B[£P in 0K011CA. V LJUBLJANI 1902. ZALOŽILA BLEJSKA OBČINA. \ r ' .(."v - - V x ' B|EP IN OKOILCA. S SLIKAMI. UREDIL -------------- = ANTON Ml KUS URIŽDMIK »PLAN. VESTNIKA". V Ljubljani 1902.----- ZALOŽILA BLEJSKA OBČINA. NATISNIL D. HRIDAR V CELJU. BLEJSKA OBČINA ===== poklonila slovanskim časnikarjem ob njih IV. SHODU ========== v Ljubljani in na Bledu o Binkoštih I. 1902. == \ Majhna je Kranjska, toda glede prirodnih krasot V I prekaša mnoge večje in bogatejše dežele. Prijatelj lepe prirode najde v njej vsega, česar mu želi srce. Z nebotičnih vrhov občuduje hribolazec širni beli svet, predrzni lovec zasleduje po strmih stenah lahkonoge divje koze, po zelenih planinah prepevajo vesele planšarice, po lepih dolinah šumljajo potoki in vale reke svoje temnozelene valove, namakajoč rodovitno polje, po vinskih goricah rodeva bujna trta, in — globoko pod zemljo se razprostirajo ogromne dvorane z velikanskimi obloki; v njih rasto snežnobeli kapniki, zevajo nepregledni prepadi, žubore tajinstveno potoki in bobne grozeče slapovi. Najlepši biser med biseri mile naše domovine je pa Bled. ' j / j^lejsko jezero. »Dežela Kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okoVco ta, podoba raja“. Prešeren. Nihče ni še resničneje pel nego naš veliki pesnik v teh vrsticah. Prijatelj, hočeš se li prepričati ? Pusti zaprašene akte, ne muči dalje s predavanjem učencev, ki bi veliko raje poslušali, kaj razklada zopet vzbujena narava sama, zapusti zaduhle mestne zidove in pojdi z menoj gledat najlepši biser slovenskih dežel! V Lescah sva. Vlak je odsopihal proti Gorenjski Dolini, mnogobrojni vozovi so odpeljali tujce na vse strani, večinoma pa na Bled. Tudi midva jo mahneva po lepi cesti tja. Mogočni Stol naju že vabi na svoja široka, tuintam precej raztrgana pleča in sivi očak Triglav nama ponosno kaže edini slovenski ledenik. Mika naju že, da bi poskusila svoje mišice na njegovih strmih stenah; toda potrpiva. Najprej si morava očistiti v čvrstem blejskem zraku pljuča mestnega prahu, potem si pa že malo bliže ogledava „snežnikov velikane", ki skrbno čuvajo nad sinovi majke Slave. Na Blejskem mostu se ozreva v zelene valove, ki jih drevi Sava Dolinka proti Radovljici, potem pa kreneva po strmem klancu, katerega hladi senčnat gozd. V slabi uri dospeva iz Lesec do prvih hiš v Zagorica h. Sedaj sva že na Bledu. Na obeh straneh ceste stoje lične hiše, med njimi priznane gostilnice, ki vabijo potnika pod senčnato drevje, da se odpočije in pokrepča. Naju pa ne zmotijo vabljiva gostilniška kazala, marveč hitro korakava dalje proti jezeru. Kaj se modrika tam med zelenim drevjem? Neko lahno šumljanje čujeva in tuintam se nekaj zabliska. Presenečena postaneva. Pred nama leži jezero v vsej svoji mirni, ljubki krasoti. Zares, prekrasno si, Blejsko jezero! Podobno si blesketajočemu se briljantu, vdelanemu v širok zlat prstan. Obdaja te krasen venec priprostih hišic, ličnih vil in ponosnih palač, nad teboj straži na strmi skali Blejski grad, mirno se vzdiguje iz tvojih bistrih valov zeleni otok s prijazno cerkvico, nad teboj pa „v dnu zad stoje snežnikov velikani"; varno pač počivaš v njih vznožju! Rimski orel je nekdaj gospodoval v tem rajskem kraju. Tedaj je nad jezerom, ki so ga imenovali „Lacus auriacus", čepela na sivi skali trdnjavica in širokopleči „centurio“ je vežbal rimsko „cohorto“, ki je čuvala posest mogočnega Rima. Toda žilavi Sloven je kmalu pregnal ošabnega, pomehkuženega Rimljana: na obalih Blejskega jezera je zavladalo slovensko življenje in „tam v časih Črtomira na otoki podoba boginje je stala Žive“. Iz rimskih podrtin se je vzdignil močni Blejski grad, katerega je Henrik II. podaril z mnogimi posestvi vred 1. 1004. brižinskim škofom. Krvoločni Turki so večkrat pridrli pustošit rodovitno Blejsko polje; naskakovali so močno grajsko zidovje, toda oskrbniki, zlasti hrabri Turjaški grofi, so pogumno odbijali njih napade. Grad je ostal, toda menjal je gospodarja. V začetku minolega stoletja so ga vzeli škofom in razkosali njegovo širno posestvo. Sedanji grajski gospod je Adolf Muhr. Kjer so se nekdaj glasila povelja rimskega stotnika, rožljali železni vitezi, molili pobožni škofi, iščejo dandanes avstrijski častniki počitka. Bled je v novejšem času svetovnoznano letovišče. Borne kočice so se umaknile modernim hotelom in lepim vilam. Ako si še tako razvajen, tu ne pogrešaš ničesar. Hoteli in gostilnice tekmujejo med seboj, katera ti bolje postreže. V mnogih vilah so lepa stanovanja na razpolago, in tudi za zabavo je dobro poskrbljeno. Veselice, koncerti in različne igre so na dnevnem redu. Ako torej iščeš v poletnih mesecih čvrstega zraka, pri-rodnih krasot in zabave, najdeš tu vsega v obilici. Pa tudi bolehni najdejo tu utehe in zdravja. Celo v zimskih mesecih je krasno na Bledu, jezero zamrzne tako na globoko, da vozijo težke tovore črez, in led je tako čist in prozoren kakor po leti voda. Kako veselje je takrat, na drsalicaTi švigati po širnem jezeru! Kako je zrak čist in svež, kako toplo je solnce in kako krasno se blešče v njegovih žarkih v sneg in led vkovani gorski velikani! Ni torej čuda, da prihaja na Bled od leta do leta več tujcev zlasti v poletnem času, čeprav se doslej ni delalo skoraj nič reklame. Vsakdo je zadovoljen tukaj, in najbolj razvajen prijatelj prirode se naslaja tu z novimi, nepričakovanimi užitki. Najbolje si ogledava Bled, ako greva po lepi, tuintam jako senčnati cesti okrog jezera. Pot je kaj prijetna in tudi ne predolga. V pičli poldrugi uri obhodiva jezero, saj meri le 0"33 km2. Takoj pri Mallnerjevem hotelu postaneva. Zanima naju na njegovi sprednji strani vzidana spominska plošča, na kateri bereva, da je cesar Franc Jožef I. počastil dne 17. julija 1. 1883. Bled s svojim obiskom. Premilega vladarja je zvabila v Ljubljano zvestoba Slovencev, na Bled pa krasota tega rajskega kraja. Med večjimi in manjšimi vilami prideva v zdraviški park, ki ga krasita paviljon za godbo in lepo, precej prostorno poslopje, takozvana zdraviška hiša. Tu se zbira in zabava elegantni svet iz različnih dežel in držav. Nedaleč odtod so kolibe, v katerih zdravi Rikli bolnike z vodo, zrakom in svetlobo. Njih notranjščina se vidi jako dobro z jezera. Na desni se razprostira vas Grad, ki se jev novejšem času zelo raztegnila. Prvotne priproste hišice bodo kmalu skoraj izginile med ličnimi novimi stavbami, ki so zgrajene večinoma v slogu vil. Med njimi stoji na nekoliko vzvišenem prostoru starinska župna cerkev, ki kaže v mogočnem stolpu in malem prezbiteriju še sledove gotiške dobe. Ko si še ogledava freske, ki jih je dolgo časa pokrival belež, odideva skozi leseno lopo mimo lepega, vili podobnega župnišča nazaj na cesto k jezeru. Tu stoji obelisk, ki so ga domoljubi postavili pesniku Prešernu v zahvalo, ker je tako ubrano slavil Bled in njegovo okolico. Po senčnati poti korakava dalje tik jezera. Lepo se vidi odtod na prostorno teraso Luizinih toplic, ki sega daleč v jezero. Ravno pod gradom stoji lepo grajsko kopališče, zraven katerega si je postavil Muhr okusno vilo. Cesta se vije sedaj po zahodnem bregu, po tako-zvani Z a k i. Ta del jezera je najsamotnejši, pa tudi najromantičnejši. Dober okus za prirodno lepoto je pokazal, ki si je postavil svoj dom na zelenem hribčku Gorenjec. nad jezerom. Krasen je razgled odtod na lepo vrsto vil, ki stoje ob vzhodnem in severnem bregu, na ljubko cerkvico vrhu otoka, in nekako grozeče kipita Triglav in Rjavina iznad temnih gozdov v nebo. Semkaj ne sega šum življenja. V samotni Zaki najdejo zavetja ljudje, ki so se naveličali mestnega hrupa, ki so siti človeške družbe ter ne iščejo na Bledu zabave in ljudi, marveč naravne krasote, miru in samote. Tihoto moti le pljuskanje valov, ki jih ziblje lahen vetrič. Ravno na koncu Zake stoji, nekoliko odmaknjena od brega, Wi n d i s c h - G r a e t z o v a vila, ki je pa bolj podobna ponosnemu gradu. Tu je bivala letošnjo zimo dalje časa nadvojvodinja Elizabeta Marija s svojim poročencem Otonom W i n d i s c h - G r a e t z o m: najboljši dokaz, da ima Bled tudi ob nesezoni in celo v trdem zimskem času svoje prijetnosti. Odtod dalje se pa vrsti vila za vilo, ena ličnejša od druge. Vse presega „Vi 11 a Bella" s svojo krasno lego in s ponosnim slogom, ž njo pa predrzno tekmuje „C y c 1 a m e n“, ki leži dražestno sredi lepega vrta. V znani Petra novi gostilnici na Mlin e m se nekoliko pomudiva. Pred verando kar mrgoli raznovrstnih rib, ki izterjujejo vsakdanji davek, katerega jim tujci radi dele. Seveda rdečebrademu Angležu, ki pomaka tamle potrpežljivo trnek v vodo, to ni posebno všeč. Morda je prišel nalašč „črez morje" sem, da bi lovil glasovite blejske ščuke in brkate some, ki so strah in groza prebivalcem jezerskih globin. Ko še nakrmiva labode, ki so se ponosno pripeljali k bregu, odideva črez kratek železen most v Želeče. Mimo krasnih Luizinih toplic in prostornega poštnega poslopja dospeva na kraj, odkoder sva odrinila na „potovanje“ okrog jezera. Pojdiva še na Blejski grad, ker naju je ta kratki izprehod bolj pokrepčal, nego pa utrudil! Pri grajskem kopališču se odstranja od ceste steza, po kateri prideva hitro in zložno na vrh (604 m). Ogledava si starinske dvorane, motriva razne grbe in zlezeva v temne ječe. Zarjavele verige nama pričajo, koliko so trpeli jetniki, ki so bili v teh temnih prostorih tako-rekoč živi pokopani. Zaduhli zrak naju naglo požene na prosto. Krasen je razgled z gradu! Pod nama se razprostira temnozeleno jezero, v katerem se zrcali otoška cerkvica, „na desni griček se za gričem krije'1, dalje nama bega oko po ravnem Sorškem polju in obvisi na ostrih vrhovih Savinskih planin. In to pisano polje, kako lepo je posejano z belimi vasicami! Toda bolj nego mogočni Grintavec, bolj nego vitka Ojstrica nama prija dvoglavi Stol, ki ponosno dviga svoja plešasta vrha iznad drugih gora razoranih Karavank. S prostim očesom razločujeva stene, po katerih se pašo plahe divje koze, in drče, ki so jih izdolbli grmeči plazovi. Nad vse veličastno pa kraljuje sivi Triglav nad raztrganimi in razgrebanimi vrhovi Julijskih planin. Rada bi še ostala tu, da bi videla, kako se kopljejo žarki zahajajočega solnca v jezeru, kako ugasuje večerna zarja na sivih obronkih gora, toda dan, poln najlepšega užitka, dokončava najbolje s kopeljo v bistrem jezeru in z vožnjo na otok. V mnogoštevilnih kopališčih ob jezeru je sedaj na večer vse živo. Otroci pljuskajo veselo v zagradah, dobri plavači plavajo po prostem jezeru, in lahke ladjice švigajo semintja. Kako dobro de trudnemu, zapraše- nemu telesu taka kopel v bistrih valovih! Vsa poživljena in prerojena sedeva v vitek čolniček in odveslava ,,tje na otok, z valovami obdani, v današnjih dnevih božjo pot Marije". Tisoč in tisoč božjepotnikov obišče vsako leto otok, na katerem kraljuje „nebes kraljica in gospa". Skoraj nikdar ne miruje zvon, o katerem trdi ljudsko izročilo, da izprosi pri Mariji vse, česar prosilec želi. Temna je voda okrog otoka, njena globočina meri do 30 metrov. Z dveh strani vodi 99 precej strmih stopnic na cerkveni prostor. Zgrajene so bile 1. 1655. Razen cerkve stojita še tu takoimenovana „proštija“ in „stara šola", v katero se pa nihče sedaj živečih Blejcev ni vozil po omiko in oliko. Cerkev je iz 17. stoletja; v novejšem času nekoliko popravljena, dela jako prijeten vtisk. Zlasti vrata in veliki oltar so kaj umetno izdelani. V cerkvici tudi midva pozvoniva. Česa si hočeva pač želeti ? Gotovo lepega vremena, ki ga potrebujeva za krajše in daljše izlete. Ko se še ovekovečiva v spominski knjigi, po kateri sva brskala v proštiji, se odpeljeva nazaj. Sobice je že zatonilo in bledi mesec je priveslal na zvezdnato nebo. Kako krasna, kako čarobna je vožnja po jezeru v mesečni noči! Valčki se kopljejo v srebrnih žarkih tihe lune in plivkajo na lahko ob čolnove stranice. Tuintam se glasi polglasno petje iz ladjic, ki mirno plavajo po srebrni gladini. Čolni priplovejo h kraju, luči po vilah in hišah pogasnejo in nočni mir objame jezero. Tihoto motijo le valovi, ki bijejo ob bregove. Mesec pa mirno gleda na najkrasnejši kotiček Slovenije. j^lejska okolica. »Pozdravljam te, gorenjska stran, in tebe, Bled, široko znan! Snežnikov sivih množica, , presrčno bod’ pozdravljena! Praprotnik. Menil bi skoraj, da je pesnik stal na Kupljeniku, ko je pozdravljal Gorenjsko stran; zakaj prelepo vidiš odtod Blejsko kotlino z jezerom in množico sivih snežnikov slovenskih planin. Ako se ne strašiš pičle poldrugourne, počasne hoje z Bleda na prijazno Kupljeniško brdo, naslajal se boš ob razgledu, kakršnega nimaš z marsikatere gore, kamor si prilezel z velikim trudom. Pot te vabi skozi' Zagorice in Želeče po lepem polju na Selo. Mimo zelenega grička Strga lnika prideš navzdol k Savi Boli 1 n j k i in črez most pod vrh H o m. Sedaj greš polagoma navkreber in kmalu si na Kupljeniku (648 m) pri cerkvici, okrog katere je raztresena majhna vas. Ako greš še par korakov dalje, razgrne se pred teboj prekrasni gorenjski svet. V mehki travi ležeč, se raduješ ob pogledu „na sive vrhove in ravno polje, na bistre potoke in bele ceste". Nazaj na Bled prideš najhitreje črez Bohinjsko Belo. Ako pa ljubiš izprehode po gozdu in se hočeš naužiti krepkega zraka, pojdeš po severnem pobočju & < I JL Jelovice na Brda in odtod črez Lancovo v Radovljico. Tu si ogledaš lepo prenovljeno gotiško župno cerkev in krasni grajski vrt ter kreneš slednjič še na pokopališče, odkoder je krasen pogled na Triglavsko pogorje in na Karavanke. Na potu od Radovljice proti Lescam zapaziš ob zahodnem koncu lepe zelene Jelovice strmo, piramidi podobno pečino. To je Babji zob. Pod njim je jako lepa jama, nekako svetovnoznana Postojinska jama v malem. Ker je vhod zatvorjen, si moraš poiskati ključ v Luizinih toplicah ali pa na Bohinjski Beli, v prvi vasi na Bohinjski cesti. V eni uri prispeš po senčnatem gozdu do jame. Pred teboj se odpirajo ogromne dvorane in snežnobeli kapniki se blesketajo v svitu gorečih bakelj, da se ti zdi, kakor da si zašel v kak začaran grad. Iz jame nazaj grede pogledaš lahko malo na planine vrhu Jelovice, jo mahneš skozi gozd na Kupljenik in črez Kunčičev most nazaj na Bohinjsko Belo. Ako te ta pot še ni zdelala, pojdi na Slamnik e. Vas šteje le par hiš. Zate nima drugih znamenitosti kakor črn kruh, dobro mleko in izvrstno surovo maslo; vse to ti bo jako dobro teknilo, razgled v Blejski kotel in Bohinjsko dolino je pa tudi jako lep. Potem ko si se nekoliko okrepčal, te privede kratek izprehod po lepem bukovem gozdu v samotno Z a k o. Kratek, pa blejskim letovičarjem jako priljubljen izlet je na Osojnico (759m). Cesta ob jezeru te pripelje v Z ako, in tu ti pravi kažipot, kdaj moraš kreniti v stran. Po zložni stezi prideš na vrh, k hiši, kjer se ponujata žejnim grlom pivo in mleko, razgleda željnim očem pa celo Blejsko jezero in Karavanke. & h Krasen je tudi malo daljši izlet na P o k 1 j u k o. Skozi zdraviški park in Grad prideš najprej na prijazno Rečico. Odtod greš lahko dalje po cesti mimo gradu v Gnmčičah (Grimschitzhof) v Spodnje in Zgornje Gorje. Ako se pa rajši izprehajaš po zelenih travnikih, zapusti cesto v vasi Rečici in kreni k cerkvici; lepa steza te pripelje naravnost v Zgornje Gorje. Preko Krnice prispeš mimo strmih pečin v globoko, z macesni in jelkami poraslo sotesko, na Pokljuko, ki je nekak vzorec planinskega sveta. Tu se dviguje navpična stena, tam se zopet vzpenja gozd tako strmo, da se moramo čuditi, kako da vitki macesni ne zdrče v dolino. Ko pa prideš na konec soteske, zagledaš nad seboj takozvano „P o k 1 j u š k o 1 u k n j o“. Ako te je solnce ugrelo, se v njej lahko ohladiš. Oglej si tu tudi kupolo, okno in prižnico. Seveda, če nimaš vsaj nekoliko bujne domišljije, ne boš ničesar videl! Mimo te luknje prideš iz soteske k majhnemu se-lišču in si ugasiš žejo pri „ M r z 1 e m studencu", ki je par minut oddaljen. Tu stoji lepa lovska koča nadvojvode Ferdinanda. Zraven nje je lep vrt, na katerem rastejo sila debele jagode. Pri lovski hiši se obrni nazaj proti Bledu. Preko R t b š č i c e prideš na Rečiško planino, kjer te sprejme hladen gozd v svoje okrilje. Kmalu potem se pot cepi: leva steza te vodi v Krnico, desna pa ali črez Slamnike na Bohinjsko Belo ali pa naravnost v Zako. Bled ima krajše in daljše izprehode tudi popolnoma po ravnem. Cerkev v Bodeščah te bo zanimala, čeprav nisi umetnik. Poslikana je namreč s freskami iz 15. in 16. stoletja, ki predstavljajo kaj naivno razne dogodke iz Jezusovega življenja in življenja svet- nikov. Na Bled se vrneš lahko črez Kontno, ali pa po nekoliko krajšem potu črez R i b n o. Obe poti držita črez lepo zeleno polje v Želeče in Zagorice. Toda prostora bi mi zmanjkalo, ako bi hotel opisati vse izlete in izprehode v Blejski okolici. Samo na en izlet hočem še opozoriti, namreč na Š u m in Vintgar. Pravijo, da je čudno, če je bil kdo v Rimu, pa ni videl papeža. Skoraj takisto se moramo čuditi tistemu, ki je bil na Bledu in se je toliko premagal, da ni obiskal bobnečega Šuma ter divjeromantičnega, obenem pa tudi prijaznoidilnega Vintgarja. Najbolje storiš, če si ogledaš ta kras slovenskega planinskega sveta med potjo na Bled. Prtljago oddaš lahko v Lescah, sam se pa pelješ naprej na Javornik. Pri Žirovnici pri drdra vlak skoz kratek predor na visok železen most. Tu glej pazljivo skozi levo okno, in odpre se ti zeleno obrasla dolinica, v kateri zazreš širok srebrn trak. To je slap Šum. Ako ne bi glušilo ropotanje koles, slišal bi ob ugodnem vetru tudi njegovo bobnenje. Z Javornika prideš po zaznamenovani poti črez Dobravo v hladen gozd in kmalu začuješ slap. Lesene stopnice prekinejo tuintam stezo, in ko stopiš izmed zelenega drevja, zagledaš pred seboj jezno R a d o v i n o, ki se tu izvija ozkemu Vintgarju. V Spodnji Krmi pod Triglavom si zbira Radovina moči in dere skozi dolino, kateri je dala svoje ime. Veselo poskakuje in se raduje svetlega solnca in zelenih bregov; toda mahoma jo ujame Vintgar in jo zapre med tesne skalnate stene. Zastonj se peni bistra hči planin od jeze, zastonj buta ob tesne okove; slabe jo globoki tolmuni in ogromne skale lomijo njeno moč. Tuintam se nekoliko umiri in oddahne, toda potem se še z večjo jezo vrže na sovražne pečine; slednjič pa plane v 26 m visokem skoku iz tesne ječe v zlato prostost. Z glavno močjo si je izdolbla med pečinami prostorno odprtino, skozi katero skače v mogočnem, širokem snežnobelem curku v globok tolmun. Mnogo valov je pa zaostalo. Ti se pehajo, premetavajo in hite, da bi skoraj že došli svoje tovariše, ki že šumljajo po široki, odprti strugi. Protivijo se jim trde skale, toda ne ostrašijo jih. Združujejo se in skačejo črez oglajene pečine, ali pa si poiščejo razpok, skozi katere se vlivajo v večjih in manjših curkih v prosto strugo. Marsikak val se pa v srditem boju razbije ob uporni skali in se razprši v bel puh, katerega veter raznaša po bližnjem drevju. Mirno gleda solnce ta srditi boj med vodo in skalo, koplje svoje žarke v penečih valovih, boža megleni puh, ki se vzdiguje iz njih, ter jim sveti s krasnimi mavričnimi barvami. Pod slapom se Radovina oddahne od hudega boja, zbere svoje valove, kar jih ni ostalo na bojišču, in hiti proti Savi. Ako hočeš videti vse lepote Šuma, pojdi na spodnji most. Par kapljic, s katerimi te poškropi slap, ti gotovo ne bo škodovalo. Lep je pa tudi pogled z mostu, ki se razpenja nad slapom. Dolgo, dolgo zreš, naslonjen na trdno ograjo, v srebrne valove, ki se dreve pod teboj in izginjajo v zelenem kotlu. Le težko se ločiš od tega krasnega prizora. Pred kakimi desetimi leti si moral od Šuma nazaj na Dobravo ali pa črez Sv. Katarino in Zasip na Bled. Še dolgo časa ti je v senčnatem gozdu bobnel slap na uho, kakor da bi te prosil, da ga še ne ostaviš. Tudi tebe je morda bolela tako hitra ločitev od pre- Most nad Šumom v Vintgarju. krasne Radovine. Potolažile so te šele Karavanke, ki so se ti pokazale, ko si prišel iz gozda po dišečih senožetih k beli cerkvici sv. Katarine. Dandanes ti ni treba tako hitro zapustiti bistre hčere planin. Človeška roka si je priborila z dletom prehod skozi Vintgar. L. 1891. so začeli namreč graditi stezo in mostove skozi dotlej nedostopne tesni, in šele 1. 1896. je prvi človek spremil zelene valove Radovine skozi ves Vintgar. Največjo zaslugo za to prekrasno pot imata gg. Jakob Žumer in B. L e r g e t p o r e r. Od Šuma prideš po varni stezi precej visoko nad deročimi valovi do lesene kolibe. Tu tesni še niso tako ozke, da ne bi moglo solnce do tebe. Njegovi žarki se kopljejo v valovih, ki hite črez dolgo skalo. Ako jo natanko pogledaš, zapaziš, da je podobna zmajevi glavi. Sedaj pa stopiš na leseno galerijo, ki te vodi skozi „P e k e \“. Vanj ne zaidejo solnčni žarki, ker jim branijo visoke strme stene, ki obdajajo ta del tesni. Nekako tesno ti je pri srcu, ko vidiš nad seboj revno poraslo skalovje in poslušaš bobnenje valov, ki se d reve v somraku globoko pod teboj. Na nasprotnem bregu stoji „S k a 1 a Kranjske hranilnic e“. Ta spominek je dobila hranilnica zato, ker je gmotno pripomogla k otvoritvi Vintgarja. Sedaj se obrežno ostenje nekoliko razmakne in solnčni žarki poljubljajo kapljice, ki vise in trepečejo na zelenih listih po grmovju, s katerim so stene lepo porasle. Takoj za „Rančo pečjo" se pa ostenje tako približa, kakor da bi se hotelo popolnoma strniti. Tiho, nekako potuhnjeno se plazi Radovina po temni strugi, in marsikatera postrv najde tu zavetja pred ribičevim trnkom. Kmalu se pa tesni zopet razširijo, in z Žumrove galerije občuduješ največji slap za Šumom. Nadaljna pot je zelo raznolična. Vedno bolj prevladuje zelenje, vedno več solnčnih žarkov pogleduje radovedno na Radovino, ki beži v večjih in manjših slapovih navzdol, soteska se širi vedno bolj in bolj, in pri »Veliki d rasli" pozdravljamo zopet svetlo solnce. Vintgar ima neko posebnost, ki je mnoge druge, toliko hvaljene tesni nimajo, odlikuje ga namreč raznoličnost. Naj smo že prišli iz Taminske soteske, ali iz Thunovih tesni, ali iz Lichtensteinovega žleba, naša sodba je: grozno lepo je bilo; toda veseli smo, da smo zopet na prostem, zakaj tod je predivje. V Vintgarju je drugače. Ako te je zmočil Sum, posušiš se pri »Zmajevi glavi"; če te je zeblo v »Peklu", p ogrej eš se pod »Rančo pečjo"; če so te ostrašile začrnele stene pred »Žumrovo galerijo", potolaži te zeleno grmovje, ko prideš črez lesene mostiče zopet na stezo, in ako se ti je posušilo grlo in izpraznil želodec, utešiš oba v prijazni Žumrovi gostilnici na koncu soteske. Tu se ti tudi odpro pota na vse strani. Lahko greš črez Gorje naravnost na Bled, ali pa narediš ovinek skozi Pokljuko, ali pa si ogledaš še poprej izvir Ra-dovine v Krmi. (Na 1' Jzprehod po l^aravanl^ah. „Na goro, na goro, na strine vrhe, tja kliče in mi če in vabi srce". Vilhar. Večja kopališča so navadno bolj oddaljena od visokega gorovja. Hoditi moraš včasih po cele dni, da prideš do podnožja kakega višjega vrha. Zato hribolazci ne ostajajo v njih, marveč si izbero rajši bivališče v kaki gorski vasi. Z Bledom pa mora biti zadovoljen tudi vsak veleturist, posebno ako mu je največja slast po težavni turi kopanje v jezeru. Z Bleda napraviš lahko najlepše ture na Karavanke in Julijske Alpe. Opoldne kosiš še na Bledu, zvečer občuduješ solnčni zahod v planinski koči, mlado jutro te najde na nebotičnem vrhuncu in popoldne že režeš z urnimi rokami valove Blejskega jezera. Prijatelj, vzemi gorsko palico in nahrbtnik, in mahniva jo na Karavanke, da pogledava, kaj delajo Korošci! Kateri vrh si pa hočeva izbrati? Kaj bi dolgo premišljevala — pojdiva na Stol (2239 m), na gospodarja Karavank! Iz Lesec naju pripelje vlak v par minutah na postajališče v Žirovnici. Krasno se vidi odtod sedlo med obema Stoloma. Zraven postajališča je postavilo „Slov. planinsko društvo" tablo, ki nama pravi, da bodeva rabila na Stol 5 ur. Pot je rdeče zaznamenovana, in zaiti ne moreva. Pod visokim železniškim mostom prideva v Zavrh, ki ga pretaka bistra Završnica. Po še precej dobro ohranjeni Rudni poti prikorakava do podrtin nekdanjih rudarskih hiš. Tu so namreč pred leti kopali rudo; ker se pa ni izplačalo, so opustili rudnik. Lepa steza naju vabi na bližnjo Žirovniško planino. Toda iz izkušnje veva, da je seno sicer poetična postelja, praktična pa nikakor ne; zato greva raje v Valvasorjevo kočo pod Rjavimi pečmi. Kmalu po polnoči odrineva na vrh, ker hočeva videti solnčni vzhod. Mimo borne ovčarske koče prispeva po zložno izpeljani stezi v sedlo med Malim in Velikim Stolom. Parkrat še zaropotata palici, in na vrhu sva. Nema gledava prekrasni prizor. Dolino objema še črna noč, okoli naju pa štrle vrhovi sosednjih gora iz teme kakor iz neizmernega brezna. Kmalu se začne na vzhodu žariti. Kar se prikaže na obzorju solnce, podobno velikanski zlati okrogli plošči. Vrhovi gora zažare v njegovih žarkih, in Triglavova naj višja glava zablešči nalik ogromni zlati piramidi. Polagoma prežene solnce temo tudi iz doline. Vsa Gorenjska notri do Ljubljane leži pred nama kakor na dlani. Veselo pozdravljava Blejsko jezero in se diviva Julijskim Alpam. Odtod šele vidiva, za koliko prekaša veličastni Triglav svoje skalovite sosede. Za njim zagledava razora n e Dolomite, izmed katerih nam kaže Sorapis svoj krasni ledenik. Na Koroški strani se spušča Stol v silni strmini v Medvedji dol. Pred nama se razprostira lepa Rožna dolina, po kateri se vije Drava kakor srebrn pas. Na desni zagledava Celovec, znaten po svojem visokem zvoniku, tudi kos Vrbskega jezera pogleduje izza gričev, na skrajnji levi strani pa uzreva Beljak s sivim Dobračem. Razgled proti severu omejujejo Ture, iz katerih se dviga z večnim ledom odeti Veliki Klek, podoben ogromnemu srebrnemu stožcu. Za častno stražo sta mu Ankogel in Veliki Venediger s svojimi ledeniki. Lep je tudi pogled na bližnje vrhove: na Golico, Rožico, Kepo, Zelenico, Begunjščico in na ponosno vrsto Savinskih planin. Mudila sva se že zadosti na vrhu; treba je misliti na odhod. Gotovo je, da po isti poti ne greva nazaj. Mika naju črez Belščico na Javornik. Tudi Selška pot, ki vodi črez Selške planine, je kaj prijetna. Ako pa splezava skozi Orgeljče, nabereva lahko krasnih planik. Ker utegneva, skočiva naglo še na Begunjščico (2063 m), ki slovi po svoji krasni cvetani. Po zaznamenovani poti „Za Šijo“ prideva mimo Nemškega vrha v dolino. Med potjo si natrgava planik, katerih je zlasti veliko na bližnjem Srednjem vrhu. Na Jezercu leževa v travo in opazujeva, kako spuščajo iz jam na Begunjščici železno rudo po žici v dolino. Precej visoko gori ima namreč Kranjska industrijska družba svoj rudnik, kateremu pravi ljudstvo „Pri jamah". K njemu lahko prideva po širokem kolovozu črez Poljško planino, na kateri stoji Tomčeva koča, last „Slov. plan. društva", ali pa naravnost in precej krajše po strmi stezi ob drogovih, ki nosijo žico. Obe poti sta rdeče zaznamenovani. Midva jo mahneva po krajši poti in kmalu sva „Pri jamah". Od „Slov. plan. društva" zaznamenovana steza se sedaj vije po strmih planinah proti vrhu. Med potjo si gasiva žejo z borovnicami, katerih je tod vse črno. S tem se tako motiva, da niti ne veva, kdaj sva prišla na vrh. Razgled je tudi zelo lep, le Ture nama Stol nekoliko zakriva. Zato so pa cvetlice toliko krasnejše in raznovrstnejše, da se Begiinjščica lahko imenuje planinski vrt. Toda ne le botanik, marveč tudi mine-ralog najde tu marsikatero znamenitost za svojo zbirko. Z Begunjščice prideš lahko po strmem inelu na lepo planino Zelenico, dalje na Jezerca in skozi Zavrh nazaj na Žirovniško postajališče, ali pa greš po zaznamenovani stezi na Ljubeljsko cesto, odkoder je še pet ur v Celovec. To je pač najkrajša in najlepša pot v glavno mesto Koroške. Ako pa nimaš v Celovcu ničesar iskati, greš lahko črez Ljubelj v Tržič in Podnart. Ker pa hočeva biti že zvečer na Bledu, hitiva nazaj k „jamam" in na Poljško planino. Ogledava si še lično Tomčevo kočo, potem se pa spustiva po senčnati gozdni poti v dolino Drago. Mimo razvalin gradu „N a K a m e n u“ (Katzenstein), v katerem je nekdaj gospodoval slavni Lambergar, ki je premagal Pegama, dospeva v Begunje. Med tem, ko voznik napaja, skočiva še mimo kaznilniškega vrta v par minut oddaljene Poljče, v lično Sturmovo letovišče. Hladna kopel nama tu poživi kolikor toliko trudne ude, potem se pa odpeljeva proti Lescam. Zvečer prideva še ravno prav k živahni vrtni veselici na Bledu. Izmed vseh vrhov Karavank je pa gotovo najbolj obiskovana Golica (1838 m). Gorske palice zanjo ne potrebuješ; zadostuje ti popolnoma močan solnčnik. Skozi Spodnje Gorje prideš v divno dolino med Poljane in Trato. Ko prispeš po lepi cesti na prelaz Kočno, zagledaš dim, ki se vlači nad Javornikom, Savo in Jesenicami. Tu ima namreč Kranjska industrijska družba velikanske železne tovarne. Ako te zanimajo, si jih lahko ogledaš; samo dovoljenje moraš dobiti pri rav- nateljstvu. Črez Savo prideš kmalu na Javornik, kjer počakaš lahko vlaka, ki te v malo minutah pripelje na Jesenice. Skoraj pa ni vredno čakati, ker je pičlo uro dolga pot po gladki cesti skozi Savo jako prijetna. Vse tri vasi, Javornik, Sava in Jesenice, se malodane skupaj drže, ker je ob cesti sezidanih veliko novih hiš. Na koncu Jesenic je postavilo „Slov. plan. društvo" kažipotno tablo, na kateri bereš, da prideš v vas Planino z zložnimi koraki v 1-j ure. Odtod imaš na Golico še pičle 3 ure. Ob hribu Merici stopaš po lepi, zmerno napeti cesti. Tuintam zapaziš kak kamenolom, v katerem lomijo rdeči jeseniški marmor. Ko zaviješ mimo „Pri hodov", majhnega selišča, zagledaš pred seboj zeleno Golico. Kmalu nato te pozdravlja cerkvica Sv. Križa, okrog katere so raztresene po brdih in jarkih hišice Rovtarjev — tako se imenujejo prebivalci vasi Planine. Ob cesti stoji gostilnica „p ri Kopt š ar ju", kjer ti postrežejo z okusnimi jedili in z dobro pijačo. Skozi senčnate gozde dospeš po zazna-menovani stezi na piano in nad seboj zagledaš Gohsko kočo kranjske sekcije Nemškega planinskega društva. Steza se sedaj vije ne prestrmo po zelenih košenicah na greben in po njem na vrh. Najbolj te preseneti krasen razgled na Triglavsko pogorje, na Vrbsko in Blaško jezero. Koroško se vidi veliko lepše in razločneje nego s Stola. Ako te ne veseli po isti poti nazaj, greš lahko po zaznamenovani poti črez Rožico na postajo na Dovjem ali pa po kozji stezi na Koroško. Izprehod na Golico bi ti posebno priporočal konec majnika in v juniju, ko je vsa podobna velikanskemu planinskemu vrtu. y Triglavovem kraljestvu. „Oj Triglav, moj dom, kako si krasan’ kako me izvabljaš iz nizkih ravšn v poletni vročini na strme vrhe!" Slavin. Da, vabi te kralj slovanskih gora: kliče te zjutraj, ko se izprehajaš ob Blejskem jezeru in se diviš planinam, ki žare v jutranji zori; opominja te zvečer, da ga ne pozabiš posetiti, ko le še on sveti na temnem obzorju nalik velikanski plamenici. In ti ga gotovo obiščeš, ako si res pravi prijatelj planinske prirode. Nekoliko se bodeš moral seveda potruditi, toda pot je popolnoma brez opasnosti. „Pedenj široki grebeni, smrtne nevarnosti pri vsaki stopinji, zagrebajoči plazovi" so le bajke, ki že davno niso več resnične. Zdrav, čvrst in utrjen se vrneš s Triglava, poln najlepših spominov in še v poznejših dneh „o njem bodeš sanjal sred svetlih dvoran". Potov na Triglav je skoraj toliko kakor v Rim, o katerem pravijo, da vsaka pot vanj drži. Največ jih je iz Mojstrane, ki se lahko po pravici imenuje slovenski Sulden. Tja se tudi midva peljiva! Jezno puha vlak po Dolini proti Dovjemu. Ko pri-drdrava mimo Jerebfkovca, se nama odpre Mojstranski kotel s svojim prekrasnim ozadjem. Tudi Triglav se nama prikaže za trenotek, potem pa se skrije za svoje skalnate stražnike. Ko nama izgine še prelaz Luknja izpred oči, zažvižga vlak in postane na Dovjem. Na Dovjem izstopiva in odhitiva v četrt ure oddaljeno Mojstrano. V znani Šmerčevi gostilnici poiščeva vodnika. Prijetno je, da imava spremljevalca, ki nama razkazuje in razlaga okolico; izročiš mu lahko tudi nahrbtnik. Pri kozarcu dobrega vina se posvetujemo, katero pot bi ubrali. Skozi Kot imamo najbliže. Po novi, od „Slov. plan. društva" zgrajeni poti v Tnalu pridemo do tja, kjer se cepi pot v Krmo. Ako krenemo na desno, pridemo v dveh dobrih urah do konca doline, katero oklepajo strme stene Rjavine in Urbanove špice. Tu se pa začne precej enolična pot skozi Gube deloma po snegu, deloma po skalovju in melu. Nad Gubami se odpre kamenit kotel, ki se po pravici imenuje Pekel, tako samotno in divje je tu. Nekoliko nad Peklom stoji Dežmanova koča kranjske sekcije Nemškega planinskega društva. Njena lega pa je jako nepripravna za prenočišče, ker imaš potem še dve uri do vrha Triglava. Pametneje storiš, če greš dalje na Kredarico v Triglavsko kočo po novi poti, ki jo je napravilo „Slov. plan. društvo" nad snežišči. Odtod te drugo jutro čaka le še tri četrti ure hoda na vrh, ako se preveč ne ženeš. Zanimivejša in tudi zložnejša je pot skozi K r m o. Tam, kjer bi zavil v Kot, greš naravnost navzdol v dolino, kjer stoje borne hiše Zgornje Radovine. Ob bistrem potoku, s katerim si se seznanil v Vintgarju, korakaš po dolini navzgor. Pot je le malo napeta, dokler ne prideš v Zgornjo Krmo. Sedaj se vije steza polagoma navzgor' med strmimi stenami Rjavine in Draških vrhov. Predno prideš na Knnsko sedlo, se od- Lmi mm mi -v ■tv>'V'