Zborovanje tirolskega učiteljstva v Sterzingu. (Dalje.) Poročilo o cerkvenih službah. Poročal učitelj E. Saurwein iz Buma: To.ka o raznih cerkvenih službah, ki jih morajo opravljati tirolaki učitelji, je že nekaj let na dnevnem redu raznih zborovanj okraj. učitelj. društev kakor tudi okraj. učitelj konferenc. Poaamezna okraj. učit. društva ao se že opetovano obrnila na ordinarijat, da reši to pereče vprašanje, a le-ta je na rse te peticije dal lakonične odgovore. Tako n. pr. je tirolsko katoliško učiteljsko deželno društvo dobilo na tozadevno peticijo od ordinarijata to-le rešitev: Ordinarijat ni načelno nasproten ločitvi učitelj ske službe od mpžnarske, vendar naj končno rešijo to vprašanje posamezne občine. — Ker je pa to vprašanje postalo aktualno, se ne da spraviti več z dnevnega reda. Vae tirolsko učiteljstvo bodisi te ali one narodnosti, te ali one stranke zahteva odločno rešitve tega vprašanja. Vam, dragi kolegi, so pač znani vzroki, ki nas silijo, da se loči cerkvena alužba in učiteljska. Ponavljal jih ne bom, ker jih vsakdo čuti dovolj težko na svojib ramenih. Moja naloga je pa vendar, da te vzroke še enkrat tu nanizam, da vam jih predložim v potrjenje, in vaša sveta naloga bodi, te vzroke ponesti _}.d narod in dati jih 7 pretres raerodajnira faktorjem. — Edor ni slep in kogar še ni popolnoma za- slepila strankarska strast, mora naše vzroke upoštevati. Oemu li zahtevamo ločitev cerkvene službe od učiteljske? Ako hočemo to vprašanje povoljno rešiti, se moramo nekoliko ozreti v preteklost. Pred 40—50 leti, tedaj pred sankcioniranjem sedanjih šol. postav, je bilo učiteljsko vprašanje popolnoma drugačp. Takrat ni bilo fie učiteljev, temveč edino le mežnar, organi8t — in ime je bilo upravičeno. Mpžnar in organist je bil eelo leto, a učitelj le od sv. Martina do sv. Gregorja. Vso svojo učenost je dobil tak pseudo-učitelj v teku enega leta, ko je obiskoval takozvani Bpripravniški tečaj". In glavni namen tega šolanja je pač bil, da se je uglobil popolnoma v orglanje. Seveda je bila tudi plača potem. 100 gld. je bila že sijajna plača. Več dohodkov je imel od mežnarstva. V mežnariji je imel prosto stanovanje, a poleg tega še večjo ali manjšo ekonomijo, ki jo je lahko sam obdeloval, časa je imel dovolj. In orglanje mu je prinašalo lepe dohodke. Živeli so ti ljudje takrat dobro in marsikateri teh atarin se z zadovoljatvom spominja še onih lepih čaaov. A časi se izpreminjajo. Temelj sedanji šoli je šolski zakon, ki veleva, da se učitelj pripravljaj najmanj štiri leta v zato odločenih učiteljiščih za svoj stan, a dovršiti mora prpj vsaj nekaj razredov kake srednje šole, oziroma dovršiti prej takozvani pripravljalni tečaj. In vsaj šest let se mora učitelj strokovno izobraževati, preden doseže svoj cilj, uspoaobljenoatno izpričevalo. A tudi šolski obisk na kmetih se je temeljito preustrojil. Dobili smo šestletno, oziroma osemletno šolsko dobo, in učitelatvo je ravno zaradi tega in zaradi mnogih novih zahtev tako obremenjeno s šolskim delora, da mu preostaja le milo časa — ako hoče vestno izpolnjevati svoje dolžnosti — ki ga lahko uporabi za druge poale. Le žal, da merodajni faktorji niso onega leppga § 55. tako precizno stilizirali, da bi se dal pravično in reanično izvesti. Zaraditega si pa išče učiteljstvo postranskib dohodkov, ki jib najčešče izvršuje v škodo — šole. Ker so pa zahteve vsak dan večje in ker učiteljstvo uvideva, da je treba šoli celega moža, je stopilo a svojimi zahtevami — po izboljšanju gmotnega stanja — moško pred javnost in ne bo prej mirovalo, da si izvojuje le to, kar mu gre po božjih in človeških postavah. In med te zahteve spada tudi odprava mežnarske in organistovske alužbe. čemu li zahteva učiteljstvo to ločitev? Prvi vzrok: Mežnaraka služba nalaga učitelju mnogo takih poalov, ki ae nikakor ne strinjajo z njegovim vzvišenim smotrom. Omenjam tu le snaženje eprkve, razno zvonjenje, pobiranje bere, opravila pri pokopavanju mrličev, kidanje snega okrog cerkve in do farovža po zimi itd. Dostojno ni za učitelja, da mora po eerkvi brisati klopi, ometati pajčevino in drugo, da se mora kosati z vaškimi paglavci pri zvonjenju in pritrkavanju ob raznih cerkvenih alavuostih, da mora hoditi s košem od hiše do hiše, pobiraje obligatno bero. — Predsedništvo splošnega tirolakpga učiteljskega društva mi je dalo na razpolago takozvane vprašalne pole, ki jih je razposlalo širom Tirolske ravno zaradi nmežnarskpga vprašanja ? — Iz poslanih odgovorov povzamem sledeče: 18% u.iteljev-meznarjev je raoralo opravljati vse posle pri pogrebih; 6 % je moralo kidati sneg izpred farovža do cerkve in okrog vsako jutro po zvonjenju svetega jutra. Drugi vzrok: Učitelj-mežnar ni le hlapec v pravem pomeuu besede dotičnega župnika, oziroma kaplana, temveč učitelja-mežnarja si upa vsak kmetič, vaaka tercijalka nadzorovati in ozmerjati. Trikrat gorje učitelju-mežnarju, ako se ne drži strogo« starib navad, ako ne prižge na ta ali oni praznik pravega števila aveč, ako ne okrasi oltarjev s pravimi cvetieami; ako ne zvone zvonovi dovolj slovesno. Gotovo je, da nima vsak učitelj-raežnar za taka opravila enake ročnosti in zaradi tega pride tak učitelj pogoatoma navzkriž s svojim gospodarjem župnikom. Taka navzkrižja segajo pogostoma tudi v širše občinske slojeve, spor se preneae na šolsko polje, v občinske zaatope in učitelju se zagreni dosita življenje v takih občinah, da izkuša čimpreje zapuatiti take občine. Tretji vzrok: Oerkovniška služba vzame učitelju-mežnarju mnogo dragocenega, pouku nainenjenega časa. Najbolje pa je, ako govore tu zopet one vprašalne pole: 3 % učiteljevmežnarjev porabi dve do tri ure za te posle; 10% zamudi 12. del pouku nameDJenega čaaa in 82 % zamudi tedenako 1 uro pri pouku. In pogostoma mora učitelj-mežnar namesto v šolo v eerkev. Zakaj treba je iti z župnikom tega ali onega bolnika obhajat; ob petkib ae mora ob 9. uri dopoldne zvoniti; ob 11. in 12. uri mora zopet iti v zvonik in zvoniti. Ako to ni idilično, potem ne vem, kaj bi imenoval idilično. Oetrti vzrok. Ugovarjalo se mi bo, fieš, učitelj-mežnar si labko najame pomočnika, potem mu ni treba opravljati vsega dela. Eeanica! Učitelj-mežnar si mora najeti pomočnika, zakaj vsega ne more sam opravljati. Ako je učiteljmežnar obenera organist, ne more biti ob istem času na koru in v zakristiji. In ravno ta vzrok, da se mora najeti pomočnika, nas sili najodločneje, da zahtevamo ločitev raežnarakih poalov od učiteljskih. Pred leti so bili taki pomočniki prav ceni, a danes se ne dobi niti v zadnji goraki vaai človeka, ki bi hotel opravljati ta posel za nekaj kronic. In zaradi tega je u.itelj-mežnar primoran dati temu pomočniku toliko ali pa še več, kolikor zasluži pri mežnarstvu, a vso odgovornost mora nositi sam. No, da pa ni plača mežnarjev dandanes ravno presijajna, o tem ni treba govoriti. Sicer svet v vsem napraduje, le mežuarake plače datirajo še iz starih, starih časov. In slednjiž ne more učitelj - organist v sedanjih časih nifi več sam obdelovati sveta, ki je navadno združen z mežnarijo. Posli so pa dandanes neznoano dragi. A naj govore zopet vprašalne pole: 41 % odgovorov pravi, da so dotičniki dali za mežnarske pomočnike več kakor ao sami dobili; 19% je zaslužilo pri tej službi manj kakor 100 E; 22% je zaslužilo manj kakor 200 E; 13% manj kakor 300 E; 5% manj kakor 400 E. In sedaj vprašam, ali more treznomisleč človek zahtevati, da mora ravno učitelj opravljati službo, ki mu ali ne nese nič ali pa, da mora še doplačati. Sereda, kjer je pa mežnarstvo bolje plačano, tam so pa cerkvene oblasti aame ločile ti dve službi. Govore naj zopet vprašalne pole: 54% odgovorov pravi, da so dobro plačane cerkovniške službe že davno ločene od učiteljskih; 9% odgovorov stremi po ločitvi, a brez uapeha; 35% Di za ločitev, ker je ves trud zaman; 27°/0 je prosilo za povišanje plafi, a brez uspeha 23 %; 4/5 prošenj je zavrnila cerkvena oblast in Vs ob.ine. Štatistika pravi, da vse cerkovniške službe nemškega Tirolskega neso 66.000 E, a cerkovniški pomočniki imajo plače 18.000 E. Povprečno neae ena cerkovniška služba 160 K letno. Sija:no! — Upam, da sem dovolj jaano dokazal, da je uaša zahteva po ločitvi eerkovniške službe od učiteljsk. dovolj upravičena. — Pri mnogih okraj. učit. konferencah 8e je naravnost zahtevalo, da naj se postavno prepove učiteljatvu izvrševanje mežnarske službe. Anketa načelnikov vseh okraj. učit. društev na Tirolakem se je po temeljitem posvetovanju izrekla proti tej zabtevi, zakaj vsak državljan je upravičen sprejeti, oziroma odkloniti to ali ono službo. In tako radikalno postopanje bi naletelo pri mnogih na hud odpor, ker je še mnogo učiteljev, ki so navezani še na take dohodke. Govore naj zopet vprašalne pole: 32 % zahteva postavno ločitev; 10% zahteva prosto izbero, a le 4 % žele ostati še nadalje mežnarji. — Prosim zbrano učiteljstvo, da se izreče aoglasno za splošno ločitev. Prehajam sedaj na organi8tovako alužbo. Ta služba je kolikortoliko prinoerna u.iteljstvu. Zakaj ravno z intenzivno gojitvijo cerkvenega petja se lahko mnogo atori za povzdigo petja, za povzdigo verskega življenja. In to naj bi upoštevali merodajni faktorji. Ta služba ne ovira skoro nič u.itelja pri izvrševanju njegovega poklica. Ako je na deželi maša, je navadno ljudstvo navzoče in seveda tudi otroci. Izjeme ao le ob času pogrebov in porok; toda to so le redki slučaji. Nastane pa vprašanje, čemu li zahtevamo vendar ločitev organistovske službe od učiteljske? Odgovor leži na dlani. Edini in glavni vzrok je aramotno nizka plača, ki jo prejema učitelj za ta poael. Plača je vedno taka, kakršna je bila pred 50, 100 leti, a mnoga opravila, ki jib mora u.itelj-organist opravljati, niti plačana niso. Mnogo učiteljev se je izreklo, da naj ostane učitelj organist, a le pod pogojem, da se ga dostojno plača. Toda doklei bo učitelj primoran opravljati to službo, toliko časa ni_misliti na ,izboljšanje. Deželni šolski zakon iz 1. 1892. uaravnost določuje, da se dohodek, ki ga dobiva učitelj od orglanja, labko všteva v učiteljako^plačo. In dobe se po mnogib krajih župniki, ki tako poatopajo, da izročajo plačo, ki bi jo moral aicer dobivati u.itelj-organist za orglanje, občinam, ki potem to plačo vštejejo k učiteljski plači,'da so manji stroški, zakaj dodati je tieba še par stotakov, in 800 E je skupaj. Zabteramo, da se ločita ti dve službi in da je učitelju na voljo dano, če aprejme službo organista ali ne. Umevno je, da se nihče izmed učiteljstva ne bo branil prevzeti orglanja, čeravno se nam izboljša naš gmotni položaj — ako bo dostojno plačan. In da orglaraka služba ni ravno tako labka, ve tisti, ki to izkuša. Vsak dan dve, tri maše, a nedelje in prazniki so zanj najhujši delavniki, zakaj sedeti Jmora pri orglah od ranega jutra do popoldneva. To bi sicer ne bilo najtežavnejše delo. Eoliko truda in koliko ur zahtevajo ravno vaje s pevci in pevkami. Mislim, da ga ni kraja na svetu, kjer bi bili ljudje zadovoljni, da bi jim duhovmk-pridigar propovedoval nedeljo za nedeljo eno in isto. Bavnotako je z organistom. Vaje in vaje se vrste dan za dnem. In kdo prispeva kaj za razne note, za razavetIjavo, kurjavo lokala, kjer ao izkušnje i. t. d. In kako zahvalo uživamo za to ? Najčešče zasmehovanje, natolcevanje, sovražtvo in drugo. Eo bi dobil za vsako pevsko vajo, ki aem jib imel v teku avojega 34 letnega službovaDJa kakor organiat, le 1 E, zagotavljam vas, da bi si labko poatavil prav cedno vilo. In ravno učitelj naj bo tisto bitje, ki naj bo primorano, da opravlja tako službo za tako plačo, kakršna je bila v veljavi pred 50 leti. Naj le poizkusi kaka občina siliti kakega vaščana,? da prevzame službo gozdnega čuvaja za tako plačo, kakršno je imel n. pr. njegov prednik pred 50 leti. In naj poizkusi kmet reči svojemu hlapcu, ki ga sprejema v službo: Toliko sem plačal hlapcu pred 30 leti, toliko dobiš aedaj tudi ti. — In u.itelj ? Menda smo tudi ljudje. Eončujem. Naš položaj je neznoaen! Mirovali ne bomo prej, dokler se definitivno ne uredi to pereče vprašanje tako, kakor zahtevamo. Predlagam aledečo resolucijo: Danea v Sterzingu zbrano tirolako učiteljstvo zahteva, da se cerkvena služba postavno loči od učiteljske in da posamezna učiteljska raesta ne smejo biti odvisna od sprejema dotične cerk. alužbe. — (Dolgotrajno, burno odobravanje.) Debata. Peterlunger-Tannheim: Cešče aem že vprašal pri uradnih konferencab, kako se mora poatopati, da se učitelj more odpovedati mežnarski službi. Mislim. da je moje vprašanje bilo postavno upravičeno, zakaj ako nam dotični župnik labko službo odpove, odpovemo diu jo labko tudi mi. Euakopravnost povsod! Opustilo bi ae tudi lahko ono zabrbtno vprašauje, kako sposobea je ta ali oni u.itelj kot organist. Ako ae to ne bo upoštevalo, svetujero, da se vloži akupna prošnja na ordinarijat, da nam le-ta pove, kako lninimalno plačo — primerno sedanjosti — nam mislijo določiti. Ako pa vse to ne bo pomagalo, atorimo to, kar je edino pravilno — napovejmo generalni — štrajk. (Bučno pritrjevanje.) In naravnost krivi.no je, da se je uvedel pouk v godbi obligatno, zakaj s tem se zapre mnogim dobrim učencem pot do učiteljskega stanu. D e i a e r-Worgl: O vprašanju ločitve mežnarake in učiteljske službe bi lahko govorili 14 dni in noči. In prepričan sem, da bi ne nalši niti po preteku teh 14 dni ne organista ne mežnarja, ki bi trdil, da je srečen in zadovoljen. Jaz pa pravim: nčitelj oatani učitelj, izpolnuj vestno svoje dolžnoati — za drugo ne skrbi. Eer pa sedanjost še ni zrela za to zabtevo, pravim: Ako mora učitelj na vsak na.in opravljati kako cerkveno službo, dobro, naj jo, a nikdar naj ne bo m e ž n a r. Zakaj ravno ta alužba neizmerno škoduje ljudstvu; učiteljmežnar izgubi mnogo ur, ki so namenjeni pouku. Izvrševanje mežnarskih poslov naj bi bilo postavno prepovedano. Eadar bo u.iteljstvo tako plačano, da bo lahko živelo brez postranskih služb, sera prepričan, da ne bo pod božjim solncem učitelja bedaka, ki bi vstajal ob 4. zjutraj, da bi hodil zvonit, da ne bo takega dvojnega bedaka, ki bi kidal aneg, da ne bo takega trojnega bedaka, ki bi hodil jame kopat in se vrh tega pustil vpričo ljudi zmerjati, da ne bo nobenega patentiranega bedaka, ki bi vse to rairno prenašal. (Burno odobravanje.) — Torej prvo je regulacija plač, drugo ločitev od cerkvene službe, a ostalo sledi aamo. Predlagam, da aprejmemo resolucijo. (Odobravanje.) Učiteljica Z o b 1: Tudi me u.iteljice želimo, da se loči učiteljska alužba in mežnarska, ker nam ta družitev škoduje na ugledu. Me amo rajše podložne učitelju kakor pa mežnarju. (Odobravanje.) A tudi nam nalaga mežnarska alužba mnogo posla, zakaj poučevati moramo ravno zaradi tega večkrat nadpostavno število učnih ur. (Odobravauje.) Predlagana resolucija se sprejme soglasno. (Dalje)