i!ospodars tu • V » nar Iz ha] aj o vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane celo leto 3 il. 60 kr pol lfi 80 kr 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 ) pol leta 2 fl. 20 kr četert leta 1 fl. 15 kr đn V Ljubljani v sredo 1Ï. decembra 1862. Razdelimo si občinske pašnike ali gmajne! Iz Goriškega 1. dec. Da po Ipavskem in do lanjem Krasu je spomladi nesrečna slana sadje skor uničila in grojzdje prezlo ukrčila, in da je v zgornji Ipavi iu v Brdih unikraj Soče strašna toča rovštala, in da je v nekterih krajih dežja zlo manjkalo, znano je zadosti. Vendar v obče se ne sme slaba letina imenovati, ker modri Gospod nad nami je tako naredil, da kodar je bila slana posmodila, je bilo več žita, koder pa je suša bolj pritisnila, je več vina. Da je letos ipavsko vino dobro, ni treba umnim možem praviti. Prodaja se še zmiraj med 7 in 9 gold, vedro. Jako visoka vinska cena v novejši dôbi naše ljudstvo da delajo, in čez 5 let bojo ravno ondi zamogli do 400 veder vina pridelati. Kak razloček!! Da bi se gori omenjene in druge ravnine razdeliie pa pametno obdelovale, koliko krompirja, se več přidělalo? — repe 9 turšice itd. bi — In tudi naše gorovje in hribovje bi poprej, kakor marsikdo misli, potrebno obleko dobilo, ktera bi nam in našim naslednikom jako koristila. In za boljšanje Krasa vsi sveti, uki in družbe malo hasnejo. Le razdeljenje je gotovo sredstvo, da se po gojzdi in zboljsa Kras. Marsikdo bi utegnil reći: „E, sedanje ljudstvo ni več tako zamazano; če bi res veliko bolj prav bilo, bi gotovo vse na razdeljenje vpilo." Odgovorim na to, da res je ljudstvo vedno pametnejše, al neka puhla sebičnost staro- močno hrabri, da čedalje bolj trte množi; to je prav, se svet boljša. Marsikje je pred malo leti še zaničevana kopitne stranke občekoristno razdeljenje še zmiraj zadržuje. V mnogih soseskah razun nekterih premožniših puščava bila, kjer zdaj zali vinograd stoji. Al ker je vse ljudstvo razdelitve želi, ter če bi prav napeli, je zmaga tù v Primorji zemljišče tako drobno razkosano *), da mnogi gotova; toda oce župan in dva starasina se razdelitvi upe-nimajo več kaj boljšati, je pač zadnji čas, občne zemljišča raJ°'v v~~ ker obi,no živine imaJ°> Pa ker 80 skoraj polovici S majoej razdeliti. Da! slehernega ljudoljuba mora srce boleti, ako vidi, kako se marsikje za čevelj zemlje kavsajo, tepejo ili pravdajo, med tem, ko toliko tisoč oralov ^tavžent johov) občinske zemlje v nemar puščajo. Res žalostna resnica je , da le prevelik razloček je med lastnino in srenj-skimi zemljišči, naj je hrib ali plan! Dragi moj! kadar greš od Ajdovščine doli proti Gorici, se ti koj prikaže obširna planjava, na koji se nekoliko krav pase; zovejo jo „trnje". Na vprašanje ondi stojećega člověka: „kaj je tù?" dobiš vale odgovor: „gmajna kriška 9 rajo soseščanov botri, in ker ubožnejše večkrat v dnino jemljejo si vsi v škodo vseh ne upajo ziniti. Nekoliko drugih ubož-nejih se pa iz enakih uzrokov trem zbornikom zarneriti boji itd. Al predragi ! če se bomo eden druzega preveč kakor Toraj 9 bali, bomo vsi v lastno škodo nazaj stali, marsikod, tudi tù srčnost veljá! Nekteri Krašovci menda zastran ovčje reje razdelitev občnih zemljiš zadržujejo, rekoč: „kje bomo pa volno za oblačila jemali?" Meni se zdí, da ko bote gmajne razdelili, bote še ovce redili. Ce bi pa tudi ne — kaj to? Le govern ajdovska je". In ko dalje greš , se na polnočno stran dine da bi več dobro redili. Poznam kmetovavce na Ipavskem, kterih očetje so ovce redili, zdaj jih pa sini nimajo. ozeraje vidiš široko in visoko goro pustega Čavna. Na vprašanje, boš tudi tù odgovor dobil ... ška ... in .... ska gmajna je. Tudi kadar memo šempaske vasi polje priđeš, se ti bo zdelo, da tista ravnina ljudém pre pa vendar boljše živijo in mraza menj trpijo kakor njih na široko očetje in predočetje. Krašovci, ki tako blizo bogatega Trsta • le malo koristi. In na vprašanje; 9 » kaj je to? ali cigavo je to?u dobiš odgovor: „Tù je zmešana 19 štrena ; nekteri imajo pravico pasti iu drugi kositi." In tako naprej. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo občinsko zemljo stanujete, kjer se tako lahko mleko in maslo prodaja . več krav dobro redite, in lahko bote shajali. Toraj ker v občnih zemljiščih res mnogo zakladov (šacov) zakopanih leži, vse predrage domoljube in sosebno cc. gg. deželne zbornike kar lepo revno puscavo, naj je hrib ali plan, vse je le v žalostném tjUinu. , y i ë rt n a* Toraj prisrčni ljudoljubi! tudi v tem ni prezreti besede prvaka naših pesnikov: prosimo, si razdelitev ob-čuih zemljišč jako h srcu. vzeti. Uzroki, s kterimi neki kratkoumni sebićneži razdeljenje overajo, so tako trohleni da jih kladvo naše dobe lahko razbije. Le pogum 9 t V t • 11 c<* r> Gani se komur je mar zahvale prihodnjega vnnka Predragi domoljubi! kterim je mar za množenje in «hranjenje ljudstva, kteri tako težko vidite prepuste rav nine in planine, in še težej gole hřibe in višine, pomozite vsak po svoji moči k razdelitvi 9 in se mi bomo lepši svet vidili in obilniši sad zemlje uživali. Vrtovinska občina (komuu) je en kos kake 45 oralov velike puščave menovane „na pihačih", razdelila; kjer se 9 pred malo leti ni moglo 5 krav prerediti , ondi zdaj nad 2000 centov krompirja iu obilo repe , ajde itd. na leto pri *) Tù v Primorji je mnogo takih poeestnikov, da po manj ko tri orale zemlje imajo. Pis Pogled Ravno goro # ondi Začetek goveje kuge M Od Kolpe 9. dec. 1. „Novic" kar vem, Ravni gori. Naj povem čitateljem kot bližnji sosed, od goveje kuge na Ravna gora je trg na stari karolinški cesti, ki pelje iz Karlovca v hrvaško primorje. Prebivavci Ravne srore 9 kakor tudi mnogo drugih prekokolpnih vasi, so ve in od Ze čidel sami Krajnci iz idriske okolice, od Trate leznikov, ktere je, če se ne motim, cesarica Marija Tere-zija na Hrvaško preselila. Hrvati te naše Krajnce in druge Hvala posebna za to naznanilo! Vred. / 426 KajkaCjTfc ki so bolj Slovenci ko Hrvati, marljivo pohrva-tujejo, kakor tudi mi Hrvate, to je, tako imenovane bele Krajnce pridno pokrajnčujemo. Ne vem, kdaj bodemo tište zlate dobe dočakali, da bi, kakor drugi narodi, tudi mi Ju- 4 ^^ gbsloveni vsi en književen jezik imeli, ki ne bi bil hrvaški, ne srbski, ne bulgarski, ne slovenski v sedaujem pomenu, ampak jugoslovenski, to je: vseh in nikogar. Dokler bomo Slovenci v svoje slovenske, Hrvati v svoje hrvaške in Srbi v svoje srbské idiotizme ali jezikoslovne napake tako zaljubljeni ko sedaj, tako dolgo, se boj im, ne bo uič s književnim jedinstvom našim, marveč prepad med nami bo namesto manji, čedalje veći, ker s sedanjimi knjizevnimi na-rečji mnogo napačnih jezikoslovnih oblik in izrazov, ki so le tù pa tam v kakem kotu navadne, všemu plemenu vri-vamo, dobro zrnje zametujemo iu prazne pleve na mesto njegovo postavljamo ; namesti da bi, narečja svoje izobra-ževaje, saj to kar novega vpeljemo vsi enako vpeljali, še to, kar je nam od starine, od natore občinskega, razde-vamo iu zatiramo s tem , da na znanstvenem polju vsak svojo pot koraćimo. Oj, kaj bi veljalo, ako bi mi Jugo-sloveni svoj mili narod, namesti da mu dosedanje književne narečja, ki mu so, posebno kar bolj znanstvene izraze zadene, več ali manj neurnevne in nenavadne, v glavo vbijamo, raji z uzajemnim jugoslovenskim jezikom sozna-njevali , kterega bi kmali skup imeli, ako bi sorodni Srbi in Hrvati od svojih nepravilnih jezikoslovnih pokvek saj toliko puščali kot mi Slovenci. Potem še le bi s pravim veseljem gledali na pomnoževanje šol iu na razvitje književnosti naše, ker zdaj se oddaljujemo, ko napredujemo, potem pa bi se jedinili bolj, ko bi se razvijali. Res da bi se uzajernui jezik jugoslovenski od navadne vsakdanje besede bolj razlikovat, ko naše dosedanje književne narečja, — al kaj zato? Poglejmo nemškega Korošca, Tiroljca, Pemea , poglejmo naše Kočevarje, kako hitro se ti možje v šolah s književno nemščino soznanijo, dasiravno se ona od navadnega narečja njihovega loči ko dan od nocí, in mi Jugosloveni, ki se hvalimo, da imamo dar jezika, mi, ki se za potrebo nemški, talijanski, magjarski ali turški ,,parli-rati" v tem hipu navadimo, da bi se vsake domaće besede in vsake oblike ko strupeuega gada bali, če le ni na našem domaćem zelniku zrastla! Tega Bog obvaruj. Pa pustimo to in vrnimo se sopet k naši Ravni gori. Tak po cesti ravnogorski so gnali , kakor sem slišal, 94 velikih, jako pitanih volov ali bivolov v Trst, ki pa niso bili iz Granice ali iz Bosne, ampak iz Kara vlaške dežele ali iz Y7alahije. Na poti blizo Ravne gore en vol tako oslabi, da ni mogel naprej. Gospodar ga toraj pustí v hiši, kjer je preuočil, in reče Ijudem, da naj ga zakopljejo, ako pogine; ce ne, pa naj ga zakolejo in pojejo. Ljudje so ga res zaklali, domá jedli in v še pet drugih hiš koline poslali. Revčki niso vedli, da jejo kužno meso. Njim ni sicer nič škodovalo ; al v tišti hiši, kjer so vola zaklali, je naglo pet goved pocrkalo, in tam, kjer so koline jedli, v vsaki hiši najmanj po dvoje. Kakor hitro to kotarski sudac g. Erazem Barčić dozná, hitro pošlje glas v Reko, in med tem oštro zapové , da se ima na Ravni gori vse blago, ki ima kako znamenje kužne bolezni uad sabo, ubiti in globoko v zemljo zakopati. Tudi zapové, da ne sme nobeno živinče več iz hleva niti na pašo niti na vodo, M ampak da se mora vse domá pod streho krmiti in napajati in to ne od kogar si bodi, ampak v vsaki hiši naj imajo Ie enega člověka zato, ki pa mora za štalo posebno obleko imeti. Te naredbe niso bile zastonj , zakaj ta vol je bil zanesel pravo govejo kugo v deželo, za njim je že poginilo v Ravni gori enih 40 glav, eni pravijo, da še več. Za-poved, blago domá zaprto držati, je bila zato čez celo županijo Reško, toraj od Karlovca vse do morja razširjena in na prošnjo g. Barčića je živinozdravnik tudi 30 vojakov iz Reke sabo v Ravno goro pripeljal, ki oštro na to pazijo, da bi se kuga v klici zatrla. In to je neobhodno potrebno. zakaj ako bi se ta morivka po Hrvaškem razširila, bi se je mi Krajnci uhraniti ne mogli , če bi 1000 čuvajev na mejo postavili. Došle se hvala Bogu! ni še nikjer drugej pokazala, ko na Ravni gori in na Sušici, v nekem selu blizo Ravne gore; upamo, da se bo tudi tam po pri-zadevanju vrlega g. Barčiča kmalo zatrla. Naj h koncu še pristavim, da je te dni v našo hišo neka stara mamica prišla, ki je trdila, da vé za gotovi lek zoper govejo kugo. Gospod župnik so tej copernici, kakoršnih je in bo zmiraj nekoliko na svetu, se vé da pôs podpisali in tako nam je 80.000 gold, po vodi splavalo. Goveja kuga v Istri. Iz Istre 12. grudna. — Goveja kuga se je v Bilj-skem okraju na Grožnjaščini pokazala. Posestniku M. P. je od 23.-26. listopada 6 volov, 1 junec, 1 krava in 1 tele poginilo. Yrčeraj so pri njegovem sosedu vola pobili in zakopali; danes se je pa že tudi v drugein selu oglasila. iOkrajna gosposka je postavila straže. Zalostna je za naše kmete; v vsem slaba letina, samo oljk je po mestih obilo; pa tudi te vseh lukenj ne morejo zamašiti. Do grla so v dolgovih; če jirn še kuga goveda podavi, kaj bodo reveži začeli? Okrajna gosposka si prizadeva na vso moč kugo zatreti; toda z našimi kmeti je težka ; nekaj jih slabe leta tarejo, zato tajé, dokler gosposka bolezni ne osledí; po -glaviti vzrok je pa prevelika vera v uroke; o živinskih boleznih iščejo najpred v zagovarjanji in v žegnih pomoci; ako to ne pomaga, gledajo bolno živino spečati. Ako si inesarji zavolj policije ne upajo bolne živine kupiti, jo kmet domá pobije in četrti rnesarjem ali pa tudi sosedora po eeni skrivši prodá; če pa crkue, jo sam odere iu potlej včasih s sosedi pojé, včasih pa zakopá. 0 tisočletnici sv. Cirila in Metoda. Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) Zakaj pa naj se leta 1863 misijon obhaja v Jarenini? Ali je historično gotovo, da je tam sv. Metod res sv. mešo bral, kakor ljudstvo pripoveduje? Res se z listinami ne dá dokazati; tudi kapela sv. Mihela ni v starem slogu sozidana, — al koliko cerkev nek imamo še celih iz stare dôbe v prvotni njihovi podobi? Historično gotovo je , da je ptujska cerkev leta 846 , beneška pa leta 853 blagoslovljena; al vendar ni v njih najti sloga one dôbe. *) Tako tudi jareninska kapela, ktera je pozneje služila za kostnjak, je utegnila prezidana hiti. Kdo bi bil to povest tudi med ljudstvo spravil? Do najnovejše dôbe so slovenski duhovniki iz šol malo znali ali celó nič o delovanji sv. aposteljnov Cirila in Metoda. Solske bukve niso druzega o teh možéh omenile, kakor da sta v velikomoravski deželi kršanstvo vpeljala. Kako deleć je ta velikomoravska država segala, nismo v šoli nikdar čuli. Razun rajnih duhovnikov: Cvetka in Krempeljna ni bil noben slovensk duhovnik „Fachhistoriker" , al ta prav-lica je starejša kakor Cvetko in Krempelj, ktera tudi nikdar uista v Jarenini pastirovala. Duhovniki je tedaj niso J ■■■ ■ i mm^mrn^mrni^mtmm m i« i m ■ m m\ - - — *mm wd ■ i1 m «p - LJ 1 y • í - • I M * 1 - *) Se ena cerkev se omenja iz one dôbe, in sicer: Lin do ves. Ze rajni Krempelj („Dogodivšine'* stran 101) jo je iskal na Cerkvenjaku, kjer je stala iz prvega raalonedeljska fama cerkev, in z vso pravico. Malonedeljska ves Drakonjci, v kteri Cerkevnjak leži, se v starih pismih imenuje Linddorf. Lin do ves, in znano je, da se je drak v stari nemsóÍDi velel: Lind, po Grimmu: der schillernde, primeri slo-vaško : š ar kan, drak, od: šari ti, schillern. glitzern, glis-sen itd. Kaj pa, da bi ravno na prijetnem Cerkev njaka moji pridni rojaki Savnióari postavili v cast sv. Cirila in Metoda, kakor tudi v spomin rajnemu A. Krempeljna, kterega ste tako močno častili, kakošno lepo kapelo leta 1863. Va nogfr Šavnicarji!" Fis. 42ï mogli zmisliti; ljudstvo bistoričnih bukev slovenskih tudi ni bralo, ker ni jih bilo; še le leta 1845 je Krempeljnova ..Dogodivščina štajerske zemlje44 prišla na svitlo, in tam sopet nie ne stojí o tej pravlici, tudi je pravlica etarejša, kakor „dogodivščina44 Krempeljnova; že leta 1837 so mi rajni dekan Čepe jo priobčili rekši, da so jo čuli od starih svojih farmanov. Ona se je tedaj sporočevala od deda do vnuka i in počiva ua historični zgodbi. Ker je sv. M i h e I u posvećena ta kapela y se smelo misliti, da jo je sv. Metod blagoslovi! v spomin patrona svojega cesarja Mi he la, kteri je na prošnjo Rastislavovo sv. brata poslal k Morovanom. Jarenina je historićno gotovo spadala pod cerkveno oblast sv. Metoda, ker je sveti mož čez korotansko m ej o še pohajal na svojem pastirskem obiskovanji. Saj ni od blatenskega jezera takošna daljava , da bi se ne moglo priti do slovenskih goric. Zraven tega so bile v teh krajih dobre ceste že iz rimskih časov, toraj potovanje lahko. Ker je Jarenina že blizo solnograške cerkvene provincije stala, in solnograški škofi so v kneževini Kocelovi, v kteri niso Ja , kak 's Tise in Slavonske Z Vogereke in Sirmiša, Iz Slovakov in Panonske Je Moravska velika. Tam pred oćmi 'mas M o r a v c e , Tù pod tebom Lindoves, Z njima tam prek pa Podravce Kterim je P r i b i n a knez ! K o c e 1 in P r i b i n a slavni Zlate so nam imena, U Slovenski starodavni, Ktero tak oživljata. Glej, kak dva solunska brata Svet Kiril in svet M e t u d Za Slovence si zavdata Poslavitni sveti trud ! Nje ućeća, kak častiti 'Majo pravega Bogá, No v poniznosti moliti Neba, zemlje Stvarnika. Glej, kak šole že slovenske K o c e 1 vćrediti biti, V ktere mladi možki, ženske f y imeli samo velikih zemljisc, temuc tudi pred Metodom cerkveno oblast, zmirom vsakovrstne zapletke spletali, ter je sv. Metoda gnala apostoljska dolžuost, si mejo in pravico svojega višega škofijstva braniti. . ti- y Štajerski Slovenci imamo toraj historično pravico ln vsa decica ćvrći. Kak veselo se ućijo Tam slovensko pismo stet Vse veselja me budijo Kam obrnem 6voj pogled. Slovenci! Rimsko-katoliška cerkev je bila, ktera nam sočletnico sv. Cirila in Metoda obhajati, čeravno so ze pred je obvarovala in še obvaruje našo narodnost Rimska pa njima bili kristjani naši dedovi. Al prava zastopnost kr- peža Adrian II. in Janez VIII. sta bila, ktera sta posvetila «V ■ •• i • V , I V J v - .. ____«I 7 * » Za šanske vere in prava kršanska omika ste le prišle k sta- naš jezik. Vse naše narodne društva imajo načelo: jerskim Slovencom po sv. Metodu in knezu Kocelu, ker ta vero, cesarja in domovino." Postavimo leta 1863 sveti naši bogaboječa moža sta oznanovala Slovencom v razumljivem veri veličasten spominsk kamen in napišimo svetloleskeči jeziku božjo besedo in vpeljevala kršanske šole, v kterih se list v zgodovini naše kršanske omike z zlatimi črkami. Proslavimo najveći dar božje previdnosti, in ona ne bode samo je skrbelo v narodnem jeziku za omiko Slovencov. Kako goreče so Slovenci sv. Metoda sprejeli, pričuje naše delà na polji narodne omike blagoslovila, temuč tudi že ta okoliščina, da so nemške duhovnike, kterih niso raz- nasa moralna moč in narodno zavestje se bote okrevale. umeli, in kteri pri Slovencih druga niso opravljati znali| kakor liturgijo, v njihovo domovino nazaj pošiljali, in le po domaćih narodnih hrepeneli. Upamo vsi duhovniki la-bodske škofije, da bode visokočastitljivo opravništvo laboške škofije, ali pa prihodnji svitli škof že iz cerkvenega gle-dišča in dobitka svečanost obhajal, ktera tako živo sega v zgodovino kršanske omike slovenskega naroda. In tako sklenem ta článek z versticami nepozabljivega slovenskega historika A. Krempeljna, ktero je v moji V Jezikoslovne reči. O členkih. Spisal Podgorski. (Dalje.) . Oziravni zaimek kar rabi v našem narečji v sie prićujočnosti napisal stoječ na lepem griču Cerkev nj aku kjer je stala stara cerkev Lindoves, in iz kterega se vidi lepa panooska ravuina tje v blatensko stolno mesto Metodovo in Pribino-Kocelovo : Bod' pozdravljen' o prijatno Venćeni cerkvenjak moj! Ta moj duh — okol obratno U živoćnosti postoj : Tù, kam kolj pogled te pela, Se ti srce veseli, Kak Slovencom je tù cvela dečih primerljejih 1. V odvisnih stavkih, kedar se nanaša na pokazni zaimek to, v glavnem stavku ko subjekt ali objekt, bodisi očitno ali skrito, stoječi Na pr Vse i to) y k imam y tebi dam 2. Kar stojí v odvisnih stavkih, kjer ga tudi zame njujejo z veznikom da y kedar se oziramo na cas. V glavnem stavku stoji očitno ali skrito to y tisto, ono. Na pr # • Leto je (tega), kar (da) se nismo vidili. V glavnem stavku stopajo večkrat predlogi pred po Sreća njihne slavnosti. kazni zaimek: po tem do tega od tega v tem Tù na polji Radoslavce kar. Tudi se sprijemljeta predlog in kar v eno besedo; Razveselno zaglediš, na pr Dobro je bilo za naSj dokar (dokar) so vozovi tod Moravce Tam v goricah pa Rad v pogled si držiš : Da ! slavitne te imena Peljejo veselo te V one čase, kdar rumena / Sreća nam pricvela je Da ! veselo te tjè pela Gde 's slovenskih sta držav Lepo vel'ko kito plela Svatopluk in Rastislav hodili, ali odkar so prestali, gremo nazaj. Večkrat pa predlog tudi čisto odpade, ne bo zenil več, k a r se dozdaj ni. Zdrazbo delate bi nas imeli miriti. Na pr On se y kar y Kedar je subjekt ali objekt cel stavek. Tudi tukaj stoji v stavku pokazni zaimek to očitno ali skrito. Na pr. : kaj sem i jaz okuščeu, to znam s toga, da moji krstni očevje svedočijo. To sem obljubo Bogu, k a bom po nje y * Da nemški misijonarji niso ravno priljudno s Slovenci ravnali, vidimo iz tega, da je skof Ožbald celó v Rim se zatega voljo pritoževal. ^Glej : Richter „Beitiage*' I, 48, .Aq., Jul. Caesar II, 248.) Via. govih zapovedih živo. Ta dva primera sta vzeta od ogerskih Slovencov. Kaj in ka stojita namesto kar, zakaj ogerski in hrvaški, kakor tudi neki štajarski Slovenci, in v besedici kar celó beli Kranjci so izgubili oziravui r; toraj govoré kaj namesto kar. * 428 Na pr Kar stojí, kedar v odvisnem stavku izrečemo vzrok. Přinesli so k ujemu malo deco, ka bi slovo (ogersko slov.). Zato je hud na me ? kaj jo blagoga uečem Potem; se morem tudi zoper to zavarovati, kar sem v obče zapazil, da si marsikter bravec prizadeva v tem ali unem originalu uganiti, ktero živo osebo jez prav za prav vzeti (za moza). kar smo siromaki. Misii > Kar stojí, kedar da bo z nami dělal, kar bo htel, mislim? Zagotovljam vse, da so to le uzori, ki imajo nameu predstavljati naše študentovsko življenje brez vseh postran- v odvisnem stavku izrečemo, ka kovo je kaj, ali kako se kaj godi. Na pr skih vdarkov na kako posebno osebo. Ce se sem ter tje Tako je umro kdo zadetega čuti, je znamenje. da niseui bil ravno slab gersko Kristus, ka so ga Zidovje razpeli na krizno drevo (o slov.). Mnogo jih je, kaj ga nečejo spoznati. V tem primerljeji stoji tudi kakor ali krajši ki. Se stojí kar namesto da v nekih izrekah, ua priliko: opazovavec dunajskega življenja. Spomnim tù le ua pred govor slavnega Angleža Smolle-ta, ki ga je pred svoj hu inoristični roman „Roderick Random" postavil, zgodovinsk kronist iz srednjega veka, Tudi nisem kakor je takrat neki samo kar, ne kar, toliko kar, namesto kar, ampak (an), raenih v vsakem kloštru*) to službo opravljal. Bila mu je kar, van, kar, zvau kar. naloga, dan za dnevom vse znamenitije dogodbe, ki so Samo kar rabimo, kedar izrcko stegnemo ali ome- klošter ali okolico zadevale, v koledarskem redu zapisa vati. jimo * Nemec pravi: ausser dass. nur dass. Na pr Dru zega nimate od mene, samo kar sem vam grunt tukaj nobene poti, samo kar steza (pelje). To za predgovor, preden spet zgrabim iz muozice moza, moža, ki ne bo uikdar kakih ziatih bukev s svojim imeuoin kinčal, ki pa tudi ni nikdar pustil. Ni in ti ga, dragi bravec, opišern, Slovenci ob Kolpi govore v tem primem tudi van kar po tem hrepenel. ali zvan kar. Na prilika: On ni bolan, van kar neče lesem priti. Kadar smo se na malem prostoru pred vseuciliščem zbirali, posebuo proti poldue, si bravec, ako bi bil še tako Ta isti pomen ima tudi ampak kar, an kar. Vse je kratkega vida, precej zapazil med množico moža, ki je čez vse glave gledal in kterega pleča bi bile saj vsim drugim, dobro, au kar miru nimamo. N k ali ne pa k tudi ni k i ni p abimo, kedar izrečemo, da se nekaj ne samo ni zg kar odilo i ko bi se bil pripoguil, saj do ušes seg ale. Bil je cez šest ampak da je še kaj hujš čevljev visok iu če je z rok a in a okoli mahal iu agirai. je storj Na pr.: Vzel bi mi razjasnil naš pregovor, kadar o komu pravimo, da zvezde rad M oblačili ne kar dal. Še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo klati. Bil je to pravoslovec iz Kranjskega. ki je bil za Nemec pravi: Geschwcige (denn) Tukaj je tudi omeniti besedice f dass voljo svoje visokosti in zavoljo k » -1 svojega obnašanja obćno poznan in jako popularen pod študentovskim imenom: „Pater se v nekih slucajih Jeriho". Kaj ne, enmalo čudeu priirnek? Od kod ga je medmetove oblike N pr • • Gr po cesti k me brat dobil, bom pozneje povedal. sreča. Ce le kaj ima, kar da mi. Neka verjeti mi nece. i u Nosil je na giavi večidel rudeč srbski fes z dolgiua kar v poslednjih dveh primerih sta že modrim cofom, včasih tudi moder, obče navaden študentovsk včasih cista medmeta Na pr kar pojdi! Nekari ne hodi Vsi stavki te ste so sk • V ali eliptic vsitega Zadnj • • * stoji kar namesti kteri (koji, ki) Na pr Za menoj y prišla kar kar vas je junakov! Tisto leto, kar sem k vam Nekteri Slovenci vendar ne stavljajo besede od „cereviz" s trojebojnim modro-belo-rudecitu trakom klobuka nikoli. Bil je zarujovelega obraza in držal bi ga bil vsakdo na prvi mah za koreuitega Crnogorca. Tudi sam ti je ponosno odgovoril, če si ga vprašaJ, od kod da je : Iz stare fare iz Cetinj." zaviseče v rodilnik ravnikom kteri soke učenosti. Na pi » • ampak ravnajo čisto, ko z ozi Mi, kar smo kmetje. nimamo vi Se vć. da bi si bil mogel Tako je tudi v hrvaščini in srbščini (Kon pr.) kratkočasno berilo Originali iz domaćega življenja. Spisal Valentin Zarnik. * ) IV. Pater Jeriho. Marsikter „moder Kranjec" ali kaka „brumna duša*4, uneta za slavo domačije, bo ali pa je že rekla, da samo krčme na Dunaji obiskujem in le take možiceljne na oder človek te Cetinje v Loki na Gorenskem misliti, ker tam je v resnici naš junak beli dan zagledal. Ravno je bilo dopoldne v četrtek, kteri dan je že od starodavnih časov v študentovski pratiki rudeče zaznamovan. Spravil je ta dan pater Jeriho svoje rojake iz vseh šestih kronovin skupaj in tudi je rad vidil, če so tudi drugi Ja-oslovani ali magari tudi Cehi njegovemu krdelu se pridružili, tr čeravno jih ni nic kaj prav čisla 1, ker njemu so bili Kranjci čez vse. Za ta dan, bilo je predpustom, je pa že davno vse znance in neznance povabil v veliko skupštino pred u spravljam, ki so se bolj peklensceku kot Minervi zapisali. Res je to, pa sem primoran spomniti vvod originalov, kjer sem povedal, da se v vseučiliščuem gibanju tudi možje vseucilisče. ali kakor se je sam izrazoval v veliki „meeting Kaj je bilo tako važuega in posebnega? Imel je pater Jeriho študentovsko življenje in študen-tovske pravice iz starodavnih časov v neizmerni časti in pri vsaki priliki, če je bilo le mogoče, se je hotel s svojimi Krajnci skazati. Da ne bomo zastonj je zmiraj pristav ljal še po starem redu dunajskega vseučilišča. kakor iz nase domovine nahajajo, ki bodo enkrat ce ne ravno ilirski narod" le za • ■ •• • . • • i «V • > a «• m « * ^ ekscelencije, saj svetovavci ktere baže si že bodi. Teh je Pa ravno zavoljo tega se v svojem djanji pomi lepšega većina. vuljo vpisani! Bilo je pod ojstro Bachovo sistemo vsako študentovsko gibanje pod uad- kujejo po široki cesti vsakdajnosti, ravno zatega voljo niso originalni in ne spadajo v mojo bisago. Životopis takih prav gotovo svoji domovini enkrat več mož, akoravno bodo koristili memo teh, ki jih jez opisujem, je kratek in se tako-le glasi: Přišel je na ,Dunaj, lekcij je iskal, stradal zornistvom policije, s ktero ni bilo dobro se za prste vleči; le ena sama, jako malo zanimiva prostost je ostala, namreč: svobodna volitev odbornikov za pravoslovski ali medicinarski bal. Ceravno je to kaj piškava privilegija — je rekel pater Jeriho se je moramo le vendar poprijeti, jo kolikor je je veliko, bil je večen gost knjižnic, včasih si je en rt pfiff-* moč porabiti. in pajdašem, ki so siuovi drugih narodov. po vina privošil in svoje studije je izvrstno dovršil. kazati, kaj da so Slovenci! Pri tacih prilikah ravno se * Na poziv prijaznim gospođom Ločanom: Moj govor v besedi za poćetek Vase čitavnice je obsegal le tretjino ,,narodopisnih studij o Krajncih", ktere mislim v celini za obletnico ljubljanske čitavnice pripraviti in potem v „Novicah" priobciti. Pia. Pri tej priliki bi rekel, da opustimo iz latínskega vmonaste-riuma prevedeno besedo: samostan; ostanimo pri našem starodávnem „kloštru'', ker ga imamo iz latinskega „claustrum", iz kterega so potem Nemci „Kloster", Franeoxi „kloítre", Angleži pa „cloistre" aaredili. Pí*. 429 moremo o tem in unem pomeniti, ker se nas taka množica v devetih vezkih prišlo na svitlo, donašalo bo prihodnje snide, pri tej priložnosti moremo limanee in brgone nasta- leto zraven přestav tudi izvirne slovenske delà. Priprav ene so ali se pripravljajo za izdavo v prihodnjem tečaju viti, da se iz te privilegije počasi tudi kaj druzega bolj pametnega izcimi. Tako je naš veliki domorodee modroval iu navduševal, da bi se „Na sveti večer o p o I n o č i" , izvirna epiena pesem v „meeting" obilno obiskal. 3 pevih od g. Gr. Kreka; Virgiljevo „Kmetijst u pre Zuano je, da je bal pravoslovcov najelegautneji in naj stavil in razlozil rajni g. Dr. J. Subie; poljski roman ,,P bolj obiskovan eelega Dunaja. Izvoljeni odborniki imajo tù Podst od Krasieke poslovenil g pravico, vstopni list Ie tistemu podeliti, ki se jim dosti spo- foklejev „Ajant", poslovenil M. Valj J. Navratil; Sočí : tri izvirne soben zdi, in so res tudi strahoviti sodniki : Minos in Ra- pripovedk peklu sta bila le dobrovoljčka od g. J. B od g Fr. Erj Tacito yy damantos v starogrškem v • V proti njim. Gorjé dami (gospé), če le tamen y Bog obvari Dzierzkovske poljska pripovedka ,,P poslovenil M. Valjavec; Agr i k tec božji Smrt Če U od ogeljno-nega listka, če crn madež njeno moralnost kazí, ne dobi zazelje- A od Mažui • 9 a 5 poslovenil J. Bile; nekaj De m bi bila ne vém kako bogata in bi še toliko plaćati hotla, magari ko bi hotla kot Mojzes pred glinom šolue izzuti in si obraz zakriti y vse nič ne gorečim pomaga. thenovih in Ciceronovih govorov od g. Božica in g. Da bo tudi unanja oblika notranji ceni L. Horvata itd Toraj je za pustni čas najveći čast, ki more veselega pravoslovca doleteti, da odbornik za bal postane. Al za to se jih kakih 50 ponuja, izvoljenih je pa le petnajst, in rešetanje je hudo. Kandidatje. večidel grofi iu baroni, ne- primer ličnimi » tiskalo se kami. bo „Cvetj u v prihodnje z novinu, prav Narocba se razpisuje za sedaj samo na 6 vezkov; narocilua cena vsacemu vezku je 25 nov. kr., po bukvarnicah 30 nov. kr. in se odrajtuje o prejemi vsacega vezka ; kdor pa želi po sa m knj • V • 1 postnine proste y popisljivo prilizljivo pred volitvijo okoli pohajkovajo in se pod kriznim zavitkom prejemati, naj blagovoli za vseh 6 najbolj zavaljanemu pajdašu do tal priklanjajo, samo da bi vezkov 1 gold. 80 kr. naroenine poslati, dosedanji gg. na si več glasovavcov pridobili. Se ve', da v ti dobi p. Jeriho ^^m mmpm h i ročniki pa še 30 nov. kr. za 9. vezek, ki bo obsegal konee za vse kandidate naenkrat neznano imenitna oseba postane, ker znan je njegov upljiv iu njegovo delovanje. Al njemu se vklanjati in prilizovati, je prazno slamo mlatiti ali bob stěno metati. P. Jeriho je bil skalnat značaj , da malo >i Ksenofoutovih spominov", pridjati ročniki vsaj do srede prihodnjegi v bo tolik U h stroškov yy Cvetj u Naj se častiti gg. mesca oglase, ker se vprihodnje sploh le v tacih. Res da on ni imel Špencirjevega mesá, da bi bil po Naj pritekó temu domoljubn tiših natiskovalo, kolikor bo gotovih prejemnikov 3 m u početju na pomoč vsi pri- celi dan v knjižnicah tičal, 1er je bil, bi rekel, razkacen jatli donu Hovražuik vsega tiskanega in večidel tudi vsega pisanega Kar je na Dunaj přišel, ni nikdar več nobenih platnic odprl književnosti; posebno pa prosim slavne slo venske čitavnice in semenišča redno si je vsak teden ogledal vse podobe v y „Fliegende ljube, da 5 SS V • blagovolij telje in druge rodo nabirati naročnikov. Vsak 11. iztis se daje po vrhu Blatter" iu se zraven židane volje režal, ker to so bili nje Ker se je bilo letošnj yy Cvetj a u precej iztisov odveč go vi ljubljenci. Le včasih, pa to je mogel biti V ze kak po pravilo, zató ga dajemo (razun „Ksenofontovih spominov u ř-eben škandal omenjen, ti je vzel „Hansjorgel-naa v roke ki veljajo sami za se 48 kr.) vsem novim prejemnikom in vsem naročnikom slovenskih časnikov po znižani ceni za 1 gold. 80 kr., če se vsaj do konca januarja na-nj oglase. in je pažljivo prebral to, kar je bilo z debelimi crkami ti kanega. Al imel je naraven razum in se je vselej pri Cvetje u y dostavljamo tudi mi budnico: Naročite si ga y da neprecenljivo poćetje ne jenja zavoljo premaie podpore! Vred. čitavnice gotovo skrbeli, da dobijo v petjl izurjenega moj-stra in potrebno število pevcov, ki bodo soznanjali tukajšno občinstvo z duhom slovenskih pesem in slovanské glasbe. 430 Ze si je čitavnica lepo število goriških in zunanjih udov da po ravno tisti pravici bi lahko tudi kazina ali čitavnica pridobila; med temi je tudi več kot eden višega rodu, ki so z veseljem pristopili ; nadjamo se jih čedalje več iz sklenjeuo ostalo. kakošno davščino zahtevale. Al kar je sklenjeno bilo . je mnogih stanov, ker „utile du Ici", ki ga podajajo čitav nice svojim družbenikom in ga bo nudila tudi citavnica naša svojim, je močen magnet vsakemu, ki mu rodoljubno srce v prsih bije. V to pomozi Bog! „Besedice" bojo za naprej vsako nedeljo. Drugo je bila ponudba nekega una njega gospoda, ki bi rad tisti kos m es tu ega mahú (mo čirja) kupil, ki se „purgarski del u imenuje in 180 oralov lz Teharij na Stajarskem 7. dne grudna. Po meri. Ker cena mahú od leta do leta raste, ne kaže. da se zdaj prodá ta mestna lastnína, v kteri ima mestna kasa velik kapital, ki ji že zdaj leto in dan donaša 564 obresti ? nekem malém opravilu přišel sem unidan v celjsko e. kr. bi se mógla znebiti te in ker tudi dnarnica mestna ni v taki zadregi, da okrajno pisarno pa zapazim na veliki mizi velik zvezek po lastnine, tedaj finanční odbor nasve tuje naj se ne prodajo „purgarski deli." Dr. Bleiweis se > slovensko natisnjenih pozvavuic (Vorladungen). Baram ne- čudi slišati, da je kega starega uradnika: ali bojo odslej uradnije slovenske je bil » odbor danes vseh drugih misli, kakor pred malo mesci, ko je prodal tudi dober kos mest- pozvavnice na kmete pošiljale? Odgovori mi prijazno: nega mahú! — Sklep je bil po nasvetu odborovém. — Naj- „Revni kmet po hribovskih stranéh in oddaljen od mesta bolj živi pa so bili pomenki, ko je g. dr. Čuber naznanil od- ne razume čisto nič nemške pisave in ei mora daleč toi- boru, da mestni dnarničar toži , da nima denarja v kasi, mača iskali ; zato mu bodemo rajši slovenske pozive po- dolgov pa je 15505 gold, poplaćati. Gosp. doktor nasve- šiljali. « Čeravno mala drobtinica slovenskega napredka 9 tuje 5 reči, da se reši mestna dnarnica iz zadrege za zdaj # - - - • • - - in vprihodnje, ter je dokazal, da mestna kasa je najbolj v vendar kaže, da malo po malo se zbujajo gosposke in spo- znavajo potrebe slovenskega kmeta. Zato bi bilo tudi po- zadregi zato, ker se je veliko zidalo pri nunah za šole in trebno, da bi c. kr. okrožna in deželna sodnija take listke se naredilo novih kanalov in novega tlaka veliko; mesto v slovenskem jeziku razpošiljale. Iz Železnikov 11. dee. ima sicer cez 20.000 gold, obligacij, pa te se ne smejo prodati, ker spadajo v matico mestno. 0 tem se uname prvi dnevi letosnje jeseni, tako nam je njeni pozneji bi se bila zamogla popoluoma odsahniti in tako si kmeto Miha Vizjak, posestnik. Kakor so bili prijetni živa beseda: dr. Ahačič, Horak, YTerhovc, Šventner in drugi bil malo ugoden čas. Pogostni nalivi niso dali zemlji časa, da trdijo, da je razloček med obligacijami, in pozvediti je pred vsem treba, ktere se smejo prodati, ktere pa ne. Gosp. Stedri z mnogimi drugimi odborniki misli, da žalostni vavci še dozdaj niso zamogli pripraviti potrebne stelje, dopis mestnega dnarničarja je premalo razložen in da se Uboga živinica bo mogla tudi mraz in veliko nečednost tr- ne vé prav, ali smo res v taki zadregi; potem razlaga. peti, ako nas sneg kaj kmalo zapade. Tudi ajda je mogla kako mora gospodar sploh v svoji hiši varčno ravnati in letos nenavadno dolgo čakati mlatve. — Kakor drugi tr- opustiti delà, kterih po svojem premoženju zmagati ne more. govci in obrtniki, tako čutijo tudi naše gorenske fužine To je vee res in lepo; al s temi besedami je govornik letos hude nasledke ptujih vojsk in prekucij. Navadno je ravno najbolj odbor za stavbě in tedaj tudi sam sebe in bila o tem času v Trstu najboljša kupčija za železnino ; terpeliral, zakaj ravno zidarije, kakor seje pred reklo, so letos pa je nekako vse na tleh. Vse toži o pomanjkanju največ stroškov prizadjale mestu, ki bi se bile mogle tedaj je ravno tako , kakor denarja, pa še kar ga clovek dobi, bi ne imelo nobenega tćka. Čudno bode, ako Bog kako drugač ne dá. potem takem opustiti, če ni dnarja bilo. Gosp. župan, kteri Novo leto trka na duri in z njim cas etan in po takem ni odgovoren za po doticuih odborih obsirne samooblasti nima, ima zdaj lahak to rano, ki se je nena- naročnine časnikov. Zeleti je, — erčno je želeti, da bi doma pokazala. Sklep vsega pa je bil, da so bili gospodje vsi Slovenci podpírali z naročnino domače dobre liste dr. Ahačič, Pajk in Heiman izvoljeni, naj preiščejo d n a r n e in dali slovo vsem onim, kterim glavna naloga je najveća zadeve natanko in drugi pot zboru nasvetujejo. kaj je radost, teptati v prah in blato vse, kar zadeva národně storiti. pravice slovanské in katoliško vero. Ne misli si, rojak da Mi pa mislimo, da ni tako huda, kakor se kaže si „nobel", ce leži na tvoji mizi „Presse" ali kak drug na prvi pogled 9 dnarna zadrega; pa tudi to nam bo vsak list enake baže. Vsak pameten clovek te velikoveč pomi luje, ako vidi, da onega še potrdil 9 da je bilo potrebno, kar je bilo letos v mestu dobrovoljno p 1 a c u j e š, ki te storjeno, in da še veliko veliko več je storiti vprihodnje; bije v obraz. Duh domorodni, duh slovanski zbuja se; Bog daj v obilni obilni méri. 9 da zbudil bi se tudi v novem letu gledé podpore do mačega dobrega časništva *) Vsem onim pa, kteri držali se bodo naprej stare trme, pri pa nepotrebni stroski naj se opuscajo, kakor posiljanje obrt-nikov v London itd. Svitli knezo-škof ljubljanski so se podali včeraj k sklepu državnega zbora na Dunaj. Spet je bila v nedeljo prav lepa „beseda" • V • in ci vosi li bi v hiši tistega eicer revnega pa odkritosrčnega slo- tavnica bila je še bolj polna kot prejšnjo nedeljo. Citala sta venskega rokodelca , ki je bogatemu posestniku, vidši pri ee 2. in 3. del Vilelma Tela, pri kterem ste se udeležile na novo gospá iu gospodičnja pa 91eten fantek, ki je dělal njem 99 Pressea r naravnoet rekel: „Gospod! pravijo, da naš poseben prijatel, kdor si ta-le časnik drží." — rojakom vesele praznike iu srečno novo leto! Bog! ni Vsem Telovega sina. Spet sta ta dva delà izvrstno dopadla J. Levičnik. Iz Ljubljane 15. dec Mest zbor 9 ki je bil in po pravici, zakaj ako si poslušal od deleč, pa nisi vidil knjižic v rokah gospa in gospodov, mislil si, da si v gle- danes, se je šukal okoli treh stvari, ki so se obravnovale z neko posebno živostjo. Prvo so bile delitve mesijanstva (Burgerrechteverleihungen) nekterim, ki so za to prosili. pur- discu, ne pa v bile nove pravila za mestjanstvo ali citavnici. Pa se dve gospodicnji ste nas razveselile s prav prijetnima deklamacijama; ena je pre-ljubeznjivo govorila Dežmanovo šaljivo baladico „Janko ki jo je po Kles- tí V zadnji seji so garstvo" sklenjei sprejme za mestjana , plaćati do 50 gold, v mest druga pa tužno „Rožico", » cigan- , helmu poslovenil Malavašič. Vilharjeva pesem „Slovo od 9 po kterih ima vsak, kteri se na novo domovine" (samoepev) in » Riharjeva „Žalostni g kaso 9 do 25 gold, pa st • v d r u ž b Ker ze unikrat so se 1 a s i zvonov" (čveterospev) ste bile pevsk dodatek, ki je bit tudi z veliko pohvalo sprejet. Po „besedi" smo po uavadi nekteri odborniki upirali zoper plačilo k stre li šni družbi, pri veseli večerici še enmalo posedeli v prijaznih pogo je danes gosp. kantonski poglavar Pajk besedo poprijel in vorih in elišali smo med drugim prelep dvospev dveb za svojo stran spet protestira! zoper to plačilo ter rekel, * Novice", „Danica", „Ućit. tovara". 99 Naprej a 9 ,,Stimmen ans gospodicinj, ki marsiktero veselo uro. nam za prihodnje naše „besede" obetate še Innerosterreich", „Prijatel", „Glasnik", glejte! koliko žlahnih Ako vidimo od tedna do tedna . da zakladov poštenega domaćega blaga. Pis. veselejše gibanje pri ^besedah" v čitavnici, si mislimo, Slomšekovo pesmieo „Preljubo veselje, oj kje si domá 431 obrnivši jo na svetno stran, bi mogli pač po pravici obrniti je goriška zbornica kupčijska podala visokemu ministerstva Kdor pa misii, da govo na naše ,.besede" v čitavnici. reči „pro domu sua" prenapenjamo hvalo, temu povemo, kaj je celó „Trieeterca". od ktere vendar nobena živa duša ne n V • more reci, da slovenscino na svoje ljubeznjivo srce pritiska y te dni o „besedah" naših pisala reksi: „Die Abwechslung 5 za trgovino ali kupcijo v letu 1859 , toraj ob takem času, v kterem se se ni mislilo na povišanje davka , tedaj se ní bati, da bi rečena zbornica iz strahu pred večim davkom bila kaj povedala drugače kakor je; v resnici, in toliko manj se je tega bati , ker ravno to sporočilo obrtnost na welche die Direktion der Čitavnica in die Besedas zu bringen Goriškem v primeri s kmetijstvom hvali in povzdiguje. v Silno velikim številom, kakor sem jih povedal, naj se offenbar ihre lohnende Anerkennung; die Piecen , welche pa tudi za to nihče ne čudi, ker je znana reč, da trtna weiss, ist nur zu loben, und ihre Bemuhungen find en auch y sie wahlt, amusiren, instruiren, animiren, und man konute plesnoba če kje s tako silo pritisne, kakor je pritisnila po činem anderen Vereine , der sich aus der Sphàre des Goriškem, vinstvo po ravni do dobrega pokončuje in samo po Tanzens, Spielens und Tabackqualms nicht zu erheben gričih nekaj malega pušča; na Goriškem pa prihaja najveći vermag y zurofen: „Gehet hin und thut Aehnliches zur del vinskege pridelka na furlansko ravnino. Belebung eueres Vereiues!" V nedeljo se bo dovršil Tista boiezen pa y ki svilne ali židne črviče mori, se V i lei m Tel, iu napovedano nam je spet zraven tega je po vsi deželi razšla, po ravnem kakor po hribih. Zraven nekaj novega mičnega v m uzi kalném obziru; pa menda tega pa še zmér ni nehala tudi krompirjeva boiezen sosebno tudi brez deklamacije ne bo; nadjamo se, da kaka Ijubez njiva domoljubkinja nas bo prehapila ž njo. Iz letošnjega naznanila si. škofije se vidi, da do po goratih krajih, kjer je sploh uboštvo domá in so davki prav veliki, kakor bom pozneje pokazal. S tem popisom se ujemajo tudi naznambe, ki mi jih je hodki Alojzjevišča so znesli letos 7635 gold. 98 kr., goriška kmetijska družba poslala nalašč. za to, da jih vi- konec soki zbor po meni zvé in premisli. Hočem jih toraj vsaj prav ob kratkem tù razložiti, ker se ž njimi dajo razjasniti stroški pa 6516 gold. 7 kr. in da glavno premoženje 89620 g old. Pogresamo pa v tem septembra 1862 je bilo uaznanilu. kar bi bili posebno radi zvedili: koliko slov- une števila. n i kov se ie namreč že dosihmal prodalo, ker nam ravno razprodajanje tega delà, ki so ga raj ni škof namenili svojim Za primer, kaj premore trtna boiezen, kako nezmerno škodo napravlja, omenjeno je znano posestvo neke kneginje lojakom, nekako priča, kako napreduje materni naš jezik, iz goriške Furlanije. Na tem posestvu se je poprej po de- Naj dodamo današnjemu listu še kratkočasuico, ue setletnem prerajtu 6000 veder vina na leto pridelavalo. Y izmišljeno, ampak resnično, ktera kaže, da pritožbe, vseh teh desetih letih pa, odkar se je boiezen prikazala, ki jih „Novice" donašajo o nekterih poštnih uradnikih na se ga je přidělalo samo 450 veder. Občina oglejska (akvi- Slovenskem. so celó pravične. Nedavnej pride ženska na lejski komun) , ki leži v nižavi ob morji, je prišla ob vès neko pošto pa praša: „ali ni ena škatlja za njo tukaj?" svoj pridelek, ki ji je pred donašal letnih 100.000 gold. - V m m m • 1 • f • • 1 1 • • t Poštar, slovenskega jezika neveden, leda v predalček poprek. Ta primera velja za vse ravnine in doline 5 in le za písma Škatlja lošnji „ y pa odpravi žensko s temi besedami: »2llt bíc malo bolje je tudi po goricah in brdih. fet'n 23rtef foa.« Nadjamo se, da nam bo le- Kar se pa tiče zidnega pridelka y izkazuje goriška Postbiichel" prinesel to burko. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Iz državnega zbora. (Govor gori- gold, prodalo, v tem ko se je letos (1862) Àkega poslanca gospoda Gorjup-a v 194. seji državnega funtov za kmetijska družba na tanko, držeč se prav zanesljivih za-piskov, ki jih namreč napravljajo pri mestni vagi, da se je v zadnjem letu pred boleznijo, to je, v letu 1857 v Gorici 221.279 funtov židnih mešičkov ^kokonov) za 387.237 samo 15.679% da samo v Gorici 21.951 gold. spečalo y tako y bora zoper povišanje gruntnega davka.) Pri velikih sti- iznese razloček celih 365.286 gold. skah, v kterih je carstvo gledé na svoje reci, govoriti zoper . V ar povišanje finance ali dnarne runtnega davka , res obeta Ker je pa gotovo, da se v Gorici samo polovica ko-konov poprodaje, druga pa, v Palmo, v YTidem in pa na-malo hvale; če se pa vendar lotirn tega, bodi najpred tù ravuost na tište, ki se s predenjem zide pecajo, toraj do-povedano vsem očitno, da me to storiti silijo posebne oko- sega ta razloček med nekdanjim in sedanjim pridelkom liščine, ki vladajo kakor morebiti nikjer drugod v tisti de y ondi deželi še veči davek deželi na škodo celih 730.000 gold, v enem letu. Oboje skup vzeto zmanjšuje letue dohodke gruntnih posestnikov na ravni vsaj za polovico, večkrat tudi še več. Po pogodbah, ki so bile sklenjene s kmeti (koloni), in po natančuih izkazih je izpričano, da v zadnjih desetih letih i I i . IB t m j * I j i ■ J i i ji _ j. j'b * ^jj (Il i f V I w *- ■ i 1 1 « 1 B Ze v 153. seji. ko je šlo za ceno soli, sem popisaval neko posestvo, ki ima 18,0/16 oralov (johov), ni dajalo več visokemu zboru, kako dežela boža , odkar je začel vinski kakor 47 gold. 121/2 kr. čislega dohodka, če se namreč in židni pridelek po bolezni vinske trte in židnih črvov ali davki odštejejo, in ueko drugo posestvo v najrodovitnejšem želi, ktere poslanec biti si jez v čast štejem. Kjer se namreč sedanji davek plačati ne more je reč zgolj nemogoča , da bi se naložil. sviloprejk tako močno pojemati ; v številih sem takrat iz kraji y ki ima 19°/l0 oralov, samo 92 gold. 80 kr. na leto; kazal. da je deželica ta. ki ima samo 51 kvadratnih milj po katastru je pa cisti dohodek pri prvem zemljiscu po-in kakih 200.000 prebivavcov. pri vinu vsako leto memo stavljen na 150 gold. 48 kr., pri drugem pa na 254 gold, poprejštiih letin po ravni, kodar je včs pridelek pokončan, 10 kr., toraj na trikrat toliko, davek pa od prvega iznese 46 gold. 38 XL kr., od druzega pa 73 gold. 72 kr. na leto, se pa prišteje še zguba po za več kakor 759.000 gld. sirovega dohodka na zgubi ; če gricih in hribcih, za celih 900.000 gold.; da se žide za 434.000 gold, na leto mauj pridela ; toraj vsa škoda od teh dveh pridelkov v enem letu dosega celi milijon in tristo tavžent goldinarjev; sem povedal takrat, da so, če se tudi ne pomisli na dolge to je, brez malega ravno toliko, kolikor posestniku v res nici čistega letnega dohodka ostaja. S tem se dá ovreči in spodbiti tudi to, kar nekteri tudi da namreč dohodki po katastru postavljeni ne do-segajo še polovice, ali celó tretjine ne od tistih dohodkov, pravijo y iz menjic (karnbialov) in na druge dolge, ki jih je na ki jih posestnik v resnici vlece. Da pri nas ni takosna, kupe, že sami tisti dolgovi, za ktere so v gruntnih bukvah toliko je gotovo in se ne more tajiti. Marveč povedati zemljišča zastavljene , narastli se do števila za tako malo moram in če bi treba bilo, lahko tudi s primeri izkažem, deželo pač neprimernega od trinajst milijonov in osem sto da v zadnjem času po goriški Furlanii ni bilo mogoče pro- tavzent goldinarjev. Kar sem tukaj dotrdil s si bodi zrajtano, temuč posnel sem jih iz dati grunta po ceni katasterskemu cenilu primerni števili, ni zmisljeno ali kakor sporočila, ki ga V • Iz vsega tega je tedaj očitno, da s tako skrčenimi prihodki ni mogoče nikakor vsakdanjih stroškov opravljati y 43» kjer jih je kaj bilo, sedaj do dobrega pošli še toliko hipoteko in varnost. Pri vsem tem pa so davki da so kapitali, in da so dolgovi narastli do vrha ; in vendar mora gruntni ua Coriškem po najviši stopnji odmerjeni. posestnik tudi kmeta (kolona) pod pirati , da mu ta ne za (Kon. pr.) pusti kmetije, ki bi po tem prišla celó na nič. Zoper povišanje davkov so v zbornici gosposki krepko govorili grof Anton Auersperg (za Krajnsko), Razun teh primerov, ki jih goriška kmetijska družba grof Brandis (za Tirolsko) iu knez Jablanovski (za in pa kupčijska zbornica v misel vzete, lahko tudi jez po- Galicijo), pa žalibog! tudi brez vspeha. dam djal bi • * prepricevaven in neovrzljiv dokaz za to, da so okoliščine pri našem kmetijstvu in podarstvu res se V č e t r t e k, 13. t. m. je slovansko pevsko družtvo na Dunaji napravilo krasno „be- 18. dne t. m. je konec državnega zbora. spremenile in da je dežela postala uepremozua plaćati to, sed o", ki se je odlikovala tudi po imenitnih osebah, ki so kar se od nje hoče. jo obiskali, med kterimi je bil crnogorski knez Mirko Pe- Hranilnica je v poprejšnih letih imela na Goriškem po trovič. Po zdravici na Njih Veličanstvo, ki je bila z na-en milijon goldinarjev razposojenih , za ktere je bilo zem- dušenostjo sprejeta, je med drugimi zdravicami napil gosp. dr. Toman „vsem narodom a v s t r i j a n s k i m, ki jih y • • v v zastavljeno. Odkar je pritisnila trtna bolezen in odkar dolzniki ne morejo placevati ne dolga ne obresti in tudi z vez ravnopravnosti z enako ljubeznijo veze kakor sorod- eksekucijo večkrat ni mogoče dobiti denarjev, kteri so bili nike velike matere Slave!" Slava- in živioklici brez konca s sirotinsko (pupilarno) varnostjo izposojeni, hranilnica že in kraja so sledili tej napitnici. — Posebno važnih novic nekaj let sém deželi nič več ne upa in ne posojuje, in po- po svetu ta teden ni bilo. Lahi so dobili novo minister- sestnik od nje ne more dobiti podpore, ce ji ponuja tudi stvo > Grki pa si še zmiraj kralja zberajo. na naročbo „Novic" leto Novo leto je před durmi. Za casnikarje po vsem třemi barvami : „vera svetu nastopil je tedaj čas, da koledovajo naročnikov so se dramiti tud tak 9 5 car 5 domovina so ZU SVOje časopise» ^iii/vii/C , m o piiuumijiui iciuui jíuu /iO^iavu uai uuiiiTi in apuiiiiii' taw ov in f/vfJi»w nastopijo svoj dvajseti tečaj, in po vseh okrajnah nam besede rajnega gosp. knezoškofa Slomšek-a m lil i lat i «i. v . • «1 m m m m m I V § W • Novice" s prihodnjim letom pod zastavo národno In pred pali 5 zakaj začeli in se vstopili polnile so se nepozablj so nam jih ob novem letu pisali slovenskih hodijo tedaj že blizo ce trt stoletja, morejo novoletno koledo opraviti ob kratkem, ter rekó le to, da bojo narodu našemu ostale, kar so mu bile: zveste prijatiice v vseh potrebah, in da tudi vprihodnje Bog je z nami in cesar". j ki rekši: „Le naj jrno J'J a ui jiu i»ij nut cm iciu pioau, i v noi . ^jju «wj ^ protivniki naši z gnojnico hudobnih jezikov, 1 • • V , . 1 1 • V ♦ _V _ il _ za toliko gorsi bode prav naša reč rastla 5 ker bojo skrbele za materialni (telesni) in duš ni Ker se bojo začeli prihodnj blagor njegov. Predaleki njih so tako mnogo vrstni, važni deželni zbori, da skor na vsako stran imajo kos poduka. — Vsa- kar se bo važnega god e leto deželam toliko bojo „Novice" donašale vse, v njih in kak letos niso „Novice", kakor kemu drugemu narodu prijazne bojo dosihmal, o narodnih zadevah terjale za svoj po pravici gré ; od tega narod slovenski le to, kar mu bile z dokladanjem posebnih listov, tako tudi v novem letu storile kadar koli bo potreba skop boj da bravci obširniše zvedo vse imenitnejše stvari po ? merila pa ne bojo odstopile ne za las. Zahtevati pa svetu Cena nam je še dosti. Skušnje preteklega leta nam kažejo, da je nam Slovencom ustava dosihmal še skor vse na jim je: ako se v tiskam ici prejemajo, ostane „Novicam" pri starem Za c gold leto 60 pravicah, brez kterih za nas krajc dolgu ostala v narodnih ni prave svobodě. Zahtevamo pa o tem nic dru zega kakor to, kar pošteni udje mnogonarodne Av- pošt > ako se po pošti dobivajo, 4 gold. 20 kr., za pol leta v tiskarnic gold 80 kr 9 po S trije terjati morejo, in kako pohlevne so naše ter gold 20 kr za trt leta v tisk jatve za zdaj, ko spoznamo, da ni mogoce na vrat na ci 90 kr., po pošt je na dom v Ljublj gold kr Za se placa za celo let»> nos odpraviti vseh zastaralih napak, kaže svetu naš 36 kr., za pol 18 kr. Ako je treba napis (adreso) program, ki smo ga razglasili v 45. listu lanskega med letom na novo prenarediti, naj se přilož' Zri leta in kterega smo se vseskozi zvesto držali pa se ga tudi vprihodnje bomo. Protivniki narodnih naših to kraj nov. dn Dnar za narocilo po pridj naročilnem pism pravic sicer za-se hočejo da njim ustavna svoboda naj se v frank pismih posilj tisk ije kot plinova (gazna) luč, mi pa naj smo z lešrbo Blaznikovi, ker se vredništvo nikakor ne more pe zadovoljni; ker pa nismo, so celo leto skor dan na cati s tem opravilstvom. Naročilne pisma pa se spre dan razlivali hudobni strup obrekovanja in natolce- jemaj frank vanja očitno in skrive na nas 9 to je 9 poštnin 5 ces y da omamijo de- so tako dober kup lavnost našo. AI zmotili so se! Kdor stoji na po- mora sprejemn stavni poti, ne oplaši ga psovanje nobeno. Kolikor poštnine odrajtati bolj so mislili sovražniki naši, da podirajo dom sloven da proste, štvo razun tega ker „Novice % v (recepise) placevati, ne more se ski, ki v pravični Avstrii svoje trdno stališče ISC6 L VUU » t» J V y in ne škili gori v „nemško carstvo" pa tudi ne doli naj se podvizaj Da pa stari naši naročniki in novi prve list* po redu dobivajo, prosimo jih v imenu I a c ji u li v \ ja aj u Z 11 a i u \j i i i , mi aj boljo voljo ni mogoče vsega dognati tako * • «*■ • V l ker na „novo južno kraljestvo", toliko bolj so pomagali z zidati nam močno trdnjavo, s ktere vihrá zastava s se ne zakasnilo nič aloznistva adnje dni tud 5 da Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.