Leto 1888. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXVIII. Izdan in razposlan dne 30. decembra 1888. 105. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 28. decembra 1888, s katerim se z ozirom na trgovinsko pogodbo sè Švico od 23. Novembra 1888 (Drž. zak. št. 194), ki začne veljati dne januvarja 1889, ukrepajo neka zvršitvena določila. V porazumu z udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi ukazuje se tak6 : I. Uradna izdava čolne tarife za avstro-ogersko colno okolijo izpremerd se z ozirom na na-znambe pogodbenih čolnih postavkov pogodbi primerno ter izdä colnijam. II. Ricinovo olje v sodih, mehovih in mehurjih naj se za zdaj denaturuje takö in pod istimi oprez- nostmi, kakor je to ukazano za oljkovo (laško) olje po glasu Uk. št. 42 ex 1878 in št. 7 ex 1880. Colnije, katere imajo zdaj pravico odpravljati denaturovano oljkovo olje napodlogi opomnje tarifne k št. 72, imajo tudi oblast na podlogi novega pogodbenega določila k št. 73 odpravljati denaturovano ricinovo olje. III. Kot moke za juho po pogodbenem colu od 15 gl. zacolovati je moko in meljne zdelke (iz žita, riža ali sočivja), tudi pripravljane in s primesjo drugih tvarin (n. pr. zgoščene mesne juhe in soli), Če se vvažajo v zavežajih (paketih), tablicah ali ploščah ali valjkih, tudi s pridanim napotilom, kako rabiti jih, ali kakor dijetetično hranilo (živež). V občnem prometu podvržene so colu od 40 gl. po t. št. 93. Na zelenje (tako imenovano Julijenske juhe i dr. t.) ne uporabljajo se pogodbeni stavki. Takisto je izključeno tudi vse, kar se prejemlje v hermetično zaprtih shrambah (t. št. 92). V zmislu zgornjih razjasnil dopolniti je opomnje k iskalnicama Mehl und Suppen v uradnem abecednem kazalu raznovrstnega blaga, (81ovenisoU.) 150 IV. Vsled dotičnega določila v trgovinski pogodbi sè Švico podvržene so v št. 124 d) občne avstro-ogerske čolne tarifes 1C gl. od 100 kilogramov tarifovane sirove enovite bombaževe preje čez št. 50 angl. počenši od 1. dne januvarja na wozu iz pogodbenih držav naslednjim colnim (po)stavkom: čez št. 50_do št. 60 angl. 14 gl. ) od čez št. 60 angl.........12 „ I 100% Da se ta domemba zvrši, izdajö se za čolni postopek z imenovanimi prejami v prometu po pogodbi naslednja ukazila: 1. Ker je col po pogodbi za enovito prejo čez št. 50 do št. 60 angl. enak colnemu stavku občne tarife za preje čez št. 29 do št. 50 angl. (14 gl.), dopušča se, da se preje čez št. 29 do št. 60 po angl. štejejo za eno colno stopinjo in da se po tem vpovedujejo. Sme se torej opustiti ovedba številčne meje do 50, ker je brez pomembe za čolni stavek. Gledé statističnega izkaza gl. nasproti pod XIV. 2. Za ovedbo številčne meje 60 uporabna so v obče določila z ukazom od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 57), izdanega navodila k colnijskemu preiskovanju bombaževe preje ter je po tem rečeno navodilo zmislu primerno nadomestiti. V posamnem je naslednje sosebno opomniti: a) Za pravilno namotane preje v predenih (štrenah) in na cevkah: Tipne vteži, ki jih colnija ima, za eno pasmo št. 60 angl. na dva stremena prilične so tudi za dve pasmi št. 60 angl. enovite preje. Po tem takem vagata se, preiskujoč mejno številko 60, 2 pasmi, in sicer pri angleškem motanji s tipno vtežjo za 15-120 gramov, a pri me terskem motanji s tipno vtežjo za 19'685 gramov. h) Za nepravilno namotano prejo v predenih in na cevkah : Ker je tipnica, ki jo ima colnija, od 3 024 gramov za 162 yards št. 60 na dve stremeni prilična tudi za 336 yards enovite preje, naj se za 336 yards od poslednjič omenjene preje po navodilu odmotanih zvaga z isto tipno vtežjo. c) Za preje v osnovah: Preiskujoč take preje v oziru na mejno številko 60 treba je vselej 336 natanko 1 yard dolgih niti odrezati in zvagati s tipno vtežjo omenjeno v prejšnjem odstavku. Med št. 29 in 60 vpovedane preje ne potrebujejo posebnega ovedanja mejne številke, izimši slučaj očitne nepravičnosti; a pri vpovedih čez št. 60 angl. jo je treba vselej poizvediti. V. V zmislu trgovinske pogodbe sè Švico podvrženo je debelo, gladko bombaževo blago, tiskano* (pisano), kažoče do šest barov (z dnom gli ospodjem vred) v prometu po pogodbi znižanemu coin po 60 gl. 'Pa ugodnost se odnaša na one tkanine št. 128, katerih desenji (dessins) so s barvenim tiskom izvedeni na sirovem, ubeljenem ali barvovitem dnu (prvi odstavek opomnje 7 k iskal-nici „Webe- und Wirkwaren“ v uradnem abecednem kazalu raznovrstnega blaga). Tu je treba dno vsekakor šteti za barvo, torej tudi tedaj, kadar je sirovo ali beljeno (belo). Ker gre tkanine enobarveno tiskane (po prvem odstavku opomnje 6 k iskalnici „Webe- und Wirkwaren“ v uradnem abecednem kazalu raznovrstnega blaga) zmatrati za barvane, očitno je iz tega, da mora tiskano blago kazati najmanj po dve barvi — eno v dnu in eno v desenji, od katerih ena sme biti naravska ali bela. Raznovrstne nuanse ali odličice barev^ šteti je vsako za eno (posebno) barvo. Kadar je katero tkanje na obeh straneh tiskano z različnimi desenji, merodavna je za tarifovanje ona stran, ki kaže več barev. — Tiskano tkanje, ki kaže po več nego šest barev ’(z dnom vred), ne uživa ugodnosti po pogodbi. Za mnogobarveno tkano blago, na katero je uporabljati pogodbeno ugodnost cola po 65 gl., smatra naj se ono blago, ki je opredeljeno v dveh poslednjih odstavkih opomnje 6 k iskalnici „Webe-und Wirkwaren“ v abecednem kazalu različnega blaga. VI. Na colno ugodnost za sirovo tenko (lično) bombaževo blago (št. 131 a), po tem za sirovi nemuštrani bombažev tulj (iz št. 132) na vezenje, če se dobodo dovolilnice, uporabljati je zmislu primerno v obče določila ukaza od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 58), o prejemanji kokosovih in enakovrstnih vlaken itd. po znižanem colu, ter se jim dodajč še naslednja posebna določila : a) Kadar kak obrtnik zahteva tako ugodnost z» sirove tkanine št. 131 a), kakor tudi za sirov uemuštran tulj, treba je v dovolilnici povedane množine za vsako posebej na tanko ločiti. Tudi naj se knjigovodstvo uredi posebej za vsako izmed obeh skupin. b) Za „vezenje“ v zmislu tega ukaza razumeva se ne samö pravo vezenje na mašino (gladko in luknjičasto), nego tudi verižasto vezenje, debelo vezenje, tamburovanje (s tamburno mašino ali z roko) c) Take stvari smejo se vezli tudi zunaj posebnih zavodov. Ali kadar se ima goditi tako, dolžan je podjetnik (faktor itd.) to okolnost izrecno zglasiti. Tvarine, ki imajo biti vezene, naj vsegdar prejemlje podjetnik in on naj vodi tudi knjige. d) Kadar podjetnik, ki ima dovolilnico, sirovo blago, ki ga je on vezel, preoddâ belilnici ali zavodu za apreturo, naj se v tem ne vidi nikak po t. 4 gori napomnjenega ukaza ne-dopuščen odstop. VII. Vsled domembe v drugem odstavku točke a) pogodbenega Člena 4 izpreminja, odnosno dopolnjuje se ukaz ministerstev od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 59), o prometu z vrečami, ki se imajo napolniti, in z vrečami, ki izpraznjene nazaj gredo iz kake vnanje dežele, takô: K oddelku I, o prometu z vrečami,ki se imajo napolniti. Domembapogodbe razlikuje se od dotičnih določil občne tarife (Opomnja k št. 139 in 148) s tem, da je rok za vnovični izhod raztegnen na šest mesecev in da omejenje, po katerem je treba vreče sè žitom napolniti, več ne velja. Po tem je tedaj — kolikor gre za promet z deželami uživajočimi največe ugodnosti — v ukazu izvesti naslednje premene: a) V točki 1 treba je besedi „sè žitom“, po lem v drugem odstavku besede „sè žitom (tudi sladom)“ izbrisati in baš tam namesto „dveh mesecih“ postavili „šest mesecih“; b) v točki ‘2, drugem odstavku, naj vmesni stavek slove: „pri čemer naj se o resničnosti vpovedi v oziru na število vreč dovoljno in o njih vsebini preveri tak6, kakor sploh velevajo za izvoz čolni propisi in propisi o statistiki blaga“ ; c) v točki 3 in 4 gre besede „rok dveh mesecev“ premeniti v besede „rok šestih mesecev“ in poleg tega naj se besede „žita ali slada“ izbrišejo. V zabeležnicah je poočititi, da veljajo šest mesecev. m- V obrazci potrdnice je za besedo „izvožene“ pristaviti „polne“ ter naj se besede „napolnjenih s tozemskim žitom (sladom)“ izbrišejo; d) finančna oblastva prve stopinje smejo povračilo pri wozu v zabeležnem postopku zavarovanega ali plačanega cola izimno dovoliti tudi tedaj, kadar se vreče prazne in ne napolnjene izvažajo ter ni moglo biti izdajanja potrdnice. K oddelku II. Zaznamenane vreče iz sivega debelega platna ali jute, ki so iz svobodnega prometa avstro-ogerske čolne okolije v kako vnanjo deželo ali kak čolni izimek (izključek) napolnjene izstopile in od ondukaj po porabi prazne nazaj gredo, imajo pod naslednjimi uveti in prigledi pravico na colno oproščenje, namreč: n) Ako vreče napolnjene z vrstami blaga, ki so imenovane v t. 5 oddelka II v ukazu od 21. maja 1887, izstopijo čez mejo, veljâ še dalje dozdanji postopek na podlogi baš napomnjenega ukaza, torej izdajanje potrdnic, ki dajo pravico, v letu dnt enakšno število že rabljenih zaznamenanih praznih vreč cola prosto vvažati. A pri tem je treba v bodoče, da se je taka potrdnica dala, na izvirnem voznem listu, naudarjaje štampiljo te vsebine: „Potrdnica zarad cola prostega vno- . blagovozniku vičnega vhoda vreč izdana m —■ . ,------;— pošiljalcu do- izroČena ^ (vrstica. ki se stvari ne poslana“ prilega, izbriši se v alternativnem pristavku završka). Z ukazom od 10. avgusta 1887 (Drž. zak. št. 101), ukazani razteg vrst blaga, imenovanih v t. 5 razkreplja se, ter je odslej v takih slučajih postopati po naslednji t. b). b) Za vreče, v katerih se izvažajo druge stvari nego so imenovane v t. 5, postopek po oddelku II ukaza od 21. maja 1887 ni dopuščen ter se ne izdajô nobene potrdnice. A colnije imajoče oblasti velike colnije, smejo na podlogi opomnje k iskalnici „Um-schliessungen und Behältnisse“ v uradnem abecednem kazalu raznovrstnega blaga take prazne, že rabljene zaznamenane vreče na povratnem prihodu cola prosto odpravljati, kadar je verovno dokazano, da'so nazaj idoča ovijala od blaga iz domače države izvažanega. c) Zgornja določila k oddelku 11 veljajo tako za promet po pogodbi kakor tudi za občni promet ter stopajo na mesto vvrstitve, z dodatkom k uradnemu abecednemu kazalu raznovrstnega blaga pod iskalnico „Säcke“ ukazanih, katere naj se izbrišejo. VIII. Soglasno z ukazom od 15. marcija 1888 (Drž. zak. št. 29), po dodatku od 30. aprila 1888 (Drž. zak. št. 57, ukazano besedilo opomnje 13 (k iskal-nici „Seide- und Seidenwaren“ v uradnem abced-nem kazalu raznovrstnega blaga) o colnem postopanji z blagom iz same svile izpreminja, odnosno dopolnjuje se z naslednim pristavljenim določilom: Vsled določil trgovinske pogodbe sè Švico uporabljati je v prometu po pogodbi, počenši od 1. dne januvarja 1889, občni čolni stavek po 500 gl. za t. št. 168 še samo na „obšivila iz svilenih in polusvilenih vrvic, vrvic prepredenih sè svilenimi nitmi, šenilj in takšnega pasarskega blaga narejena“. Za druge v št. 168 tarifovane stvari dopušča se konvencijonalna vvoznina, namreč : od tenčičnika za mlinska sita (sitnice, miktulje) po 200 gl., za ostale stvari po 400 gl. V oziru na posebno tarifovanje tenčičnika za mlinska sita ide na dan, da je ta ten-čičnik izvzet iz tenčičnikov navedenih pri 400 gl. V postopku z gumbarskim in pasarskim blagom iz same svile — t. št. 169 a), col 400 gl. — ne izpreminja se nič. Nasproti sta obveljali dve premeni pri t. št. 169 b) — druga samosvilenina. 1 .Pojem gladkih tkanin in armur(vezatev), uživajočih po pogodbi ugodnejši col po 200 gl. ostaja v obče to, kakor zdaj veljâ po opomnji 13. Samo dve skupini, ki sta po besedah opomnje 13 zdaj bili izključeni od colnega stavka po 200 gl., bosta ga odslej deležni, namreč: a) Križema ali poševno progaste takšne tkanine, pri katerih je vzrok, za kaj se doslej niso pripuščale po stavku od 200 gl., samo in edino bil v uporabljanji mnogobarvenega votka. Po tem takem je treba v 2. odstavku opomnje 13 izbrisati besede „überdies alle carrirten, sowie quergestreiften Stoffe, welche Effecte zeigen, die durch verschiedenen Schuss hervorgebracht sind“. b) Tkanine, ki se zdaj samö za to ne pripuščajo po stavku od 200 gl., ker se na njih v podobi obkrajnih prog (bordur) vidita po dve armuri (vezatvi) ali več njih vsaka za se. Kot tip slučajev pod bj zmatrati je tkanine za dežnike in solnčnike ali rute, ki sestojé po celi širini iz enotne vezatve (n. pr. tafeta) ter kažejo različno vezatev (največ atlas ali cannelé) samo v podobi in raztegu obkrajnih prog (bordur). Kadar ločene vezatve niso tako omejene, da bi jim se po pravici še mogel prisoditi značaj obkrajnih prog (bordur), stavek po 200 gl. ni uporaben, nego blago podleži colnemu stavku od 400 gl. po glasu sledeče t. 2. Dalje ne veljâ za razlog izključenja pri odpravi po pogodbenem stavku od 200 gl., če se pod a) in b) omenjena slučaja najdeta na kaki tkanini zedinjena. 2. Za vse ostalo blago iz same svile št. 169 h), katero po zgornjem spada pod stavek od 200 gl., obveljâ v prometu po pogodbi znižba od 500 na 400 gl. Po tem so temu colu podvržene ne samo one tkanine, katere se v drugem odstavku opomnje 13 (z obema v prejšnji točki 1 obseženima omejitvama) imenujejo „façonnirté“, nego tudi žameti in žametasto tkanje, potem traki iz same svile, o katerih je rečeno v poslednjem stavku opomnje 13, kakor zdaj slove, da podležč določilom občne tarife. Gol po 400 gl. uporablja se tudi na blago iz čiste svile, katero je pleteno na mašini. Gledé tenčičnikov gl. gori t. VIII s kraja. Ukazilo, ukreneno v pripostavljeni opomnji k 3 in 4 v iskalnici: „Webe- und Wirkwaren“ uradnega abecednega kazala raznovrstnega blaga za čas, dokler traja trgovinska pogodba z Italijo, uporablja se zmislu primerno tudi za ves ta čas, dokler traja trgovinska pogodba sè Švico. Gledé odprave blaga iz same svile, ki uživa nižji col po 200 gl., veljajo še dalje ukazila, ukre-nena v opomnji 13 (dopolnjena na to stran s F. Uk. odi. 1888, št. 38, gledé colnij prejevših zbirke vzorcev). Colnijam, ki imajo zbirke vzorcev, naroča se s tem, izvesti premene teh zbirk, kakor izhajajo iz zgornjih pojasnil. Za tega delj treba je najprnd v knjigi vzorcev 70 vzorcev (toliko jih je) po vrsti oštevilčiti zaporedoma od 1 do 71. (Pri tem seje številka dala tudi vrzeli, ki biva na nekem mestu [številke 28 nedostaje]). Teh 70 vzorcev razdeli se od 1. dne januvarja 1889 na tri skupine: pogodbi primerno kakor gladke, odnosno kot armnre — 200 gl. pogodbi prhnemo kot tenčičnik za mlinska sita — 200 gl. pogodbi primerno 4-00 gl. Zarad ugodnosti, v pogodbi sè Švico dopuščenih (pogodbenih) za neke številke tekstilnega blaga opominjajo se colnijo, da gre zacolujoč predmete t. št. 176 v podlogo jemati colnemu računu ne pogodbenih colov, nego stavke občno tarife. IX. Sedem v dodanem členu k trgovinski pogodbi pod točko 6 navedenih colnij na Prodarelskem bode uporabljalo ugodnejši stavek po 50kr. za lončarsko ondukaj tanje določeno posodje, katerega izvir iz Porenja Sv. Galskega kantona (kamer ne spada Schaffhausen) je potrdilo pristojno švicarsko oblastvo, čim jim dojdejo po službenem poli dotični tipni vzorci. X. Po glasu pogodbe uživajo neki po imenu našteti stroji (mašine) in priredi (aparati), ki so doslej bili in v občnem prometu še dalje bodo — kot ne posebej imenovani — podvrženi colu po 8 gl. 50 kr. t. št. 287, ugodnejši col po 5 gl. Stroji, odnosno priredi, za katere tukaj gre, so: Pravi papirarski stroj sè suhim p rire d o m. — Pod tem se razumeva mašina za narejo I Št. t v 27, kakor doslej. (Sem gre tudi 11 vzorcev, z razpisom f. m. od 5. julija 1888, št. 22849, odpravljenih 1 dotičnim uradom, dajilido-I datno vzprejmô.) 1 dalje : tkanine za dežnike in robce (rute) z borduro ; j Epinglé z dvoj- ; ” j nim votkom „ 38 ^ Quadrillées „ 39 j Levantines I Surah qua- » 40 ( dri lié e „ 56 ) Lousiennes „ 57 j quadrillées Potem 6 novih vzorcev, ki se j ob enem pošiljajo dotičnim 1 colnijam, da jih vzprejmô \ v knjigo vzornico. I Št. ti7 in > V ; ! . 1 \ * * * * * <4 ‘ * 1 'i*