozman Ob 12.30 naj bo prvo junior-sko moštvo v garderobi, ob 13.30 pa Starec, jug, Hasl, Bertoncelj I, Zemljak, Slamič, Boncelj, Janežič, Pupo, Pepček, Jež, Zemljič. Ob 16. strogo obvezen sestanek za ligino in prvo moštvo pri Rebcu. SK Ilirija. Vodstva lahkoatletske, ha-zenske, smučarske in težkoatletake sekcije javljajo svojemu članstvu, da se vršijo redni gimnastični treningi v telovadnici na Grabnu odslej po naslednjem redu; ponedeljek od 18 dalje lahkoatietska, smuška (možki) in težkoatletska (dvigači) sekcija, torek od 18.30 do 19.30 hazenska in smuška (ženske) sekcija, od 19.30 do 21. težkoatletska (rokoborba), četrtek od 19. dalje lahkoatietska, smuška (možki) iu težkoatletska (dvigači) sekcija, petek od 18.30 do 19.30 hazenska in smuška (ženske) sekcija, od 19.30 do 21. težkoatletska (rokoborba) sekcija. Novi razpored treningov stopi v veljavo s 1. januarjem. Prvi trem ing hazenske sekcije je v petek 4. januarja, lahkoatletske in smuške sekcije pa 7. januarja, vodstva navedenih sekcij želijo svojemu članstvu srečno novo leto. SK Mars. Danes igra na igrišču Jadrana tole moštvo: Ivc-Miloš, Stane-Grčar, Korle, Milan-Zupančič, Žigon, Zupane, Novak. Dane, Gene, Tomšič, Povhe. Opremo preskrbi Pepe. Cas igranja glej obiave SK Slavi je. SK Svoboda. Športni program se spremeni v toliko, da igra rezerva z Mladiko ob 9., prvo moštvo pa ob 10.15 s prvim moštvom Primorja. Juniorji igrajo v torek dopoldne na Kodeljevem. SK Svoboda. Danes morajo biti najkasneje ob 8.30 na igrišču Primorja: Marc, Kamnikar, Zemljak, Povh, Habicht I ln II, Samar, Ehrlich, Kitek, Jančigar, Bab-nik, Zupet, Baggia, Skapin, Zaje, šušter-šič, šušnik. Drapek, Brajer, Janežič. Samec, Cuk. Juniorji, ki bodo nastopili v postavi; Cerne, Rozman, Stante, Plevišar, Girandon, Rak, Novak, Kotnik, Jenko, Gašperšič in Koračin, se morajo javiti takoj po tekmi rezerve in I. moštva, da dvignejo opremo. SK Slavija. Danes ob 9.30 morajo biti na igrišču Jadrana; Punčoh, Kržan blagajniško službo; Lesica, Japel, Feldstein. Ko-šak reditelji. Moštvo pa naj bo v garderobi ob 12.30. Igramo tekmo za pokal proti Iliriji. Table - tenis turnir za prvenstvo Dravinjske doline. SK Boč priredi danes v Poljčanafc veliki table-tenls turnir. Pravico udeležbe Imajo tudi neverificirani igralci. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: single gospodov, double gospodov, single dam, mixed double. Prijavljeno je že 30 igralcev, ln sicer iz Celja, Ptuja. Konjic, Pragerskega, Poljčan in Maribora. ISSK Maribor bo zastopalo šest igralcev. Rok za prijave je do nedelje do devetih. Zmagovalec v prvi disciplini prejme lep prehoden pokal, a zmagovalci v ostalih disciplinah diplome. S o k o I Sokolsko društvo Ljubljana III. obvešča svoie članstvo, da se bo vršila redna letna glavna skupščina s po pravilih določenim dnevnim redom dne 20. januarja ob 9. dopoldne v društveni telovadnici ob Tvrše-vi cesti. Eventuelne predloge in nasvete s strani članstva je v smislu društvenih pravil predložiti društveni upravi 14 dni pred dnevom glavne skupščine. — Posebna vabila se ne bodo izdala. -- Upriva Sokolsko društvo Ljubljana III. naznanja, da je njegova zvesta članica Marinko Marija, učiteljica. 28. t. m- preminila. Pozivamo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba. ki bo danes ob 14. iz Obče državne bolnišnice. Zbirališče ob tri četrt na 14. pred mrtvaško vežo. Obleka civilna z znakom. — Uprava. Sokolsko društvo Stenanla vas vabi članstvo na društveni redni občni zbor. ki b»» v nedelio H. ianuaria ob 14. v telovadnici, sestanek člinstva za sestavo kandidatne liste ra bodočo društveno upravo bo pa v sredo 9. januarja istotam, na katerega članstvo opozarjamo. Dalje obveščamo članstvo in prijatelje, da letošnjega Silvestrovega večera v znak sožalja za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uedini-teljem ne bomo obhajali. Uprava. Sokolsko društvo Mokronog je vprizori-lo 22. in 23. t m. Golieve »Peterčkove poslednje sanje«. V rokah veščega režiserja br. staroste Pavla Herbsta in br. dr. Sku-Ija, ki nas je s pomočjo nalašč za to igro prirejenih kulis popeljal v božični noči v kraljestvo Gorjancev, je prireditev uspela tako, kakor smo mogli le želeti. Sicer je igra namenjena v prvi vrsti otrokom, a kljub temu so tudi odrasli z vsem Zanimanjem sledili ljubkemu Peterčku in njegovim poslednjim sanjam. Dvorana je bila zelo dobro zasedena, kar bodi vsem sodelujočim v priznanje za trud in požrtvovalnost ter v dokaz, da so tudi mladinske igre zaželjene. Vremenski pregled Pri nas snega tudi za praznike ni bilo. Za nekatere je to nevšečna stvar, za druge je prav prijetna zadeva in mnogi si želijo, da bi tako ostalo tudi nadalje. Na Nemškem so v letošnjem izredno toplem decembru iznašli jako pripravno označbo: klima-tično socialno skrbstvo ali vremenska zimska pomoč. Za vse one, ki se jim je treba boriti v teh hudih časih za skorjo kruha, je nedvomno velika pomoč, če jim ni treba trositi denarja še za kurjavo. Pri nas, ko se še ni toliko prebivalstva nateplo v mesta, ima taka prirodna zimska pomoč manjši učinek, ali nekaj ga ima vendarle. Saj si tudi po kmetih ne želijo posebno snega; polje dosedaj nima težav, ker ni zmrzovalo. Preostanejo nam potemtakem zares skoro le smučarji, ki jim taka zimska pomoč dela škodo ali vsaj slabo voljo. Mrzla invazija, ki se je bila pripravila tik pred prazniki, da prodre iz Rusije v osralo Evropo, se je res izvedla. V široki fronti je prodiral ruski mraz proti zapa-du in dosegel največje uspehe v ravnih predelih srednje Evrope. Preplavil je vso Poljsko, da je zavladala v njej zima; že v ponedeljek pred svetim dnevom je bilo v Varšavi — 10 stop. C. Mraz je zavzel tudi Nemčijo in v njej natresel snega ravno za Božič. Pa ne veliko in tudi mraz ni bil poseben. Enako so češke gore dobile sneg za božične dneve, posebno mnogo pa ga je padlo onstran Karpatov, v Ukrajini in v osrednji Rusiji. Na Balkanski polotok ter v Podunavje mraz ni prodrl s tolikim uspehom. Pač se ie tudi tod temperatura znižala pod ničlo, ali ne za mnogo in sneg je samo ponekod nekoliko nasmetil, tako n. pr. tudi v Beogradu. Nadalje je ruski mraz preplavil bal tiške dežele in Skandinavijo. Mi smo ostali lepo v zatišju, brez snega in v znatnejši meri se je shladilo šele ob koncu tedna, ko se je vremenska situacija pričela zopet na novo izpreminjati. Atlantski ocean, ki se je nekaj časa zadržal nekako pasivno, je v drugi polovici tedna posegel zopet aktivno v vremenski »•azvoj. Poslal je novo veliko depresijo ,»roti Evropi. Njeno jedro je v četrtek zjutraj dospelo zapadno od Irske ter pričelo posegati v razvoj vremenskih dogodkov. Tople in vlažne zračne mase iznad Oceana so pričele znova preplavljati za-padne dele evropske celine in hkrati je ie-lo na zapadu deževati. Potem se je depresija še nadalje približala celini in njen vpliv je končno dosegel tudi naše kraje. Tok od jugozapada je zavel v ozračju ter najprej odgnal visoko meglo, ki se je držala dotlej tako trdovratno. Navidezni paradoks, da se je pod vplivom bližajoče depresije zjasnilo, je brž raztolmačil nadaljnji razvoj. Že v petek so se pojavili visoki oblaki, ki jih ie gnal zračni tok od jugozapada, a v soboto se je že popolnoma pooblačilo. Prišli smo tedaj povsem pod območje ciklonskega vremena in o nadaljnji naši vremenski usodi more biti komai še kai dvoma. Priti morajo padavine. Dosedaj še vztraja shlajena zračna plast v spodniih legah, zato so za enkrat pogoji za sneg, kakor je padal po srednji Evropi, dočim je na zapadu deževalo, zakaj tamkaj je depresij-ski vetrovni vrtinec odplavil hladnejše zračne mase popolnoma. Sedaj smo zopet v prehodnem območju med vzhodnoevropskim anticiklonom in atlantsko depresijo, kar nam napoveduje zelo spremenljivo vreme. Padavine s® nam ponujajo, to more vsakdo opaziti že na prvi pogled. Ali bo dež ali sneg, zavisi od jačine depresije, v sedanji situaciji je od enega do drugega majhen skok. in ženske jemljejo za zdravljenje seKsual mH slabosti P"vi - HA • CE" ™ « iriave) za ženske za moške (rjave j, «» (roza). Sestavljene so izP«P«£ dobivajo v vseh lekarnah. GLAVNI DEPOT: lekarnar mr. pharm. B. J varšavska nMca U. Cene pilulam za moške (rja^) in Za ženlat i^ SO^omad. Poskusna škatlica Din 80.— Originalna škatlica 10C» Ko«, žepnim etuiem Dln 220. . Zahtevajte obenem^ -^- zanimivo in poucnu f Zdravljen je spolnih moi pri moškem ln ženski«. noj. tn n«r- »SfSS.-VB ® £e$ons&e novosti % a C* to 1935 i BLAUPUNKT 4 2 Vele-Super z autom. regulatorjem fadinga, 19—2000 m z elektro-dinamičnim špecijal-nim zvočnikom, z 9 krogi zato nedosegljivo selektiven, v rjavi ali črni lesni kasetL j + 1 Super z autom. regulatorjem fadinga, 19— 2000 m z elektro-dinamičnim špecijalnim zvočnikom, z 6 krogi, nedosegljivo selektiven, v rjavi bakelitni kaseti. J-rJ Super z autom. regulatorjem fading«v 19— 2000 m z elektro-dinamičnim zvočnikom, 8 6 krogi, nedosegljivo selektiven, v kaseti iz kavkaškega oreha. V KONSTRUKCIJI IN DELOVANJU ČASU NAPREDEN. S KRATKIMI VALOVI PREKOOCEANSKI SPREJEM. S TEMI APARATI JE VES SVET VAŠ! Proda|a]o za Dravsko banovino samo: RADIO-STARKEL, Maribor, Trg svobode 6 RADIO-DOBERLET, Ljubljana, Kongresni trg iilvestrovsme v veliki dvorani HOTELA »METROPOL« (Miklič). V vseh prostorih prijetna GODBA! domača zabava. PLES! Vremensko poročilo 29. decembra Ljubljana 7, 766.0, —1.2, 90, 0, 10, —, —; Ljubljana 13, 764.5, 1.4, 78, 0, 10, —, —; Maribor 7, 764.2, —1.0, 90, 0, EI, 7, —, —; Zagreb 7, 764.7, 1.0, 90, EI, 7, —, —; Beograd 7, 766.8, 1.0, 90, SE1, 5, —, —; Sarajevo 7, 769.6, —3.0, 90, 0, 3, —, —; Skoplje 7, 767.9, 0.0, 90, 0, 9, —, —J Kumbor 7, 766.1, 6.0, 90, NE1, 0, —, —; Split 765.6, 7.0, 60, NE2. 1, —, —; Rab 7, 765.5, 8.0, 90, S3, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —, —3.0, 90, NI, 3, —, —. Temperatura: Ljubljana 2.8, —1.8; Maribor 5.0, —1.0; Zagreb 6.0, 1.0; Beograd 5.0, 0.0; Sarajevo 5.0, —3.0; Skoplje 6.0. —0.3; Kumbor 12.0, 5.0; Split 13.0, 7.0; Rab 13.0, 7.0; Rogaška Slatina 5.0, —3.0. DANES VABLJENI -JUTRI VSI na silvestrovanje v gostilno k »Panju« v Vegovi ulici štev. 10, kjer se najbolje počutite pri kozarčku dobre kapljice in ob sviranju klavirja in gramofona. Danes in jutri bodo vsi gostje postreženi s finimi domačimi krvavicami in pečenicami ter z drugimi raznovrstnimi jedili. Na Silvestrov večer odprto do zore. — Vljudno vas vabi in se priporoča gostilničar TONE HI"C. GOSTILNIČARJI' Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET—VINO Črnino iz FTuške gore. V sodCkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV, Sremski Karlovci. F ruška gora Posojilo do 400.000 Din v gotovini ali dobrih hranilnih knjižicah išče veliko trgovsko podjetje proti ugodnim pogojem oziroma obrestim s sigurno varnostjo. Ponudbe je nasloviti na Aloma Company, Ljubljana, pod šifro »Sigurnost 935«. 11565 Na pljučih bolni Več tisoč ozdravljenih. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. More Be uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Pišite takoj, zadostuje tudi dopisnica na naslov Zbiralno poštno mesto: GEORG FULGNER, BERLIN, NEUKOLLN Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 490. Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" V restavraciji hotela »Metropol« (Miklič) se otvori z novim letom poseben oddelek GOSTILNA ZA VSE Vhod iz Kolodvorske ulice. Skrajno nizke cene. Vse brez napitnine. Jedila od Din 2.—• dalje, zakuhana juha Din 1.50, 2 del vina od Din 2.— dalje. Najboljše cviček in prvovrstna belokranjska črnina po Din 12.— liter. — Pridite! — Prepričajte se! br. CENJENEMU OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL V SVOJI NOVI ZGRADBI NA JESENICAH el, restavracijo kavarno DETAJLNO TRGOVINO MANUFAKTURNEGA IN MODNEGA BLAGA HOTEL RESTAVRACIJA je kar najmoderneje urejen, z vsem komfortom opremljene sobe s toplo in mrzlo vodo, električna razsvetljava itd. Kopališče je cenjenim gostom vsak čas na razpolago. Turisti in izletniki bodo v hotelu našli najboljše in domače zatočišče in bodo deležni prav posebne oskrbe in udobnosti nudi domačemu in potujočemu občinstvu, turistom, izletnikom in letoviščarjem vsak čas izvrstna topla in mrzla jedila, ki ustrezajo vsakemu, tudi razvajenemu okusu. Posebno pažnjo sem polagal na izbiro najboljših vin in bom postregel z najboljšimi od najboljših pijač. KAVARNA je najmoderneje, velemestno in udobno urejena, tako da bo ustrezala v vseh ozirih tudi razvajeni publiki. Na razpolago je tuzemsko in inozemsko časopisje in družabne igre. Najvljudneje vabim domače in potujoče občinstvo, da se ob vsaki priliki poslužuje mojega hotela, restavracije in kavarne in mu jamčim kar najpozornejšo postrežbo. Na Silvestrovo prijetna zabava ob zvokih jeseniškega sokolskega orkestra. JANKO NOVAK, Jesenice. fllarcelle rinayre> 99 U pornica ituuian >Jutri boš tam .. >riom — če me ti pustiš odtod.. .< J-Oh.. .< Spet je odvrnila glavo... Skozi razpor v zavesi je videla veliki trg v sinjem večernem hlapu, ki mu je dajala svetloba električnih svetiljk nenavadno, skoraj nekam teatralno lice. In v vsei tej sinjini, ki je oblivala Vincennsko železniško postajo, gmote hiš, mračno perspektivo Saitnantoinskega predmestja in od spodaj osvetljena drevesa, je bil samo Julijski steber črn in je visoko nad vso svetlobo nosil svojega brezlučnega genija. Bele, zelene in rdeče svetiljke okoli njega so rinile svoje svetlobne kroge v večerni mrak, ki je postajal vsako minuto gostejši. Eripavo hrumenje in rezko žvižganje je trgalo enakomerni trušč yamjoče človeške množice. Koliko ljudi! Prihajali so in odhajali: delavci in delavke v delovnih oblekah; v trumah in vlakih so se zlivali z vseh koncev Pariza na ta trg, kjer se pričenja pravi ljudski Pariz, Pariz pouličnih uporov in revolucij. Tu se je tok delil, a glavna množica jo je ubirala navzgor, po Faubourgu Saint-Antoine ali po Roquett-ski ulici In Jozana je mislila na Mieheletove in Hugojeve stavke in zrla na kamenje starega tlaka, ki so ga bili že tolikokrat izru-vali iz tal. da so z njim gradili barikade. In zagledala je drug del mesta, ki ni bil tako hrupen, a tem bolj reven, kraj, kjer je prej živela med ženskami iz preprostega ljudstva... Zagledala je Tournefortsko ulico, Lhomondovo ulico, po kateri straši prikazen očeta Goriota; Mouffetardovo ulico, ki diši po zelju in ribah in absintu, kadar zvečer beznice prižigajo luči na svojih tocilnikih... Zagledala je podstrešno okno Jeana Gravea, ki se je mimogrede ozirala nanj, in malo janzenistovsko cerkvico... Zagledala je prodajalko krompirja, ki je bila zmerom v blagoslovljenem stanju, in plavolaso mlekarico in mesarijo... Zagledala je sebe, prezebajočo v tanki jopici, s komolcem otrplim od nakupovalne mreže, s srccem težkim od večne, podle, nizke, tragične skrbi za denar... ln zjokala bi se bila nad Jozano tedanjih dni, ki je bila tako revna in ki je ni nihče ljubil... In spoznavala jo je — tedanjo Jozano _ v ženskah, ki so pod oknom stopale mimo, v bledih, razoglavih delavkah, v učiteljicah in trgovskih uslužbenkah v črnih oblekah z belimi platnenimi ovratniki, s preprostimi klobučki na glavah — v delavnih ženskah .. Globoko sočutje jo je obhajalo do te potlačene, hrabre ženske mladine, ki ji le časih za trenutek posije ljubezen in ji ublaži gorje... In ko je pomislila na Noela. ki ie bil izpremenil njeno življenje, si je dejala: »Kako srečna bi morala biti!...« S komolci na mizi, s podbradkom naslonjenim v dlan, je jela počasi govoriti, kakor da bi na glas premišljevala: »Ljudje, ki hodijo tu spodaj, so vsi siromašni, nekateri celo hudo revni... plazijo se tja v en dan ... glave pobešaio, ramena vlečejo vkup... Ves dan so delali... Zelo trudni so . . . In sleherni nosi svoje breme! Beda, bolezen, samota... Kaj bi rekli ti, če bi ee jim midva upala potožiti svoje gorje?... Oh. Noel, koliko jalovih solza sva potočila! Koliko neumnih bolečin sva si napravila! Mlada sva, močna, razumna, v blagostanju živiva.. Ljubiva se., in jaz si mučim srce, in ti si ga mučiš... Kako krivična sva... kako nespametna ...« »Kako zagrenjeno govoriš,« je žalostno rekel Noel »V tvojih besedah je očitek ... Reči hočeš, da bi bila že prej našla srečo, če bi bil jaz pametnejši, potrpežljivejši in požrtvovalnejši in če ne bi bil tako nasilen v svoji želji, da te osvojim.. »Morda.« »Ne, ne, nikar ne misli tako!... Morda te nisem ljubil tako, kakor bi te bil moral, a zmerom sem imel najboljši namen, zmerom sem hotel povzdigniti najino ljubezen nad vsakršno sebičnost, ničemurnost in malenkostnost. In moj ideal ne nasprotuje tvojemu — in mojemu — pojmu o ženinem dostojanstvu in ženini svobodi... Nikakor te nočem zasužnjiti in ponižati... narobe!... Saj ti dajem, da se udeležuješ vseh mojih misli in vseh mojih dejanj, upornica moja ljuba!« »Upornica? ... Oh, ne proti tebi, sam dobro veš, da ne ... Nikar me več tako ne imenuj... Upirala sem se zoper nravstvene in gmotne krivice, ki so me trle, kakor tarejo vsako ženo _ a ne zoper ljubezen ... Tudi jaz sem imela vzor .. < PodržaJa si je roko na oči. Solze so se ji zaiskrile med belimi, golimi prsti, med temi urnimi, pridnimi, nežnimi prsti, ki jih je Noel tolikanj ljubil... »Jozana!« »O, Noel, na svoje življenje mislim, na svoje žalostno življenje. .. Vsa nakopičena grenkoba se dviga v moji duši!... Kaj sem zdaj? ... Ženska, ki jo ie bol zaznamovala in ki si jo moral šele iztrgati preteklosti, žena, ki te še njeni poljubi puščajo žalostnega!... Med teboj in menoj, med srečo in nama dvema leži deset let mojega življenja, leži moj otrok in tista prikazen, ki jo nehote sam kličeš iz ničesa!... Oh, zakaj si prišel tako pozno! Zakaj te nisem mogla počakati?... Zakaj so me imeli drugi?... In jaz, ki tiste minule ljubezni, tiste preteklosti nisem hotela zatajiti! Jaz, ki sem vztrajala pri tem, da sem imela pravico storiti, kar sem storila!... V resnici pa sovražim, preklinjam in zatajujem vse. kar me je ločilo od tebe, kar mi je bilo ovira na poti k tebi, vse kar ni bilo od tebe ...« 1M OGLASOM J £ N £ M A L Po 50 par za t>etH*in 12*—. Dopis) m tenitve »e iara^unaj«. p»i Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davlcs za vsak oglas m enkratne pristojbine Dm 5.— za §lfro ali dajanje aaslovov Najmanjši enesek za nnkratno objavo oglasa Din 20.—, Vsi ostali o^laMi se /.^ra^unajo po Din 1.— ta betw»do, Dtn 2.— davka za vsak og:las m enkratno pnstojhmc Din 5.— za Sltro ali dajanje naslovov Vaimaniši ™p«»p1j r.a enkratno objav« nglam Din 17— Ponudbam na Sirre ne prflaeaite mamk! l^e. ce samevate oo Oelasneea oddelka »Jutra« _ _ ____,__. odsnvnr orilnžite UIII > V ZfiamKatl. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liubliana. 8e*eda I D>fc Javefe 2 Dm (a Šifro ah dajanje riaslo-.a 5 Din NaimaniŠ' znesek 17 Oin Knjigovodjo (injo) K večletno prakso v knji govodstvu in dopisovanju absolventa (injo) trg. šote. samsko osebo, ne nad 35 let. z lepo prijetno pisa vo. 6 perfektnim znanjem srbohrvaškega ;tudi cirili ce). slovenskega in nem žkega jezika hrvatske in nemške stenografije ter Strojepisja. zanesljivo in marljivo moč. vešfo mo dernega knjigovodstva — iščemo za tvorniško pi sarno v Mariboru Izčrpne, lastnoročno pisane ponud he z navedbo plače in re ferenc prosimo ca naslov »Publicitas« Zagreb Ilica št 9. po<1 značko »Knji govodja T. 2>«. S5350-1 Peirfektno kuharico išče družina brez otrok. Plača in oskrba dobra — Naslov v vseh posiovalni ca h »Jutra« 35646-1 Pošteno dekle pridno in snažno, ki dobro kuha in tudi dobro oprav tja vsa druga hišna dela sprejmem Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. S5335-1 Kontoristinjo l večletno pisarniško prak so. za srbohrvaško in nem ško korespondenco (tudi cirilico), l znanjem hrva ške id po možnosti tudi nemške stenogralije. spret no strojepisko, iščemo za tvorniško pisarno v Mari boru. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače pod značko »Tvoraiška pi sarna T. 33« na »Puhlici tas« d. d., Zagreb. Ilica 9 35551-1 Službo hišnika z enesobnim stanovanjem v vili oddam ženski ali moški oseb: al: zakonskemu paru brez otrok. Ponudbe s popisom razmer na ogl. odd. »Jutra« pod »Hišnica«. 35676-3 Služkinjo pošteno, pridno ln snažno ki zna opravljati vsa hišna dela nekaj kuhati in ima rada otr.ke — Iščem. Naslov pove podr. »Jutra«. Jesenice. 35663-1 Prodajalko pošteno in zanesljivo, ki hi opravljala tudi gospo dinjska in vsa druga dela. r dežele, iščem za takoj. Ponndbe na oglas oddplek »Jutra« pod »Dravska dolina« 35fiSS-l Praktikanta (injo) absolventa (injo) vtrg šole, z nekoliko pisarniške prak se, » perlektnim znanjem srbohrvaščine (tudi cirili ee; id po možnosti tudi nemščine, brvaške steno graiije. strojepisja, z lepo pisavo, iščemo za tovar uiško pisarno v Mariboru Ponudbe pod šifro »Tvor niška pisarna T. 23« na »Publicitas« d. d.. Zasrreb. Uica 9. 36552-1 Djevojku marljiva, rnladu, simpatič nu. bolju. za sve kučne poslove. koja ima sposob nost i volju pomagati i u bufetu (restauraciji). traži rnanja bolja obiteij. Ponu de ea slikem &3 naslova Jozefina Lukič. Virje — Hrvatsko. 35604-1 G. Th Rotman: o it! nfene p In bogme, to, kar sta Pavle in Anica videla, je bilo res nevsakdanje! Zakaj mahoma je prasnil skozi plot avtomobil in jo ubral baš pod gugalnico, pri čemer je izkupil gospod Klobasnik tak sunek, da se je zavrti! kakor kolo na velesejmu. Plačilno natakarico iščem za Maribor. — Po nudbe z navedbo doseda njega službovanja in sliko pod značko »Maribor« na podružnico »Jutra« v Ma riboru. 356011-' Služkinjo pošteno zanesljivo in zdravo, ki zna nekaj kuhati, išče zdravnik ca deželi, ki ima 2 otroka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiva služkinja« &5666-1 Pisarniška moč z znanjem nemščine in hrvaščine. katera bi se udeležila pri podjetju s GOTO Din. dobi takoj službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod »Soudeležba«. 357-1JM Kontoristko z najmanj dvoletno prakso, veščo v preračunavanju mezd, blagajniških poslih Itd. sprej. me ugledno industrijsko Dod^etje v Zagrebu takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobro mesto«. 35665-1 Kore&pondeatinjo perfektno v nemščini ln slovenščini, sprejmem. Ouširne ponudoe v nemščini z navedbo plačil nih pogojev pod »Zmožna «na ogl. odd. -Jutra«. 35659-1 Natakarico pošteno, zanesljivo, ne. kaj kavcije, sprejmem. Istotam tudi pridno pošteno dekle, ki zna nekoliko kuhati. Šiška, — černetova 31. 35774-1 K lOletnemu dečku ki obiskuje šolo na deželi sprejmem učiteljsko abitu rijentko Pogoj je znanje nemščine, po možnosti pa igranja na klavir. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priprava za gimna zijo«. 35798-1 Tisti hip je treščil avtomobil na koncu vrta v opečnat zid. ki mu je bi! pa v vsa kem pogledu kos Zdravko in Slavko sta takoi izgubila zavest, in avtomobil se je razbil na drobne kose. Klavrno staro sušilo. ki ga je bil voz kdo ve odkod privlekel s seboj, je pokrilo to sliko razdejanja. Služkinjo pošteno m zdravo, vajeno vseh hišnih del ln nekoliko kuhe sprejmem Predstaviti se od 4. do 5. popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35826-1 Mesarski pomočnik vajen vseh mesarskih del dobi službo. Vpra šati Prane Ocvlrk. me sar Ljubljana. Povše-tova ul. 1. 35834-1 Samostojno kuharico sprejme boljša rodbina S oseb. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35331 1 Beseda ■ Oin. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanj!) tnesek 17 Din. Mlad fant star 16 let, ki Je dovršn XII. razrede gimnazije, želi vstop'.ti Kot vajenec v elektrotehniško ali mehanično obrt proti hram tn stanovanju pn mojstru. Je zelo vesten, marljiv ln dobrih staršev Ponudbe prosim na na-lov Horvat B^la, — Murska Sobota, Cvetna ulica 7. 35691-14 IL m co Z lisi j 0U ffe! M > V ilustrirani tedenski reviji začne izhajati senzacionalno in obenem aktualno deloEssad bega ZAROTA ZOPER SVET z dokumentiranimi opisi najskrivnostnejše in vsevedne organizacije na svetu: ČEKE ALI GPU. Ta beseda, ki skriva v sebi rdeči teror, se ponavlja že dolgo let v Evropi in Ameriki zdaj z grozo, zdaj z oduševlje-njem, ne da bi ljudje prav za prav poznali prave slike te strašne organizacije, ki obvladuje s svojim terorjem šesti del sveta. Essad beg, čigar mojstrski prikaz Stalina je znan v vseh civiliziranih deželah, je nedvomno najbolj poklican za opis zgodovine rdečega terorja. Avtor odkriva z dokazi notranjo organizacijo GPU, njeno delovanje, njene zarote, njene zmage in njene poraze. Citatelj vidi sliko, ki je ne pozabi nikoli: kri, umor in izdaja kažejo pot GPU. Avtorju se je posrečilo to pot zarote zopei svet pokazati v objektivni luči. Njegovo delo je prvo, ki temelji na izvorih, pisano je lepo in napeto ter se čita kot pravi roman. > ZAROTA ZOPER SVET« začne izhajati že v prvem zvezku nove knjige »ŽIVLJENJA IN SVETA«, ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva 5 ter stane mesečno 8 Din, trimesečno 20 Din, pol leta (celotna knjiga) 40 Din. ESSAD BEG Mesarski vajenec išče zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« a»89-44 Beseda Ml para, davek t Dio. ca šifro «li dajanje naslova S Dia Najmanjši cneseb 12 Oin Mlaaa go^pouicn^ simpatična, vesca vsega gospodinjstva, i dobrimi spričevali, išče s 1. jauu arjein službo pn boljši dru zrni. — Anica Novak, Poljanska cesta štev. 15/1 V, pri g. Fink. S5&72-2 i rgovsiti po močni a mešane stroke, vojaščine prost, vešč nemaoint, zea služoo. — Ponudbe pod »Dobra, sigurna moč« na ogl. odd. »Jutra«. 45683.2 H konjem isce siuzdo ure^ea in zanesljiv samsK^ vojašnice prost Vajen tud. v^ke vužnje po pian.naU. — Nastop ob novem letu. Ponudbe pod naslovom, a. A. Smolnlk 18, Ruse. 35697.2 Trgovski pomočrm mešane stroke, želi preme niti službo — Pismene po uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober pro ■laialec«. 3067S-2 vtlad trg. pcmočnsh mešane stroke, zmožen kavcije, želi službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agiien pomočnik«. 33603-2 Prodajalka samostojna, z najboljšimi spričevali, želi na- eščenje Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Izurjena«. 35631-2 Brivski pomočnik vojaščine prost, nekadilec. soliden ln zanesljiv. perfekten oublštucer vešč nekoliko ondullra-n a, išče službe — Ponudbe pod »Hiter ln dober« na ogl. oddelek »Jutra«. 35833-2 prodaialka pridna in poštpna išče kjerkoli službo. - Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prikupna«. 35709-2 Služkinja poštena in pridna, vajena kuhe, pospravljanja ir vse ga drugega dela. želi služ bo s lo. januarjem pri manjši obitelji. — Naslov Marica Strus, Litija. 3560(2-i Šivilja za vse skromna in poštena gre šivat na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »100« 35728-2 Kuharica i večletnimi spričevali, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša moč« 35764-2 Prodajalka stara 19 let. izučena v trgovini z mešanim blagom. želi premenitl službo. Evet. bi pomagala tudi v gospodinjstvu Naslov se izve v vseh poslovalnicah -Jutra«. 35812-2 Mlada i.atakarica simpatična. išJe službo Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3oGW-2 llradnik-bilancist dober organizator, zanesljiv in samostojeD v vseh pisarniških poslih, ki je bil delj časa zaposlen pri večji indnstriji išče zapo slitev Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja«. 3560?-2 Samostojna kuhar.ca ki opravlja tudi vsa hišna dela, išče službo k boljši družini. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra«. 357111-2 7 Beseda t Din, davek 2 Oin. za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Dio. Potnike ia pharmacijo. jeklo in elektrotehniko, kratko in norimberški. blagu ter pi ttarniške potrebščine, ka teri bi »e ndeležili pri pod jetju vsak s era 8000 Din takoj sprejmem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalni posel«. 35T1I&-5 Zastopnika eventuelno soudeleženca za posečanje privatnikov z manufakturo. iščemo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača provizija« 3^95-5 tSeseUa > Uiu javefc t DlO. za šifro ali dajanje Radio-žarnice izmenični tok nove Pbilips, za polovično ceno proda »Reiloks« v Mariboru 35630-6 Železen štedilnik malo rabljen, ugodno na prodaj. Kemškar Alojzija, Brezovica pri Ljubljaui — postaja 35771-6 Lesena lopa pripravna za shrambo vozov ali avtomobilov. 16 krat S m. takoj ugodno naprodaj Ga. ra a Express Vegova 8. 35748-6 Železna peč in vef lepih Ipstencev. vse dobro ohranjeno. ugodno naprodaj. Vprašati v hote ln »Slon«. Ljubljana. 35793-6 Ročni voziček i diro po zelo ugodni ceni naprodaj v kovačnici v Hrenovi ulici štev. 1©. a->7u ire.ei« leta. 6e jo da^te v /ik«io.-e. čiščenj* in popravo p«ro-.ikainioi. modneni-u iteijeju Josipu Bocu. Kolodvorske m. 6. NojbtHjža in aajce neiša obnovljaJmica >b:a6id 31-7-13 Prehrana Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tečno hrano iščejo 3 boljše osebe. Ponudbe prosijo ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro • Plačam dobro«. Pohištvo Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Več spalnic tudi na kniižice tjubljan skib hranilnic proda mizarstvo Andlovic v Škofljici. 3S677-1E Orehova spalnica nova kakor tudi 2 frizerska stola poceni naprodaj v Celju Uosposka ulica štev. 30 35576-1-' Ženinom in nevestam! Zadovoljni boste ako si na bavite pohištvo pri tvrdki Golmajer. strojno mizar stvo, Ljubno, p. Podnart. Gorenjsko Zahtevajte ponudbe! Pohištvo za gostano in dellkate-so, mizo, stole, posodo ln pribor kupim. Ponudbe na ogl. oad. -Jutra« pod šifro: »Pribor 22«. 35722-12 Spalnice modeme orehove korenine. pleskane, najnovejša imitacija ln kuhinjske oprave dobite najceneje pri Andlovic, Komenskega ul. 34. 35782-12 Y najem Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Pozor! Pozor! Velik zaslužek Družabnika ali financirja iščem za vinsko trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velik m-lu-žek*. 35Gt»4-lt7 Gostilno 10 minut od Celja takoj oddam v najem, eventuelno prodam. Pojasnila daje Faninzer v Celju, Glavni trg št. i 35«>53-17 Pekarno dobro idočo vzamem v najem. Plačam odškodnino. Natančne ponudbe na naslov: Dragutin Lach, Zlatar. 3»00-:<7 Gostilno n3 prometni točki oddam v najem. — Pojasnila daje Ed. Suppanz v poljčanah. 35592-117 Grad na deželi (majhen) vzamem za več let v najem. Pove Dežela, poštni predal 101. Skladišče pripravno tudi 7.a delavnico ter garažo, oddam x majem v sredini mesta. — Vprašati v Kapiteljski nI. it. 3. 357il4-»i7 Gostilno ob glavni cesti oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33763-1(7 Trgovino špecerijsko ali mešano vzamem kjerkoli v najem. — Ponudbe z znamko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo prometna točka«. 36337-1(7 Kapital Beseda I Din. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Din 10.000—15.000 Din posojila prosi gospa proti vknjižbi na novo hišo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno odplačilo«. 36671-16 Knjižioo Kreditne banke, i vlogo 40.000 Din. in knjižico Jadransko podunavske ban ke z vlogo 6500 Din, za menjam za knjižice Mestne hranilnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Knjižica«. 35476-16 Hipoteko 500.000 Din iščem na pr-vomestno vknjižbo za no vo hišo sredi Ljubljane Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Hii>ote ka«. S5475-16 Posojila na hrBcilo«. knjižice ia-;emo pod ip-jdu^m' po^oj* n« dalj&p io-bo — Preko 2000 r.adru4m'k<*v Pučfca štediona - Zagreb Naš zastopnik Zore Bodoll Ljubi ja-n« Gloda išk» št 12 T«efoo 38-10 Za on^men o^isroviot 8 Din » TnemkaA. 239-16 Posreduiem denar v s e b denarnih savodov ^ hranilne kniiž'oe Rudolf Zore, Liublirna Gledališka 12, telefon 38-10 367-06 Bančne vi. knjižice tivuj«ra>©. prodajamo «aav-bardinuno aa,j-k\iiw>!n«je. —■ izplbč«!!«.. tai.oj t g>jcmea Posiovns iavwd (L i- Zagreb. PraAka 8/H. TeL tat. 38-36. Z» odgovor priložiti 3 Din t znamkah. — Gen. zastopstvo »a Lj«b-Ijano m dravsko banovino Menjalnica Frantar. Ljubljana. [vrševa (Dunajska) cesta 31." 382-J6 Vlogo pri PosojMtt. Nar. dom. Maribor do 80.000 Dta prevzamem v polni vrt dno.sti v ugodnih plačtllti. Ponudbe Je poslati na ogi. odd. »Jutra« podr. Maribor pod šifro »Ogodno in varno 35« 35544-IS Hranilno knjižico Ljubljanske mestne hranilnice z vlogo 37.330 dinarjev prodam najboljšemu ponudniku. Cenjene ponudbe na ogiaani odd. »Jutra« pod »Proti gotOTini«. 35706-16 Knjižico Kmet. pas. v Ljubljani, z vlogo 2TT.400 Din prodam za gotovino, ali zamenjam ta knjižico Ljubljanske kreditne banke po dogovora. Josip Drušk»-vič, Slovenjgradec. SBBS^f« Vlogo Hranilnice kmetskih ob?™ f-SOO Din) prodam najvišjemu ponudniku. Ponudb« na oglas, oddelek ».Jutra« pod značko »Samo denar* 35537-16 10.000—15.000 Dta posojila iščem proti vknjižbi. Obrestuje« po 8% ali dam stanovanje v letoviškem kraj«. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Letovišče iO< Kupim kniižice Kmetske posojilnic« ljubljanske. Ponudbe na ogi, oddelek »Jutra« pod šifn> »Od srede do petka«. 33M1-I« Družabnico izvežbano kuharico — sprejmem za večje go-stiln.ško podjetje. Potrebnih v gotovini 15 do 20.000 Din. Ponudbe pod šifro »Gostilniško podjetje« na ogl. odd. »Jutra« 35721-16 Ureditev dolgov potom sodnih to izvensodnih poravnar, Nasveti v konkurznfh zadevah ln vseh drugih trgovsko-obrtnlh poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava.In apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranle istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercljalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ulica 7. Teleion 38-18. 34755-16 150.000 Din iščem privatno poeoji-.o hipoteke proti vknjižbi, objektna vrednost dva milijona dinarjev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurnost«. 35798.16 Posojila oa hranilne knjižice daje Slovenska banka ▼ Ljubljani, Krekov trg 10, telefon 376->. S56*M6 Hranilne knjižice pod želsklh zavodov, večje zneske, takoj kupim Ponudbe s ceno in zneskom na naslov: — »Kaven«. LJubljana. — poštni predal 150 35T72-18 Vlogo Mestne hranilnic«, v vsaki višini do 35O.n00 Din )a istotako Kmetske do Dia 300.ono kupim. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Posestnik« SMMS >JUTRO« št. 299 11 ---— r.cdelja, ao. Aii. 19J4 Hranilne knjižice Mtatne hranilnice ljubljanske, Knietske ln Ljudje posojilnice, — večje m manjše znesKe kupim proti taKOjšnje. mu plačilu. -- Ponud be z navedbe zneska ln cene na naslov: »Kaven« Ljubljana, poštni predal 150. 35773-16 Vložne Knjižice Ljudske posojilnice in ljub Ijanske Mestne kupimo do 800.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Društvo I«. 3ST5&-16 Seseda \ Din. davtk 2 Din xa Šifro al! dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 DiO- Na Silvestrov večer vsi Tla koncert v restavracijo pri Bihnetu v Miiste Toči se vina po znižanl ceal 8 D^-oh8 Kdor se hoče nav-iltl polno zabave na Silvestrov večer naj p Ide v gos'.lino h Kcncanu v Rožno dolino kjer bo preskrbljeno z godbo ter mrzlo ln i;orko ie Kašelj, poleg postaje Zaiog. aV3EM-'.8 Vsi k Lasanu v Šiško as» domačo zabavo s ple •om. Vabi gostilna_ »Dal matija«. 35«I>6-:8 Veselo ln STečno Novo teto žeU vsem svojim gostom ln inancem!- Za Silvestrovo se boš lahko zastonj najedel pri dobri domači štajerski ln dalmatinski kajjljlcl do trdnega dneva. lahko bdel ter proti plačilu tud. pil. da boš v.dao zdrav in čil kot divji kozel na planini. Aio ne verjameš. — prepričal se ln pridi, kai vse tam se v.di. Vsak petek sveže morske ribe ln kaj še vse pride. Starega leta due b^mo poslovili ter pri Rezki Ko-ritnlk se dobili. Gostilna pri univerzi, — Židovska steza 4. 35638-28 Silvestrovanje Strokovne komisije bo prijeten, zabaven dni žabr.i večer. Prireditev je v ivorani Delavske zbor uic!. Začetek ob 9. zvečer 35791-16 Silvestrov večer * gosflnl Zvezda domača zabava. — Srečno novo leto vsem cenjenim gostom želita — Tončka ln Matija Vide. 35778-18 Na SMvestrov večer vs! k Marici Boben, Zaloška c. 10. na pečenl-ce koncert, domača zabava. Vljudno vablleni Vsi! 35754-18 Na Silvestrov večer ge boste najprijetnejše za bava!) v Debeljakovi go Stilni v Dravijah. 35*706-1.° Na S'lvestrovo v gostilno »Pavšek« na veselo domačo zabavo, gmartinsks cesta. 35Sft4-!S Be-eda I Din. daveii S Die ca Šifro ali dajanje aaslova S Din Na'rraniši znesek 17 Din Pamo žago aovoigTajeno opremljeno e prvovrstnimi stroji tik te lezniške postaje v večjem mr.-tu Bosne, veliki kom pleksi odličnih bukovih, jeloviti tn borovih gozdov t oddaljenosti 8—li2 km. prodam radi rodbinskih ?a?.raer Vsi pogoji za si piren nspeh. Resni kupci dobijo naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 36535-30 Trgovsko hišo 1 vpeljaDO trgovino, na prometnem kraju kupim. — Ponudbe » podrobnimi podatki kakor najnižjo ceno poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj denar« S5Č30-2O Stavbne parcele 30 minut iz Celja prodam Pojasnila daje Faninger « Celju. Glavni trg štev 8. 35654-20 fiišo na Ježki M .na vas št. 31 j, dvo-otanovaiijsko s 7uu m' >rta- ptudam za 75.uuu ainarjev. Jo.000 Din v ijoto.ini, drugo nipoteka. Vprašati v Mali vasi številka 31 35756-20 Enonadstropna hiša velika. 2 minute od kolodvora, v zelo prometnem kraju a pekarljo ln gostilniškimi prostori — prodam aU dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35768-20 Pridobitna podjetja vseh vrst, trg .vine. Industrije, hotele, gostilne, bufete, trafike, bra-njarije, mesnice, velepo-sestva, hiše, vile prodaja .n posreduje nakup naglo ln najuspešneje: Po-slovnlca Pavlekovlč — Zagreb, Hlca 144. 35371-20 Pozor! Kateri Ima knjižice Kmečke ln Ljud-ke posojilnice ljubljanske, dobi lepo vilo ln več stavbenih parcel. Več pove Marija Jančar, Sv. Petra cesta 27, Ljubljana. 35680-20 Za gotovino k a p i m v meBtn manjšo stanovanjsko hišo. ali del večje hiše. — Ponudbe na "3'las. oddelek »Jutra« pod inačko »Solidna stavba«. Stavbno parcelo kupim ob Tjrševi (Dunaj »ki) cesti proti takojšnje mu plačilu s hranilnimi knjižicami Mestne hrani) niče v Ljubljani. Ponudbe Ea oglasni oddelek .Jutra« pel značko »Parcela 335« 35685 20 Trgovska enonadstropna hiša t mansardo, v pritličju trgovina z mešanim blagem, prostorna go-rti.na. skiad.š;a v prvem nadstropju dve veliki stan ivanjl po 3 so be s pritiklinami. man sardno 6 potnlšk h sob poletna gostilniška te rasa vrt. veliko dvorišče, garaža, gospodarska poslopia skladišče gradbenega materiala, veliko s+avbiš*e Na.ipromet-ne ša točka Zagreba. — Petnatst 'et Havka pro-Bta — P-odamo zaradi smrti lastnika — Poslovi »ca Pavlokovie. Zagreb niča ^44 35370-20 Maihno posestvo ob glavni cesti. 55 minut od kolodvora Domžale prodam ali zamenjam s hišo na bližnji periferiji Ljubljane. Skrianc, Prelog 20 pri Domžalah. 35o6&-.30 Nova vila dvostanovanjska, v bližini Rogaške Slatine Izredno poceni naprodaj. Potreben kapital 35.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 35575-20 Hišo z gostilno in sodavičar obrtjo, na prometnem kraju oddam v naiem ali sprejmem dru žabnico z nekaj kavcije, "faslov v vseh poslovalni <-ah »Jutra«. 3.5589-20 Krasno večje posestvo v Savinjski dolini, obstoječe iz rodovitnih njiv s hmeljem travnikov in goz da, z moderno urejeno hi šo, konjskim, govejim in svinjskim hlevom ter nanovo urejenim gnojiščem, oddaiieno 20 minut od železniške postaje Sv. Peter in 5n minut od farne cerkve. frojpodarsko poslopje v najboljšem stanju. Posestvo se t vso živino (par konj, 5 eoved in 6 svinji in t vsem gospodarskim nrodiem takoj poceni proda. Naslov se Izve v vseh ooslovalaicah »Jutra«. 35633-90 Stavbno parcelo 100—500 ms veliko kupim v predmestju Ljubljane. — Kralj, Kodeljevo. Zadruž na ul. 18. 35723-20 Del vile ali hise v Ljubljani ali bližini kupim ta gotovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Polovica«. 357-B-30 Nova hiša dvostanovanjska. z vsemi pritiklinami naprodaj. V hiši je elektrika in vodovod. Potrebno 40.000 Din gotovine, ostanek v hranil nih knjižicah. — Istotam tndl več stavbnih parcel naprodaj. Pojasnila daje Josip Oražem v Mostah. 3t>73i-3f> Lokali Beseda I Din. davek 2 Oin. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjii znesek »7 Din Lokal na prometni točki blizu glavnega kolodvora, primeren za vsako obrt. ta koj oddam po ugodni ceni Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 35570- iS Trgovske lokale oddam v najem s 1. januarjem 1935. Natančna pojasnila daje Josip Druško-vič, Slovenjsradec. 95«®-17 Kavarno trgovino, trafiko ali manjšo Industrijo, do kazano dobro uspevajočo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam v gotovini«. 33637-:e Trgovino staro, vpeljano, manu- lakturne in oblačilne stroke s stanlml odjemalci zaradi bolezni ugodno oddam. Za začetnike najboljša prilika, Plačilo delno mogoče z vlc4n!ml knjižicami. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nizka najemnina 1920«. 35735-19 Parcelo 100 do 300 m', periferija. kupim za postavitev slikarskega ateljeja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35751-20 Polovioo hiše stanovanjske in trgovske, oa najj.rometnejši cesti v centru mesta prodam, po nuribe na oglasni oddelek ► Jutra« pod šifro »Dobička-nosnac. 35797-30 Zemljišče aii več stavbišč naprodaj v Trnovski pristan — proti hranilnim knjižicam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro ■> N eoremlčnlne«. 35002-20 Vinograd z zidanico lepo urejen, t prešo in posodo prodam v bližini Krškega. Površina cca 3500 ran. Cena 23.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krasna lega 35«. 35670-20 Kavarno ln restavracijo sigurna eksistenca, na najpromptnejšem kraiu v sredini zelo prometnega trgovskega mesta nedaleč od Zagreba oddamo. Se raie sprejmemo družabnika. Manjši kapital potreben. Lasten prvovrsten najmodernejši inventar. Najemnina nizka — Ponudbe pod »Restavracija« na oglasni odd. »Jutra«. 35674-19 Vis a vis sodniie oddam lokal. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 39781-10 Mlekarno na prometni točki sredi mesta oddam. Na lov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35767-19 Lokal s skladiščem oddam na najpromet-nejši cesti v Ljubljani za manufakturno stroko aH sllčno samo dobremu trgovcu Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1000 Din«. 35799-19 Naprodaj mesnica dobro vpeljana. Ponudbe na naslov: Tomo Tuškan, Zagreb, ECranjčevičeva 55. 35675-19 Brivski lokaJ ali brivnico vzamem v naiem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Lokal v centra, * galerijo In izložbo oddam takoj aii s 1. februarjem. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 35739-19 OCKU« > LMU. Jateh t UIU za šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Naimanjši cnesek 17 Din Dijakinjo (srednješolko) sprejmem v prvovrstno osk:bo. — Pouk nemščine, francoščine ln klavirja. Skupno mesečno 500 Din. — Clgoj. učiteljica. Gosposka ulica. 35707-22 Na stanovanje sprejmem dva dijaka ali dve dijakinji k majhni družini v Ljubljani, Cerkvena ulica štev. 31. vrata 18. 35609-32 Beseda t Din, davek 3 Oin. za šifro ali dajanje aaslova J Din Naimanjii znesek 17 Din. Stanovanje trisobno aii dvosobno s kopalnico, ter ▼ isti biši prazno večjo sobo iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Redno plačnjem«. 35TK»-ava Stanovanje 2—a ali 4 sob. r ceni 700 do 1000 Din. Iščem za februar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno 1935«. SSGS2-žl/a Dvosob. stanovanje iščem v bližini glavnega kolodvora (Bleiweisova c., Čopova nlica. Aleksandrova c., Slomškova, Tavčarjeva ali Dalmatinova ul.) za mesec februar. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dve odrasli osebi«. 95810-31/a Dvosob. stanovanje išče s 1. marcem državni uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trije odrasli«. 3T>7U9-?Va Dvosob. stanovanje lepo, iščem za februar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Točen 3*802-21 a 3EESE3 Beseda I Oin, davek 2 Oin za iifro ali dajanje oaslova S Oin. Naimanj'!) znesek «7 Din Enosob. stanovanje oddam takoj ali pozneje v Rožni dolini. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 3X00-31 Enosob. stanovanje oddam takoj v Jenkovi ulici štev. 20 — pritličje. aaroe-ai Dvosob. stanovanje s pritiklinami takoj oddam na Povšetovi cesti 37 — Kodeljevo. Vprašati v kleti 35(703-31 Enosob. stanovanje oddam starejšim osebam. Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 35rU90-31 Stirisob. stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33686-28 Trisob. stanovanje ugodno oddam g 1. februarjem. Poizve se med 14. in 16. uro na BleiweiBovi cesti št. 80, pritličje levo. 357U5-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, oddam za ŠOO Din za januar v Mostah — Predovičeva nlica štev. 14. 33727-31 Enosob. stanovanje veliko in solnčno, z raz gledom na vrt in Cojzovo cesto, v lepi in mirni hiši oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Križevniška ulica št. 14. 35730-21 Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam »PROMET" komisijska trgovina. — NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih dobro ohranjenih predmetov. — Posebni oddelek za oblačila. Oddaja stanovanj in mesečnih sob. Sre^i M pribor? fMlinsk* prod s m renovl rano hišo » lokalom in ? Bt.-inovanji Potrebno Din m ion gotovine. dm?ro pa kniižic«. v f itthli*n» kupim proti '»kojšnlomn pH*i!n • hranilno kniifie« Vestne hranilnice « T.iith li»ni Ponndhe poslati na orlasnl odd«] »Jutrn. nn*' »FHfa 1035«. 35323-20 ŽIM A" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JESE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! ZAHVALA Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo preljubo mater in očeta obiskali v bolezni ali ju spremili na njuni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini iz Doba, zdravniku g. dr. Kremžarju iz Domžal in vsem, ki so nam ob težki izgubi izrazili sožalje. Dob pri Domžalah, dne 29. decembra 1034. Družina Leonardi. ZAHVALA. I Zahvaljujemo se vsemu cenjenemu uradništvu kraljevske banske uprave, društvu katoliških mož in žena pri fari sv. Cirila in Metoda, zastopstvu kongregacije mladeničev v Šiški, vsem darovalcem cvetja ter vsem ostalim, ki so našo blago mamico, gospo FRANČIŠKO MARINŠEK spremili v častnem številu k poslednjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni č. župniku p. Kazimiru Zakrajšku, ki je s pobožno molitvijo spremil dušo blage pokojnice k Bogu, in zdravniku g. dr. Suherju, ki ji je ob njeni zadnji uri lajšal telesne bolečine. — Vsem Bog plačaj! Ljubljana, dne 29. decembra 1934. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Trisob. stanovanje s pritiklinami. v pritličju oddam s L februarjem. — Poizve »e v pekarni Vid mar na Rimski cesti št. 6. 35606-21 Mans. stanovanje 2 gob in kuhinje, t plinom. oddam 2 osebama za 500 Din.. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35733-21 Enosob. stanovanje takoj odda Setina v(Zg. Šiški 143 (poleg gasilnega doma). 35783-3; Trisob. stanovanje kopalnico, pritlkllne ln vlnotoč takoj oddam. Prodam tudi bufet na prometni točki. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35800-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in uporabo vrta, t sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Udobno«. 93631-31 4—5 sobno stanovanje popolnoma moderno urejeno, v strogem centru mesta takoj oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stro. gl eenter«. 35820-21 Enosob, stanovan'e g pritiklinami oddamo g 1. januarjem. — M. Jankole. Ljubljana VII., Drenikova ulica 35. 35639-31 Podpritfično stanovanje enosobno ali dvosobno, v Ljubiiani, Detelova nlica 4 — desno 1* Linhartove nI. oddam. 358(1-31 Sobo odda Seseda t Oin. davek } Oin U iifro aH dajani« aaslova S Oia. Naimanišl znesek 17 Din. Sobico » poseb. vhodom in elektriko oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35G7S-:T5 Sobo takoj oddam v bližini pošte. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 357.1(3-23 Velfko sobo opremljeno, oddam s 1. januarjem 1835 dvema gospodoma. Kos, Tvrševa c. št. 39/Ef, Gospodarska zveza. 35704-33 Gospoda »prejmem po ugodni ceni na Btanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35710-33 Opremljeno sobo t posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu aii gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35579-33 Za 75 Din mesečno sprejmem preprostega, čed nega gospoda ali gospodično na stanovanje v Flori janski ulici 40. podstrešje, levo druga vrata. 35G29-23 Opremljeno sobo lepo, oddam v Zeleni jami — Prešernova nlica št. 2/1 35608-33 2 gospoda sprejmem na stanovanje. — Poizve se v trafiki na križišču Rimske in Tržaške ceste. 35086-33 cobo s Sfed itiiVoT" oddam. Bežigrad štev. tfl. 35738-23 Prazno sobo odda s 1. iannarjem Mara Andlovic Kolodvorska nI. št. 1(1. pritličje. • 35755-23 Elesratitnn sobo In lepo onremI'eno sobo event g kuhinjo, tudi za dve osebi, poseben vhod. na Friškovcu št 3 oddam takoj. .loT^O-SS* z vhodom B stopnišča, par ketom in elektriko oddam v Križevniški ulici 9TT 35736-3? Sobo za pisarniške svrhe oddam t eentru mesta. Ponndbe na ogli sni oddelek »Jntra« pod šifro »Takoj soha«. 95T77-®? SoSt^^valra soreimem takoj v Spodnji Sinki. Verovškova ul. >2.'TT 37779-33 Sostanovalca s hrano ali brez sprejme prijazna samska družina v zračno, oknsno in domače opremljeno sobo. Cena pri merna. Selan Anton Hre nova nlica štev. 17TT. 35'780-33 I.opo sobo opremi ieno — g souporabo kopalnice, v naiožiem cen trn takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra« Oi>r(»m!lo(ir> SDIWPO oddam takof v Gradišču štev. M, pritličje — levo. Lepo sobo z dobro postrežbo takoj oddam v centru mest* 2 osebama t ali brez hrane. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. $7735-33 OoremHeno sobo oddam solidnemu gospodu KrsVovskl nasip 8t. 10 — nritličje. 35790.?® ptl dV-kViB •orabo kopalnice takoj oddam v Slomikovi ul. št. 12/liI, levo. 35835-33 Opremljeno sobo s centralno kurjavo in souporabo kopalnice takoj oddam » Gledališki ul. M, vrata 19. 35333-23 Lepo sobo sončno, parketlrano, z 2 po-telJama oddam takoj. Coplč. Stari trg št. 28 U. 358.9-23 Solnčno sobo parket, elektrika, vlso-koprltllčno. oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35828-23 Solnčno sobo prazno ali opremljeno, parket, elektrika, kopalnica. vlsokoprltllčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35829-23 Separirano sobo v centrn mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 85807-33 Veliko, zračno sobo z 3 posteljama, poceni od dam v Mali čolnarski ulici št. 3. 35830-28 Sobo lepo opremljeno, g posebnim vhodom, oddam gospodu ali gospodični. — Istotam pa tudi sprejmem sostanovalca norijanska nlica št. SH/I, desno. SRS32-23 Preprosto gdč. sprejmem na stanovanje kot sostanovalko. Gosposka ulica št. 37. na hodniku. 3fW?-23 Sobe išče Besed« VI oara. davek t Oin ca iifro aH dajanie naslova S Oin Nalminl!) tnesek 1? Oin Preprosto sobico išče mirna in ves dan odsotna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«. 35705-33'* Sobo strogo separirano iščem v centru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pouk«. 35&5i5-23/a Opremljeno sobo z 3 posteljama, išče zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno«. 35603-33/* Sobo prazno ali opremljeno, ali enosob. stanovan»e išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren plačnik«. 33729-23'a Veliko sobo z delno uporabo kuhinje išče boljši zakonski par. Ponndbe na oglas oddelek ».Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. 3i734-23.'a Ooremlieno sobo v bližini Prul—Mirja. ozir. v Šentjakobskem okraju iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademik«. 35783-33/a ^obo s klavirjem event. g hrano, išče solid na gospodična. Ponudbe na osla*, oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 35800-33'a Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na oclas oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina mesta« 95«03-33/a rUt Beseda 2 Din davek i Oin ta šifro ali daianit naslova 5 Oin. Naimanišl znesek JO Oin. »17« Takoj od potuj domov — važna poročila čaka.io. 35717-34 Duša! Bilo nemogoče. Do šestega samevam — pridi! T.juhim la 35834 34 T pmo So.N> toplo, oddam. Klavir na razpolago Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 85801-88 Beseda i Oin. davek t Din ca iifro ali daianit aaslova i Dio Najmanjši znesek 20 Oin Poročiti želim od 30—60 let starega gospoda. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra gospodinja«. 35687-35 r "podična z nekaj premoženja, trgovsko naobražena. želi poročiti 38—45 let starega gospoda trgavca ali državnega uradnika. Lahko je tudi vdovec brez otrok — Resne ponudbe s sliko na oslas. oddelek »Jutra« pod »Pomanjkanje znanja«. 34790-26 POZDRAVITE NOVO LETO S ČAŠICO LIKERJA (£> • t« Likerji Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prr« svoukt tebnkat* BB «eodorf»r Stetnwaj F5r »ter Poa-ot Hoisl St,jOg k: *o aets£r,rn" oajhrtijšil L* h k* »rerozs« m-r-benika Prodaja ah t kJjuč.n». * s»xta: avede.net Vn bivSs ufciteij G". Matio ALFONZ BREZMF Aleksandrova cesta 7 Ivoeai Beethovnove alice) 14-2« Klavir dobro ohranjen, močan glas, ugodno proda Se-kaučnik. Stari trg 1.1 a/I. 35738-36 Pianino v d&brem stanju, z železno konstrukcijo, lep glas. poceni proda Fausta Vidic. ___L___ - 0-—---7 .tfi Cernetova 6- 35787-36 Dragocen harmonij ta ljubitelje umetnin, naprodaj v Mariboru. Krekova ulica štev. 14/lH. 3580S-26 Stroj za drobljenje cestnega kamenja kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Dobro ohranjen«. S574*5-l8 Dva šivalna stroja malo rabljen čevljarski »Flachstepper« in pogrez-Ijiv za šiviljo, poceni naprodaj pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gospo-svetska cesta štev. 2. 35835-29 Beseda 1 Din. davek 2 Oin. za iifro ali dajanje oaslova J Dia Najmanjši inesek 17 Oin Kanarčki iz rodu odlikovanih na božični razstavi s šampiona-tom, sa naprodaj v Linhartovi nlici štev. 9/1. 35743-27 Mlad bernhardinec se je zatekel Odda naj se proti nagradi na Celovški cesti 134 poleg gostilne Stara šola nasproti mitnice. 35777-27 JnformaciU Beseda 1 Oin. davek 2 Oin. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Oin Preklic Podpisani Janez Vidic, tov. preddelavec. Koroška Bela. obžalujem in prekiicujem vse nečastne trditve in ža litve o gosp. Mohoriču, ki sem jih izrekel dne 16. t. m na Jesenicah med tam zbranimi vojnimi obvezni ki. ter se mu zahvaljujem, da Je odstopil od sodnega preganjani*. Jesenice, dne dec. 1934. Vidic .Tanez 3559*5-31 34 Viša uradnik 31 let star, športnik, na odličnem položaju, radi pomanjkanju poznanstva — želi tem potom znanje t ?ospodično. odeovariajočih let in naohrazbe. Premoženje zaželieno. — Neano-nimne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskreno drugarstvo«. 3-5CBS-9G Učiteljica stara 37 let. teli odkrito znanje t državnim uradnikom. Ločenci izključeni. — Resne ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Sreča«. Beseda 1 Oin. davek ? Df«. ta iifro ali dalante naslova * Oin Naimanišl znesek 17 Oin Gramofon »His masters voice« z ploščami prodam. — Po-nndh« na podružnico Jntra v Novem mestu pod iifro »Ugodno«. 35737-36 Vsakdo ki razna-a lažnjivo obre-kovanie. bo imel opravka s sodiščem. Uršula K e k. Dravlje 1128. S>7<50-31 Opozorilo! Kontrolne znamke številka 4V8831 ln 4V8841 po 50 Din. skupaj 100 dlnarlev ukradene raz-vePavlIamo ln kot pla čila ne priznamo. Sln-ger šivalni stroll d. d. Beseda t Oin. davek 1 Oin za iifro »H daian'e oaslova 5 Oin Naiponlsl znesek 17 Oin Dinamo za 90—flO žarnic, dobro ohranien ali nov. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Dinamo 1035« 7ek> poceni prodam TAliiC atrole In orodje — kakor- veliki vrtilni stroj, mali vTtalni stroj, mrzlo žago. križne fkarie (Krels scherel. Drnckbank. varilni »parat, vzvod Staneo. rav nalno ploščo 'Rirhtplattel vozove, železo, ramo ročno orodje In materilal. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35573-29 tftnskt čH-aln? stro' Twrrezl1tv ln clllnd-rlco •SiT»er« dobro ohrani eno. u<"vlrio proda E-iftvec, Celovikn M/Z. 35747-» Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naiiranjjl znesek 17 Din. Zimska jabolka prvovrstna, sortirana, stalno na zalogi v skladišču na Celovški cesti št. 56 (nasproti stare šišenske cerkve\ 35785-34 V riti not i Be>eda l Din. davek 2 Dtn. za iifro ali dajanje oaslova 5 Dio Najmanjši znesek 17 Dio Srebrne krone staro zlato in srebro k a p o J • -afinerija it j gib kovin » Ljubljano r.irria »laca ttef 36 — vhod i Vido v'lončke ceste (pri go AtUai M-tina). 70 Vsakovrstno zlato ku*ra> oo oajvžjib tarnat CERNF - luvelir Ljubljana. Wolfova ulica S. Zlato, srebro, planin kitpuje oo najvišjih taev aih eeoai) Men bo reki afi aertja zlata — M&r.-bo* OroinoTO ulica Stev 8 930-35 Beseda I Oin. tfavek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova J Din Najmanjši znesek 17 Din Cvetlični med po Din 9.50, soijena debela slanina ( Rilckenspeck) po Din 10.50, razno žganje od sliv in medu nudim po ugodni ceni. — Sprejmem zastopnika za Slovenijo. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Med«. 85661-33 Sir za malico, kajmak sir (sir-čekl in Milka polnomasten sir najboljše kakovosti pošilja najceneje po povzetju Mlekarna Grog. N'ovi Si vac. 35278-33 Misrn^nš HElNEfHEROLDS ZAL.TOVARNE GLASBIl MARIBOR Šl. ioi. St. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din 35._. St. 5013, Ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci . Din 45._ št. 5030. zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir, chronometer A_XO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla Din 135._ H. SUTTNER Ljubljana 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Svicl. Cenik zastonj in poštnine prosto. Novoletni dar Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih izdelkov razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 10 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi v teži od 1 kg. Paketi so težki netto iy4 kg in stanejo po povzetju Din 82.—, ako se pa denar pošlje vnaprej, Din 78.—. HERZ IN SIN, tvornica salame in konzerv, Banatski Karlovac PARKETE hrastove bukove najceneje JOS. R. PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513 VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! AR R EIT E R Maribor 29 Uspeh :a uspehom ianje Kdor se ob vsaki Driliki poslužuje »Jutrovega« malesra oglasnika! Interesantno brošuro o uspe5nen\ zdravljenju pošlje brezplačno gl. zastopnik za JugosL The Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17. NAJPOPOLNEJŠA ineenejjša KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠiL-IALNA TVRDKA F. SCHNEIDKR IZDELOVANJE GLASBIL Ifi GLASBEMirl PRITEKUN ZAGREB .Tlikolič^auLlO/c Violine__od Din navzgor I Havajske kainpe. Kitar«___• • 148.-' - I Mandoline..« • 98.- - I^OT Harmonike •• ro.- - | najcen^e. ZAHTEVAJTE "3S&S8" C£NK | Kupimo vagonske pošiljke \ Ia STROJNO LITINO ♦ v komadih, ki se dajo lahko razbiti, po 90 par za kg, in j KOMERČNO LITINO { po 60 par za kg, vse franko vagon Ljubljana « ♦ I STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. LJUBLJANA Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini s. E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! B ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem vsem, ki so me ob pre-bridki izgubi ljubljene in nad vse drage mi sestre in se- strične, gospodične FRANČIŠKE ILERŠIČ šolske ravnateljice v pokoju tolažili, se je spomnili z molitvijo, obsuli s cvetjem, ji v življenju izkazovali ljubezen in jo spremili v častnem številu na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem preč. g. p. Kiizostomu za tolažilne obiske, g. dr. Hoglerju za požrtvovalno skrb, in vsem, prav vsem, ki ste nepozabni rajni kakorkoli izkazali zadnjo čast in ljubav. Bog plačaj vsem tem in onim, ki bodo še molili za njen dušni pokoj. 11557 Žalujoči brat Anton. 3 -'■^rijS'-' - ; „ ' v, -■■ v U Znamka Violet-Paris Vam jamči kvaliteto Ruž za lice in za ustne in parfemi Apogee in Contes de Fčes. Zahtevajte povsod En gros: Beograd, Strahinjica Bana št. 42. Depot: Drog. Kane, nebotičnik in židovska ulica. AKO ŽELITE. DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi. živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otrc> ka Deci 3 krat na dan po malo žličlct okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol- litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35__ (Reg. S. Dr. 4787-32 miinmimmiimrmnnmrinnnmrmHmmmnmmmmmrmtm Zastopnike iščemo za prodajo skladiščnih kovin, cina za spajanje (lotanje) in kovin za tiskarniško obrt. Interesenti, ki so v zgoraj omenjenih krogih odjemalcev dokazljivo najbolje vpeljani in razpolagajo z najboljšimi referencami, naj naslovijo svoje ponudbe pod šifro »Auslandische Metallhiitte« na »Publici-tas« » » * » » » 10.— 15.— 15.— 15.— 15.— 10.— 15.— Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana . ... London: Roman treh src , , . Bruyere: Hektorjev meč . , , , Zevacco: Papežinja Fausta . » , Cunvood: Lov na ženo . . , Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni Oppenheim: Milijonar brez denarja .......... Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani ... ...... Mel k: Do Bitolja tn Ohrida . , Grey: Železna cesta . . • . Weimann: Rdeča kokarda . ■ . Sinclair: Zlati panter ... . Zevacco: V krempljih inkvizicije Priollet: Seržant Dia\'olo . t , Hough: Možje...... « . Keyhoe: Gusar v oblakih • » • Bernede: Belfegor.....* Richter: Rdeča megla . * • ■ . Vse navedene knjige imamo tudi vezane na zalogi. — Vezava za vsako knjigo Din 8.—. Din 15.— s 15,— * 10.— » 30.— » 15,— » 20.— » 10.— 10.— » 10.— » 20.— » 20.— » 15.— » 30.— » 25.— » 25.— S 20.— > 20,— » 15.— Knjige „ Jutro ve" mladinske knjižnice, ki nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in jih na zimo prijetno umirijo, so sledeče: Prigode porednega Bobija Sinko Debelinko Prigode gospoda Kozamumika Janko in Stanko Skok. Cmok in Jokica Bratec Branko in sestrica Mica Sambo in Joko Osel gospoda Kozamumika Vrtismrček in Silonoska Popkins Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7 — Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5 — Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3 — Posamezna knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2— Upravništvo „Jutra" v Ljubljani. Podpisani naročam sledeče knjige: Skupino L, H., HL, IV., Vn VL za..... Posamezne knjige: -- Din Poštnina . Skupaj . . . Din Iznos sem vplačal pri podružnici .,Jutra" ▼ Iznos sem nakazal po poštni položnici. — Iznos nakažem, ko prejmem poštno položnico Neu"»treza loče orečrtalte' _____ Knjige pošljite na naslov: