Štev. 60.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*—
M pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE
Za štiri milijarde kron.
Sedanja vlada, Id je prevzela nalogo, da Jugoslaviji proti volji velike večine njenega prebivalstva vsili skrajno nazadnjaško centralistično ustavo, do danes ni mogla najti potrebnih kompanjonov za svoje, podjetje v vladi in konstituantL Po vseh parlamentarnih načelih in običajih bi morala vlada, ki stopi na poprišče z jasno opredeljenim programom, pa med parlamentarnimi strankami ne najde večine, enostavno odstopiti. Toda v naši novi državi je menda še vse novo in še nismo imeli časa. da bi se vživeli v gotove običaje, zato se ravnamo še po nagonih. Nagoni so silni in neugnani, ne menijo se za nasvete razuma, za zahteve nravnega čuta, ampak slepo derejo za svojim lastnim nasičenjem. Tako doživljamo že nekaj mesecev, kako se vlada, ki nima večine za svoj program, krčevito oklepa državne oblasti in uporablja vsa mogoča sredstva in umetnije, da korali: za korakom iztiskuje svoj ustavni načrt v ustavnem odboru, obenem pa se neprestano pogaja z gotovimi strankami, da vendarle pristopijo k centralističnemu podjetju... Te stranke so že opetovano izjavile, da so načelno nasprotne programu sedanje vlade, toda pogajanja so tekla dalje in dalje. Kako je to mogoče? Eno-stavno tako, da tu ni šlo več za načela, ampak za navadne politične kravje kupčije.
Že dolgo so se mešetarslca pretezanja toed demokratsko-radikalno vlado ter muslimani in zemljoradniki vsej pošteni javnosti studila. Saj je bila nemoralnost teh pogajanj vsakomur očita. Jasno je, da sedanja vlada glede svojega programa noče popustiti, ker ta program korenini globoko v strankarskih in osebnih interesih vladajoče klike. Enako se mora pa tudi druga stran zavedati svojih načel. Ako so ta nasprotna vladnemu progra-anu, je pač vsako nadaljno pogajanje nemogoče ali vsaj odveč. Začudo so pa ta pogajanja vendar imela uspeh, a kar se je iz njih izcimilo, le opravičuje neugodno občutje, ki smo ga imeli, ko so se pletla. Zadnje vesti iz Belgrada javljajo, da je »vlada sprejela muslimanske pogoje.« A ti pogoji so: ena milijarda dinarjev ali štiri milijarde kron v gotovini za (veleposestnike), dve ministrski listnici 111 tri poverjeništva v bosenski pokrajinski Vladi, o avtonomiji, državljanski svobodi in enakopravnosti, o varstvu muslimanskega ljudstva, njegovi kulturni, socialni povzdigi — nobene besede. Pogodba je krativa in jasna: za eno milijardo dinarjev in dva ministrska poit-felja bodo muslimani dali vladi svoje glasove v konstituanti za njen ustavni načrt. Ali je muslimansko ljudstvo v politiki res Še tako Negodno, da smejo njegovi poslanci na la ua-
postopati z njegovimi koristmi?
Sedaj preostane vladi le še lažji del naloge: da sklene podobno pogodbo tudi x zemljoradniki. Tu ji naši samostojni z dr. Voš-njakom na čelu delo iz vseh moči olajšujejo. Ti so ji že obljubili svoje glasove za centralistično ustavo in ker je tudi med bosenskimi in srbskimi zemljoradniki po vsej priliki dokaj praktičnih ljudi, se ne bomo čudili, ako nam brzojav iz Belgrada danes aii jutri prinese vest, da se je vlada končno pogodila tudi * zemljoradniki. Pereče je le vprašanje: za kakšno ceno? 4) a se bo tudi ta dala tako točno izraziti v številkah kakor ona, sklenjena z muslimani, žal ne moremo dvomiti.
Ali je to, kar se sedaj pred našimi očmi ■vrši v Belgradu, še vredno imena politika? Saj vemo, da bi zahtevali veliko, ako bi pričakovali, da se bodo vsi naši državniki in vse naše politične stranke v vsem točno držali načela, da je politika delo za splošni blagor, kakor je to učil pok. dr. Krek. Vemo, da se sebičnost meša v vse človeško dejanje in nehanje. Ampak gotove splošne priznane meje pa mora ta sebičnost poznati v javnem političnem življenju, ako smo sploh kulturen narod in civilno urejena država. To, kar se godi v v Belgradu, je nravna in politična sramota.
A ta sramota se godi na račun ljudskih Žepov in ljudske blaginje! Kajti ravno najrevnejši sloji morajo končno vselej plačati milijarde, ki jih zabijajo državniki v svoje politične kravje kupčije. Vso težo teh bremen nosijo tisti, ki kljub delu in trpljenju trpe pomanjkanje na vseh življenjskih potrebščinah, ki stanujejo po tesnih, mizemih stanovanjih, slabo jedo in se slabo oblačijo, ki si ne morejo privoščiti nobenih višjih vžitkov, nobenih lagodnosti. Delavci in nižji uradniki so, ki bodo morali plačati milijardo dinarjev, to se pravi 4 milijarde kron za turške veleposestnike —■ bege in ne vemo še, koliko za zem-ljoradnike, da bodo glasovali za vladno usta-
vo. A kar je pri tem najneznosnejše, je to, da je ta ustava sama naperjena naravnost proti delavnemu ljudstvu in njegovim interesom. Ta ustava hoče zakonitim potom uveljaviti predpravice gotovih činiteljev in slojev, a vse te predpravice gredo na račun ljudskih pra-
vic in ljudskega blagra! Zato je politična igra sedanje vlade tem nemoralnejša, zločinska. Naj bodo vsi, ki se te igre vdeležujejo, prepričani, da bo treba dati zanjo prej ali slej ljudstvu odgovor!
Briaoliansita ooisba e Rusiji.
Ljeninov sove?.
Iz Rusije prihajajo nasprotujoče sl vesti. Protiboijševiška poročila prihajajo večinoma iz Helsingforsa in iz Varšave, boljševiška pa iz Moskve. Prva trdijo, da se revolucija proti boljševikom širi, da je v Kronstatu osnovana neodvisna republika, da se upornikom dobro godi, da je celo znana boljševiška konjenica generala Bud jeni ja prešla k vstašem; moskovska poročila pa vele, da so boljševiki zmagoviti, da vlada v taboru vstašev needinost in da bo kmalu konec belega Kronstata. Ta poročila so prispela tekom včerajšnjega dne.
Za sedaj si je težko ustvariti drugo sodbo, kakor da v Rusiji divja državljanska vojska in da se nesrečna dežela bliža anarhiji.
V	naslednjem današnja poročila:
LDU Helsingfors, 14. marca. (Havas.) V noči od 12. do 13. t, m. so na obali postavljene baterije pričele streljati na Kronstat. Ob treh zjutraj so v Kronstatu odgovorili s topniškim ognjem. Boljševiki še dalje zbirajo svoje čete na jugu in jugozapadu od Petrograda.
Glavno mesto je obkoljeno od dvojnega kordona čet. Na drugi strani so antiboljševiški oddelki kapetana Orlova, ki operirajo v krimskem gorovju, dne 5. marca napadli Jalto, kjer so ustrelili veliko število boljševikov.
LDU Kodanj, 14. marca. (Wolff.) :-Ber-lingske Tidende« javljajo iz Helsingforsa: V nedeljo zjutraj se je zopet pričel artiljerijski boj med Petrogradom in Kronstatom. Vojaški položaj je neizpremenjen. Za vesti, ki jih razširja sovjetska vlada, da se je položaj za boljševiške čete ugodno izpremenil, ni podlage. Danes dospeli boljševiški listi priobčujejo govor, ki ga je Ljenin imel na zadnjem boljševiškem kongresu v Moskvi. V tem govoru je Ljenin izjavil, da ovira gospodarski polom vlado, uveljavljati po svojih željah komunistična načela, in da se po vsej Rusiji pojavlja gibanje proti diktaturi boljševizma. Končno je izjavil, da je ruski vojak polagoma izgubil voljo do dela in da je postal bandit.
KnnStstuaiita apeS na Zeniijoradniki neiioi£>
pc&tBtcab.	lilo!	bbsHmi«b.
LDU B®lgrad, 14, marca. (ZNU) Sejo j ustavotvorne skupščine je ob 16.30 otvo-ril predsednik dr. Ribar. Začetkom seje je tajnik Janjič preeital prošnje, pritožbe in interpelacije. Na tri vprašanja je odgovoril vojni minister, ki je prosil poslance, ki so stavili dotična vprašanja, naj mu predlože konkretne podatke in dokaze. Na to je dr. Ribar odgovoril na vprašanje zemljoradni-ka Moskovljevida, da je sam čital članek g. Cicvariča, v katerem se o mnogih poslancih zaničljivo govori. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da kot predsednik skupščine ni napravil korakov proti listu,, Pozivlje poslance, ki se čutijo razžaljene, naj pisca naznanijo sodišču. Nato je predsednik odgovoril na vprašanje posl. Čopiča, kaj je s tistim pismom, katero mu je poslal s slugo, ki pa so ga zaplenili orožniki. Predsednik pravi, da je bilo pismo pravilno oddano naslovljencu in da se bodo krivci zasledovali. Nato je poslanec dr. Korun čital poročilo verifikacijskega odseka, ki se je vzelo na znanje. Predsednik zemljoradničkega kluba Lazič pravi, da je še 25. januarja l. 1, stavil vprašanje glede invalidov svojega okrožja pravosodnemu ministru, na katero pa še danes ni dobil odgovora. Ugotavlja, da je pravosodni minister kršil poslovnik, in prosi predsednika, naj nastopi za to, da g. minister ne bo več zapostavljal poslovnika. Dr. Markovič zahteva besedo za sličen primer. Predsednik mu odgovori, da je bila interpelacija glede ob znane že 1, ja- j nuarja sprejeta in tiskana in da se na eni . prvih prihodnjih sej razdeli poslancem ter se bo o vprašanju razpravljalo. Poslancu Pavloviču odgovori predsednik, da je z njegovo interpelacijo ravnotako. Nato se čita poročilo in predlog ustavnega odseka, ki zahteva podaljšanje roka, da mu ni bilo mogoče dokončati delo. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo 5. aprila.
iz Bsiavsegja odbora.
LDU Uelgrad, 14. marca. (ZNU.) 31. sejo ustavnega odbora je otvoril ob 10.10 predsednik dr. Ninčič. Sprejel se je predlog, da se zahteva od konBlituanto, naj se podaljša rok ustavnemu odboru do 5. aprila, da bo mogel končati svoje delo. Razpravljanje o oddelkih III. in VI. se ni nadaljevalo, ker ožji odbor še ni dosegel sporazuma glede teh dveh oddelkov. Prihodnja seja ustavnega odseka bo jutri v torek dne 15. t. m. ob 10. dopoldne.
MmmTJ ijMmniijj Nimmin jjmmnij umiiinA .JnmmTi jmimnj
Širite ..NOVI £HS“
LDU Belgrad, 14. marca. (ZNU) Danes popoldne je bil pred sejo konstitu-ante sestanek zemljoradničkega kluba. V zasebnem pogovoru je izjavil dr. Vošnjak, da so vesti, ki se širijo o njem, češ da misli kot poslanec oditi v inozemstvo ali se odcepiti od kluba in pristopiti v demokratski klub, vseskozi neresnične in tendenciozne. Ostal bo v zeraljoradničkem klubu, čeprav ima svoje posebne nazore, ker hoče, da se mora vladi pomagati pri izdelovanju ustave. Ker je konsekventno zastopal to stališče, je glasoval v ustavnem odseku na korist vladi. Na podlagi te izjave dr. Vošnjaka predsednik ni hotel, da se stavi to vprašanje na dnevni red klubove seje in tako se o tem niti govorilo ni. Zemljoradnički klub v celoti stoji na stališču, da vlada nima prav, ko muslimanom toliko popušča. Če bi vlada še naprej tako popuščala, bi bilo po mišljenju kluba izključeno, da bi zemljoradniki vstopili v vlado.
iz HttstijsiEga sctssEta.
LDU Belgrad, 14, marca, (ZNU) Danes dopoldne je imel verifikacijski odbor sejo, na kateri je odsek sklenil predlagati ustavotvorni skupščini, naj bi se uporabila naredba člena 15. volivnega zakona za vse one, ki so bili kot državni uradniki izvoljeni za narodno poslance tako, da morajo položiti ali mandat ali pa službo. Izjemo tvorijo samo ministri in profesorji pravnih fakultet. Odsek je nato vzel na znanje poročilo o smrti poslanca Milana Savčiča iz Belgrada in Sretna Kojiča iz kragujevaškega okraja ter Alibega Biščeviča, ki je zastopal banjaluški okraj. Mesto pokojnega Savčiča bo pozvan v konstituanlo prvi za njim, g. Života Lazarevič, krojač v Belgradu, za kragtijevač-ki okraj bo pozvan predsednik občine v Žirovnici, g. Milodrag Militinovič, za banjaluški okraj pa dr. Hamdija Karameh-medovič, zdravnik v Sarajevu. Poleg tega sta bili sprejeti demisiji dr. Vesniča in poslanca Stupareviča. Mesto dr. Vesniča pride v ustavotvorno skupščino prota Matija Popovič iz Tuzle, namesto Stupareviča pa Milan Nedič, urednik »Radničkega Lista« v Novem Sadu.
USMRTITVE NA IRSKEM.
LDU Dublin, 14. marca. (Reuter.) Danes dopoldne je bilo obešenih šest sinfajnovcev, ki so bili obsojeni na smrt. Ob tej priliki se je zbralo v bližini zaporov približno 25.000 oseb. V znak žalosti je bilo vsako dela do 11. dopoldne ustavljeno.
Za secisliiB-gespsdar-sho zbornico.
Jugoslovanski klub je v ustavnem odboru proti senatu v vladnem ustavnem načrtu predlagal ustanovitev socialno-gospodarske zbornice. Predlog je obrazložil in utemeljeval posl, dr. Š i m -rak, Dasi je večina predlog odklonila, o njem še ni izrečena zadnja beseda, ker je potreba posebne zakonodajne zbornice za čisto gospodarska vprašanja nujna in oči-vidna. Zato priobčujemo zamisel take zbornice po Jugoslovanskem klubu, ki se precej razlikuje od podobnega predloga zem-ijoradnikov. Dr. Šimrak je rekel:
Radi uspešne razdelitve dela je potrebno, da se poleg politične zbornice osnuje še druga zbornica, ki se bo pečala s socialno-gospcdarskimi vprašanji z izključno strokovnega stališča brez ozira na strankar. politiko. Sestavljena naj bi bila ta zbornica tako-le; štela bi 200 poslancev, katerih polovico bi volilo ljudstvo temeljem enake, neposredne, proporcionalne in tajne volivne pravice; drugo polovico pa bi tvorili delegati pokrajinskih stanovskih zastopstev. Dokler se ta zastopstva ne ustanove, se tudi druga polovica voli neposredno kakor prva. Sedaj še nimamo stanovskih zbornic: kmetskih, delavskih, obrtnih, rokodelskih, zato treba tudi za drugo polovico neposrednih volitev.
Drugo vprašanje je: kaj spada v delokrog socialno-gospodarske zbornice? Tole: denarstvo, monopoli, državna posojila in vs{ finančni posli,ki tičejo cele države; dalje prometna sredstva, ki so važna za celo državo; okvirna zakonodaja, ki se tiče le teh; vsi stanovako-pravni posli; razlastitve, socializacija prirodnih zakladov in gospodarskih podjetij, organizacija in nadzorstvo produkcije, prodaja in konzum važnih potrebščin; strokovno šolstvo; zdravstveno -socialna politika; zavarovanje,
V	delokrog obeh zbornic skupno (plenum) spada: odobrenje napovedi vojne in sklepa miru ter vseh političnih in carinsko-trgevskih pogodb s tujimi državami; državni proračun.
Medsebojno poslovanje in poravnava sporov naj se vrši tako: Predlog, ki ga je sprejela kaka zbornica, se pošlje drugi na odobrenje; ako ga tudi druga zbornica sprejme nespremenjenega, se smatra predlog kot sklenjen. Ako pa druga zbornica sklene kake izpremembe, se pošlje predlog prvi zbornici v ponovno razpravo, Ako ta izpremembe druge zbornice sprej-ae, se smatra predlog kot končno veljavno sklenjen, V nasprotnem slučaju pošlje znova iz-premenjeni predlog drugi zbornici v ponovno oceno. V tem slučaju druga zbornica odloča le o tem, da li predlog v celoti sprejme ali ne, Ako ga sprejme, se smatra zakon za sklenjen, ako ga odkloni, odloča o njem plenum narodnega predstavništva. Plenumu predsedujejo menjaje se predsedniki obeh zbornic. Prvi predsednik se voli s kocko.
Kakor smo že pisali, je sedanja večina ta predlog zavrgla, ker se boji za svoje privilegije. Gotovo pa je, da bo ta misel zmagala povsod in tudi pri nas. Privilegiji kapitalistov bedo padli, kakor bo padla njihova nadvlada,
Žldousbo opraSasje u saciahri demokraciji.
Socialna demokracija je bila vedno največja nasprotnica antisemitizma, to pa ne morda iz načela internacionalnosti in bratstva, ampak predvsem zato, kar je bila sama iz vsega početka pristno židovsko podjetje. Njen začetnik Marx in njegov najznamenitejši sodelavec Lassalle sta bila juda in judovska so povečini vodstva socialističnih strank. Do zadnjega časa se socialistično delavstvo nad tem ni izpodtika-lo, sedaj se je pa v delavskih glavah le začelo nekaj svitati o čudnem dejstvu, da ima eno in isto pleme v rokah dve najnasprot-nejši si sili: velekapitalizem in delavsko gibanje. Tako so se med dunajskim socialističnim delavstvom začeli dvigati glasovi, naj socialistična mestna uprava energične-je nastopi proti židovski poplavi z vshoda. nego je to storila doslej, A berlinski >Vor-•vvarts« se je čutil prisiljenega — vsekakor po razpoloženju v vrstah socialističnega delavstva, da je zadnjič naglasil, da je imela
V Ljubljani, torek, 15. marca 1921.
Polnilna plaži
Leto 1.
Uredništvo in »pravniStve v Ko pitarjevi ulici štev. 8 — Telefoa uredništva štev. SO — Telefoa *= upravaištva štev. 323 <=
MESEČNO K10*- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIH.
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12’—
Sira« 2.
socialna demokracija v svojih vrstah vedno tudi velike može nežidovskega pokoienja, n. pr. Engelsa, Bebla in druge. To ugotovitev so židovski sodrugi »Vorwartsu« zelo zamerili in ker jim ni hotel dati prostora za odgovor, so se zatekli v glasilo neodvisnih socialistov »Freiheit«. Tu naglašajo, da je bil ustanovitelj soc. demokracije Marx jud, in judje so bili in so še najo«dločnejši voditelji socialne demokracije, Nemškemu delavstvu pa da je na čast, da je veličino teh židovskih mož in njihovih idej spoznalo.
No, veličina teh mož in njih ideje so se v praksi slabo izkazale. Na eni strani so se izrodile v boljševizem, na dragi se je socialna demokracija spečala z imperializmom in kapitalizmom — n e gl od e na to, da je socializem na podlagi razrednega boja že sam na sebi nezmisel. Delavstvo bo storilo dlcčilen korak takrat, kadar bo svoje stvar ločilo od židovscva, v katerem od davna živi nepremagljivo sovraštvo do ne-Židovskih narodov, kakor od nekdaj snuje pogin zlasti krščanskim narodom. Židov-stvo se tudi delavskega gibanja poslužuje edino-le v to svrho in zagrizeno sovraštvo do vere in družbe, ki živi v socialni demokraciji, ni drugega nego pristni mrzki židovski duh. Za pametnega delavca pač ni mesta v socialni demokraciji.
(Politični dogodki.
-j- Vladna kriza grozi v Italiji, ker je pri zadnjem glasovanju v parlamentu vlada dobila samo večino 204 glasov proti 150. Pri nas pa, kjer vlada niti večine nima, doslej še nobenemu ministru ni prišlo na um, da bi odstopil. Take so razlike v evropskem parlamentarizmu.
-j- Nedeljski shod v Unionu in svobodomisleci. Liberalno časopisje poroča o nedeljskem shodu v Unionu v očividni zadregi. Gospodje so že več dni prej bili pripravljeni, da ga s pomočjo iakinaže razbijejo. Zbrali so par ste akademikov, Sokolov in drugih ljudi v ta namen. Zgodilo pa se je, da so zborovalci razgrajače postavili pod kap. Zborovalci so bili skrajno ogorčeni na mlade svobodomiselce, ki ki so hoteli strahovati kršč. može. Sedaj pa liberalci neradi slišijo o tem, da so jih krščanski zborovalci ukrotili, ter pišejo rajši, da je motilce odstranila policija. Ne vemo, kdo jim je to natvezil. Naj vprašajo na hladno postavljene razgra:ače; ti bodo
fovedali resnico, če se še spominjajo, ka-o je pravzaprav bilo. Policija pa je na liberalni blamaži prav tako nedolžnk, kakor so liberalci nedolžni na tem, da danes solnce sije.
-j- Koroško svobodomiselstvo proti redovnicam, V koroškem deželnem zboru so krščanski socialci vložili nujen predlog, naj se v novem paviljonu celovške bolnišnice nastavijo za strežbo bolnikov redovnice. Proti temu predlogu so se dvignili socialni demokrati in velikonemci in ga tudi preglasovali, tako da je propadel. Kakor znano/ si tako socialisti kakor meščanski svobodomiselci v bolezni prav radi dajo streči od redovnic.
-j- Nova prilika za odlikovanja. Ljudem, ki hlepe po odlikovanjih, se nudi nova prilika, da dosežejo cilj. Belgrajski
E. Bulwer:
Fnsseiisiif drasui n Pompejih.
>Pojdi toraj, Nidija moja, k Joui v hišo
—	pot tja ti pokažejo. Vzemi seboj najzalše cvetke, vazo pa, v kateri bodo, hočem dati tebi; oprostiti mi moraš, ker m bogvekaj vredna. S teboj naj odneso tudi plunko, ki sem ti jo bil dal včeraj in ki znaš iz nje tako dobro izvabiti Čarobne glasove. Izroči ji tudi tole pismo, ki sem v njem po tolikih naporih dal izraza svojim mislim. Tvoje uho naj ujame vsak zvok — vsako izpremeno njenega glasu, in kadar se zopet snideva, mi po,-ej, ali bi mi njegova godba jemala upanje ali ga dajala. Sedaj, veš, Nidija, je že nekaj dni tega, kar sem bit pri Joni; nekaj skrivnostnega je v tej odločitvi od prijateljev. Vznemirjajo me dvomi in‘bojazni; poizvedi, saj si bistre glavice in tvoja skrbnost za mene ti bo desetkrat poostrila bistroumnost — poizvedi vzrok te neprijaznosti, govori o meni, kolikorkrat le moreš, daj da ti bo moje ime vedno na ustnicah, samo bolj namigavaj, ne govori, kako jo ljubim. Pazi, če bo vzdihnila, ko boš govorila, in ako ti bo odgovorila, ali če bo grajala, s kakšnim glasom bo grajala. Bodi mi prijateljica, govori za mene! Oj, kako neizmerno mi boš preplačala ono malo, kar sem storil zate. Razumeš, Nidija, otrok si še — ali sem kaj rekel, kar ne moreš razumeti?«
»Ne.«
vin ali mi hočeš biti na uslugo?«
»Da.«
»Pridi torej k meni, ko nabereš cvetlice, da ti. dam vazo, ki sem jo omenil; najdeš me v Ledini sobi; zala moja, sedaj se več ne Žalostiš, kajneda?«
>Glavk, sužnja sem; kaj imam jaz opra Viti z žalostjo ali z veseljem?«
»Tako govoriš! Ne, Nidija, bodi svobodna. Dam ti svobodo — viivaj jo, kakor ti je drago,
•»Novi Čaa«, 'dne
tiskovni urad pravkar poroča, da je bil odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge državni podinžener Miodrag Mi-nič, ker je meseca decembra opazil vlom v neko belgrajsko trgovino in nato s pomočjo enega orožnika na licu mesta prijel tri vlomilce. Orožnik, ki je Miniču pomagal, je dobil nagrado 100 dinarjev. Pa še nekateri pravijo, naj se »ordni« odpravijo!
..   ——______,i	————
^Dnevni dogodki
— »Naša moč«, Te dni je po skoro
dveh letih na novo iz§la »Naša moč« kot strokovni glasnik krščansko socialnega delavstva. Urednik je listu tov. Fr. Sušnik, izdaja ga konzorcij. Kakor je »Novi čas« politično dnevno glasilo krščanskega delavstva, tako ima biti »Naša moč« strokovni glasnik kršč. soc. delavskih organizacij, Izhajal bo novi strokovni list vsakih 14 dni na 8 straneh ter bo stal mesečno 4 krone. Organizacija se širi, večajo se njene potrebe po strokovnem glasilu. Tem naj služi »Naša moč«. Priporočamo strokovnega sobojevnika z veliko radostjo in željo, da združi v svoje okrilje vse krščansko delavstvo, ki še ni uvidelo potrebe krščanske strokovne organizacije. Vsebina prve številke je mnogovrstna. Tovariši, na delo za svoje časopisje!
— Sklepi dalmatinskih Škotov. Dalmatinski škofje so na konferenci v Splitu radi odcepitve Zadra od jugoslov. države sklenili: 1. da se upostavi starodavna nin-ska škofija s sedežem v Biogradu ob morju ter začasno pridruži šibeniški škofiji; nadškofijski sedež se premesti v Split. 2. Osrednje bogoslovno semenišče se iz Zadra premesti v Split, a notranja zgornja gimnazija v Splitu postane skupna za vse dalmatinske škofije. O teh sklepih mora odločiti sv. stolica, na katero so se obrnili škofe dogovorno z belgrajsko vlado.
— šolski otroci kot bogoskruncl. V Donavritzu je socialistična šolska mladina na potu iz šole med bogokletnim govorjenjem poškodovala in oskrunila vsa božja znamenja. Taki so sadovi socialistične in sokolske vzgoje,
— Imenovanje v zdravstveni službi. Minister narodnega zdravja je imenoval gospo dr. Valerijo Strnad za okrožno zdravnico v Železnikih, gosp. dr. Viktorja Gregoriča, doslej okrožnega zdravnika v Ilirski Bistrici, za okrožnega zdravnika v Poljčanah, in gosp. dr. Karla Pečnika za provizornega okrožnega zdravnika v Št. Jurju ob južni železnici.
— Nov hrvatski Ust. V Zagrebu je začel izhajati nov tednik, ki. jc nastal iz združitve »Slavenske Tribune« in »Slo-bodnih Novin«, List se imenuje »Slobcdna Tribuna« in ga vodi uredniški odbor naslednjih gospodov: Jovo Banjanin, R. Giu-nio, Dušan Drubič, Milan Marjanovič, dr. L Politeo in dr. I. Spevec. List stoji izven strank.
— Novi stavbeni zakon na češkoslo-vašksm sprejet, češkoslovaški parlament je v svoji seji 10. t. m. končnoveljavno sklenil nov stavbeni zakon, ki ima namen pospešiti gradbo novih stanovanj, Za zakon so glasovale vse češkoslovaške stranke in nemški socialni demokrati.
pa mi oprosti, da sem računal na tvojo željo, da mi boš na uslugo.«
»Užaljen si. Oj, ne bi te žalila Glavk, niti radi tega, kar nobena svoboda ne more dati; varuh moj, odrešitelj moj, zaščitnik moj, odpusti ubogi slepi deklici! Ne žalosti se niti, ko te zapušča, samo da more kaj sioriti za tvojo srečo.«
»Bogovi naj blagoslovijo to hvaležno srce!« je rekel Glavk močno ganjen in jo je ponovno poljubil na če 3*^ ne da bi slutil, kakšen ogenj je netil ž upati.
»Odpuščaš mi,« je rekla, »in ue boš več govoril o svobodi; moja sreča je v tem, da sem ti sužnja; obljubil si mi, da me ne daš nikomur drugemu.«
»Obljubil sem.«
»Sedaj pa grem nabrat cvetlic.«
* * *
Molče je Nidija vzela iz Glavkovih rok dragoceno, z dragulji okrašeno vazo, v kateri so se cvetlice kosale med seboj glede barve in vonjave. Brez solz je poslušala njegove poslednje opomine za slovo. Obstala je za hip, ko je njegov glas utihnil, ni se upala odgovoriti, iskala je njegove roke, jo vzdignila k ustnicam, nato pa si jo spustila pajčolan na obraz in je kakor bi trenil odšla Dospevši do praga, je zopet obstala — iztegnila roke in zamrmrala :
»Tri dni sreče — dneve neizrekljive radosti sem preživela, odkar sem stopila čez ta predragi prag. Mir bodi vedno s teboj, ko me ne bo več. Sedaj pa se mi srce samo odtrga od tebe, in edini glas, ki ga govori, mi veli umreti!«
ŠESTO POGLAVJE.
Srečna lepotica in slepa sužnja.
Sužnja je stopila k Joni v sobo. Foslaaka od Glavka je želela, da jo vzprejme.
Jona se je za hip pomišljala.
»Slepa je, ta poslanka,« je rekla sužnja,-»in svojega naročiva noče ' izročiti nikomur drugemu kot tebi«
15. marca 1921/
—  —     --------------------------------------
— Sin priskočil očetu na pomoč. Ko so šli Franc Sajovic, Janez Kuhar in Jožef Bajt skozi Srednjo vas, sta sc pričela Andrej Svetelj in Franc Sajovic prepirati. Svetelj je poklical svojega sina Janeza na pomoč, ki je skočil iz postelje in hitel očetu na pomoč. Ko je Sajovic prijel Svet-Ija za vrat, ga je Janez udaril dvakrat z železnim ored em po glavi.
— Velik potres na Kitajskem je uničil življenje 10.000 ljudi.
— Izgred v Notranjih Goricah, Enkrat je že sedel France Šebenik 5 mesecev, ker je zagrešil težko telesno poškodbo. Dne 21. nov. lani se je pa sprl z gostilničarjem Val. Mrakom v Notranjih Goricah in je nato ubil šipo. Šebenik je sicer pravil, da ni ubil šipe, toda priče so izpričale, da je mogel le on ubiti šipo. Sodba: 24 zapora in 70 kron za šipo. Mrak okr. sodniku g. dr. Premersteinu: »Naj mu no kazen odpustih!« — Sodnik: »Kar sem rekel, sem rekel. Sploh pa niste vi tožnik, marveč tožil je Šebenika drž. pravdnik.«
— Tatinska tovarišija. Rudolf Keržolj, Franc Gole in Alojzij Keržolj so ukradli lani meseca avgusta ponoči Francetu Go-letu 8 in pol mernika pšenice. Keržolj je sam lani meseca februarja na Vodnikovem trgu ukradel 4 pare čevljev in jeseni lanskega leta ponaredil v poselski knjižici Martinu Keržolju rojstno letnico 1903 v 1900. Pri dež. sodišču so prisodili Rudolfu Keržolju 10, Alojziju Keržolju 3 in Francu Goletu 3 mesece težke ječe.
£jubtjanski dogodki.
lj O oporoki dr. Oražna liberalni listi nekam s težavo pišejo.Sokoli so pričakovali vsaj en milijonček za sokolski dom, dobili pa niso nič. Dr. Orazen je storil brez dvoma lepo dejanje, ko je vse premoženje volil revnim študentom in svoji služničadi. Med Sokoli je opaziti radi tega veliko razočaranje.
lj Frezidavanje no povzroča upravičenosti odpovedi. Hinko Seljak na Vožarski poti je odpovedal Mariji Klemenc stanovanje z motivacijo, da se mora umakniti iz hiše, ker jo prezidava, za kar si je izposloval odprti kredit 42.000 kron pri nekem denarnem zavodu. Okrajno sodišče ni odpovedi potrdilo, katero sodbo je potrdilo tudi vzklicno deželno sodišče, ker nujnost odpovedi ni bila upravičena.
lj Kdaj stanovanjska odpoved drži? Ivana Benedičič, hišnica v Rožni dolini, je odstopila del svojega stanovanja svojemu sinu Ivanu Štruklju, da se je mogel oženiti. S sinovo ženo se ni Benedičičeva razumela in ji e zato sodnijsko stanovanje odpovedala, Okrajno sodišče je odpoved potrdilo. Deželno sodišče je Štrukljev priziv zavrnilo, navajajoč v razlogih: Odpoved se potrdi zaradi neprimernega vedenja: Štrukljeva šena je Benedičičevi zaklepala njeno stanovanje, je ni puščala k ognjišču in jo ob nekem prepiru vrgla trikrat ob tla. Podan je torej odpovedni vzrok po § 7, točka 3, ministrske naredbe v varstvo najemnikov in zato je bilo odpoved označiti za upravičeno.
lj Umrl Amerikanec. Pretekli teden je prišel v Ljubljano večji transport iz Amerike se vpračajočih Slovencev in Hr-
Podlo Je ono srce, ki ne spoštuje nesreče.
V	trenotku, ko je Jona čula, da je poslanim slepa, je čutila, da ji je nemogoče dati hladen odgovor. Glavk si je izbral glasnico, ki je bila v istini sveta — glasnico, ki je ni bilo mogoče zatajiti.
»Kaj neki more želeti od mene? Kakoš-no sporočilo more poslati?« in hitro je utripalo Joni srce. Odgrnili so zastor pri vratih, mehke, brezglasne stopinje so stopale po marmorju in peljana od ene strežnic je vstopila Nidija s svojim dragocenim darom.
Za trenutek je postala, kakor da bi čakala kakega glasu, ki bi jo mogel voditi.
»Ali blagovoli plemenita Jona,« je rekla z mehkim, tihim glasom, »izpregovoriti, da bi mogla vedeti, kam naj naravnam svoje stopinje v temi in da ji morem položiti pred noge poklonitev?«
»Zalo dete,« je rekla Jona ganjena in tolažilno, »ne potrudi se iti po tem opolzkom tlaku, moja strežnica mi prinese, kar mi imaš izročiti,« iu namignila je strežnici, da vzame vazo.
>Ne smem je dati nikomur drugemu v roke kakor tebi,« je odgovorila Nidija in je ravnajoč se po posluhu stopala počasi proti kraju, kjer je sedela Jona, ter pokleknila, ko je dospela do nje, ter ji podala vazo.
Jona jo ji jo vzela iz rok ter jo postavila na mizo poleg sebe. Nato jo je nežno vzdignila ter bi jo bila posadila na sedež, a deklica se je skromno branila.
»Nisem še izvršila svoje naloge,: je rekla in je izvlekla Glavkovo pismo izza oblačila. >To-le bo znabiti pojasnilo, kako to, da je oni izbral tako nevrodno poslanko do Jone, ki me je poslal.«
Grkinja je vzela z eno roko pismo in Nidija je takoj začutila, da se ji je tresla, in je pri tem vzdihnila. S prekrižanimi rokami in povešenim pogledom je stala pred ponosno, postavno Jonino postavo, ki v svoji pohlevnosti nemara ni bila nič manj ponosna. Jona
Štev. 60.
vatov. Ker so seveda imeli veliko prtljage in se mora ta prtljaga zacariniti, so jih nastanili v takozvani »amerikanski baraki« na kolodvoru. Čakali so več dni in je medtem umrl eden izmed teh revežev, ki ga je velika želja, videti spet svoj rojstni dom in domače, privabila v domovino. — Mislimo, da bi se vsaj v teh slučajih lahko malo hitreje carinilo.
Jtaša družtva.
d Ljubljansko okrožje JSZ praznuje
god sv. Jožefa s sledečim vzporedom: ob pol 9. uri sv. maša z govorom in skupnim sv', obhajilom v novi cerkvi sv. Jožefa na Zrinjskega cesti (Elizabetna cesta), ob 10. uri delavski shod v veliki dvorani Ljudskega doma in ob 6, uri zvečer čajev večer z različnim vzporedom v prostorih I. ljubljanskega konsurrmega društva. Tovariši, pokažimo svojo zavest s tem, da se polnoštevilno udeležimo prireditve našega okrož a! Nikogar naj ne manjka pri cerkvenem opravilu, da se skupno poklonimo svojemu zaščitniku, pridno agitirajmo za shod, da pokažemo javnosti z mnogoštevilno udeležbo svojo moč, zvečer se pa vsi razvedrimo pri čajevem večeru!
d Zveza trgov, in priv, nameščencev. Odborova seja Zveze trgov, in priv. nameščencev se vrši v sredo dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v pisarniških prostorih, Stari trg št. 2. Vspored seje je vele-važen, zategadelj prosimo zanesljive in točne udeležbe. — Predsednik.
d Šentjakobska prosveta. Jutri točno ob osmih zvečer bo seja »Prosvete«. Vsi odborniki in odbornice, kakor tudi zastopniki odsekov naj se seje gotovo udeleže!	(k)
d »Prosveta frančiškanske župnije« ima v ponedeljek, 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani na porti frančiškanskega samostana svo' redni občni zbor. K obilni uieležbi vabi podpredsednik.
—	Nebesa na zemlji napovedujejo novodobni socialistični in komunistični preroki. Če preberete knjižico »S krampom in gorjačo«, boste natančno spoznali, kako je s temi prerokovanji. Razpošilja in pro-da'a jo Katoliška Liga, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Izvod stane 7 K, več skupaj 6 K 50 vin. Istotam dobite brošuro »Obljubljena dežela Socialija«. Izvod stane 2 K, več skupaj 1 K 50 vin.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdala konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v LtnbljadL
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Leilerjev Elza mentolni črt-nik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 245, Hrvatska. C.
je zamahnila z roko in strežnice so odšle; začudeno se je vnovič ozrla po postavi mlade sužnje, odstopila nekoliko od nje, odprla pismo in brala:
»Glavk pošilja Joni več kakor si upa povedati. Ali je Jona bolna? Tvoji sužnji mi pravijo, da ni, in to zagotovilo me tolaži. Ali je Glavk razžalil Jono? Oj, tega jih ne smem vprašati. Že pet dni sem pregnan izpred tvojih oči. Ali je solnce sijalo? — Ne vem. Ali so je nebo smehljalo? — Zame nima na-smehljaja. Moje solnce in moje, nebo je Jona. Te-li žalim? Sem-li drzovit? Ali izrečem na ploščici, kar se mi je jezik obotavljal izreči? Oj, v tvoji odsotnosti žele prav čutim čar, ki «i me ž njim preobvladala. In odsotnost, ki mi jemlje radost, me navdaja s pogumom. Nočeš me videti; pregnala si tudi navadne la-skače, ki se zbirajo okrog Tebe. Ali me moreš zamenjati z njimi? To ni mogoče! Predobro veš, da nisem eden njih — da njihova duša ni moja duša. Zakaj če bi tudi bil naj-skromnejše čudi, vonj rože me je prevzel, duh Tvoje narave je prešel vame, da me prešinja, posvečuje, navdušuje. Ali so me obrekovali pri Tebi, Jona? Ne boš jim verovala. Da bi mi samo delfiško preročišče reklo, da si nevredna, ne bi verjel: ali pa sem manj neveren od Tebe? Razmišljam o zadnji priliki, ko sva bila skupaj, o pesmi, ki sem Ti jo bil pel, o pogledu, ki si mi ga dala v zahvalo. Prikrivaj, Jona, kakor Ti drago, vseeno je nekaj sorodnega med nama in najine oči so to priznale, dasi so ustnice molčale. Blagovoli me videti, me poslušati, potem me pa zavrni, ako Ti je ljubo. Nisem nameraval tako kmalu povedati, da ljubim. Ampak ta beseda mi sili iz srca, si hoče dati duška, Vzprejmi torej mojo poklonitev in mojo prisego. Prvikrat sva se videla v svetišču boginje Palade, ali naj se ne snideva pred nežnejšim, sturoduvnejšim oltarjem?
x (Dalje.)