Poštnina plačana v gotovini
Cena  1.50  din
Ioe9h^Bb^hI^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^l     '         ^^^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^B^^l ^^^^l^^^^^^v    ^^^^^^^^
Izhaja vsak pttek ob 16. // Naročnina znaša
meseCno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 550 din, za
inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava :
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno ,/
Telefon št. 65 // Rafun pri poStnem čekov-
neni    zavodu    v   Ljubljani    štev.    10.666    //
Leto XXL
Cefje, petek 6. ianuaria 1939
Štev. 2.
Bogdan  Pušenjak:
Litva
V današnjem težkem mednarodnem
ozračju sc dnevno omenja v vsem sve-
tovncm kakor tudi domačem tisku ime
male severnc državice Litve, ki že vsa
povojna leta ustvarja črne oblake nad
nemirnim evropskim ozračjem. Ta drža-
vica je zlasti nam Slovencem skoraj po-
polnoma neznana in to kljub dejstvu,
da v vsem svojem ustroju močno sliči
naši ožji domovini, tako da lahko Litvo
iraenujemo drugo Slovcnijo.
Litva leži ob Baltskem morju med
Njemenom in Dvino, ob prehodu vzhod-
ne kulture v zapadno. Na litvanskem
ozemlju se križajo nemški in ruski in-
t.eresi, katorim se še pridružujejo re-
visionistične poljske željc. Zemljepisna
lega Litve je tako v mnogočem slična
naši slovenski. Velik del litvanskega
ozeralja s starodavno litvansko prestol-
nico Vilno je l. 1920. zasedla Poljska.
Litva ima dancs komaj 2,500.000 pre-
bivalcev. Zanimivo pa je, da Litva še
danes smatra Vilno za svojo prestolnico
in imenuje sedanjo prestolnico Kovno
sarao »začasno«.
Dežela sama je v splošr.°m izredno
nizka in se razlikuje od naše gorate
Slovenije. Na vsem ozemlju ni nikakih
večjih vzpetin ali hribovja, pač pa je
bogata na neštetih rekah, ki dajejo
zemlji izredno rodovitnost, in mnogih
jezorih, ki jo delajo zelo slikovito. Ka-
kor mi Slovenci, imajo tudi Litvanci
svoje največje bogastvo v ncštetih go-
zdovih. Veličastne smreke, ponosni bori,
stoletni orehi in vitke breze krasijo lit-
vansko gričevje in planjave.
Kljub večji bližini severu ima Litva
skoraj isto podnebje kakor Slovenija in
to predvsem zaradi toplega zalivskega
toka, ki teče ob njeni obali skozi Balt-
sko morje. Prebivalstvo je v pretežni
večini litvanske narodnosti z majhnimi
ruskimi, nemškimi, židovskimi in leton-
skimi manjšinami. Prebivalstvo je pre-
težno katoliške vere in 76% prebival-
stva se bavi s poljedelstvom. Vsled tega
tudi Litva, kakor Slovenija, nima mno-
go velikih mest. Glavno mesto Kovno
(Kaunas) sliči po številu prebivalstva
in po svoji ureditvi naši prestolnici, do-
čim lahko glavno trgovsko središče Si-
auliai (35.000 prebivalcev) primerjamo
z našim slovenskim Manchestrom Mari-
borom.
Kakor ne more slovenska zemlja pre-
življati vsega svojega prebivalstva, ta-
ko je moral litvanski narod zlasti pred
osamosvojitvijo pošiljati svoje sinove
v tujino s trebuhom za kruhom. Največ
Litvancev se je izseljevalo v Združene
države, Kanado in Brazilijo, kjer je še
danes zelo mnogo Litvancev. Po osvo-
boditvi izpod tujega jarma se je mnogo
izseljencev vrnilo v svojo svobodno do-
movino. V izseljeniäkih krajih tvorijo
Litvanci občudovanja vredno celoto in
izdajajo 3 dnevnikc, 10 tednikov, imajo
okoli 170 šol, dve bolnici, lastno uni-
verzo in nešteto kulturnih organizacij.
Mnogi Litvanci so v izseljeništvu tudi
dosegli zavidne uspehe in eden najbolj
znanih ameriških Litvancev jc bivši sve-
tovni boksarski prvak Jack Sharkey
(Juozas Zukauskas).
Litvanski narod je eden najstarejših
evropskih narodov in pripada indoev-
ropski rasi. Njegova prvotna domovina
je bila v naših južnih balkanskih kra-
jih ob Donavi, kar izpričujejo mnoge
stare litvanske narodne pesmi, v kate- i
rih se pogostoma omenja Dunav. Pred
1500 leti so se Litvanci dokončno pre-
selili v svojo sedanjo domovino ob Balt-
skem morju, kjer so ostali v stalnem
dotiku s slovanskimi narodi, zaradi če-
sar še danes najdemo v litvanskem je-
ziku polno slovanskih izrazov. Sicer je
pa litvanski jezik najstarejši evropski
jezik in v mnogem nalikuje sanskritu,
kar ga je uvrstilo v učni program mno-
gih jezikovnih stolic na evropskih uni-
verzah.
Ze kratek sprehod po Litvi nam po-
kaže jasno sliko notranjega življenja
tega naroda.  Kakor neštete  bele  cerk- i
Kako umiraio poštarice
V strokovnem glasilu »Slovenski po-
štar« je izšel članek s podpisom »Joja«,
ki pretresljivo opisuje tragedijo žrlve
nevzdržnih razmer v poštni službi. Cla-
nek, ki bo gotovo zanimal tudi naše či-
tatelje, priobčujemo v celoti.
Dne 5. decembra zjutraj je umrla
tov. Avrelija Safaričeva, poštna mani-
pulantka in na novo imenovana uprav-
nica pošte Rogaševci. Ni umrla po dalj-
ši ali krajši bolezni, ne v postelji, ne
potolažena z zadnjo popotnico. Na vse
zgodaj je prjšla na pošto, pripravila
ivarino za dcstavo, odpravila pismono-
še, nato je vzela steklenico petroleja, si
polila z njim obleko ter jo zažgala. Ko
je bila že vsa v plamenih, je vzela škar-
je in si z njimi zadala globoko rano na
vratu ter si ranila žile. V groznih
bolečinah je med prevozom v bolniänico
umrla. Z naporom zadnjih sil je še po-
vedala, kje so ključi poštne blagajne,
in da je vsega kriva »ona«, nakar je
izdihnila.
Tak je kratek izvleček časopisnih po-
ročil o groznem samomoru mlade po-
štarice, ki je živa zgorela. Jaz pa ho-
. čem malo razgrniti zaveso, za katero se
skriva njeno prebedno, razdrapano živ-
ljenje.
Ko sem jo videl prvič, je bila kakor
roža: mlada, lepa, sveža, nasmejana,
vsa polna življenja in nad. Ljubila je
življenje, ljubila je pošto. Ljubezniva,
kolegialna,  zaupljiva.
Pet let kasneje sem jo videl drugič.
Nič več ni bila tista Reli. Saj je bila še
yesela in živa, vendar so bili na njenem
obrazu že sledovi neke trpkosti, bolesti,
živčnosti, razočaranosti.
Letos jeseni sem jo videl tretjič in —
zadnjič.   Potoval  sem   po   lepi  in   meni
tako dragi Stajerski. Na vsaki pošti sem
se   ustavil,  tu  pozdravil  starega  prija- ,
telja, tarn obiskal dobro tovarišico, tarn I
zopet   spoznal   novega   tovariša   ali   to- I
varišico.                                                         j
Tako sem prišel do kraja, kjer sem
našel na pošti Reli Šafaričevo, ki je na-
domestovala obolelo upravnico. Na prvo
vprašanje, kaj je upravnici, mi pove,
da je zbolela vsled prevelike zaposleno-
sti. Vedno sta bili dve uradniški moči,
zdaj je že več mesecev sama, pošta ima
3.700 enot, a vse sama, po 10—12 ur
dnevno, živci so ji odpovedali, nekaj
tednov ni nič spala, zdaj je omagala in
zbolela. Namesto nje so poslali njo, Reli.
Gledal sem jo, kako je govorila, sun-
koma, zmedeno, oči široko odprte, a iz
oči so kapale debele solze, ne da bi se
j  jih zavedala. »Moj Bog«, pravim,  »kaj
I  Vam pa je? Saj  Vi  ste  še  bolj  bolni
j  kakor upravnica, ki jo    nadomestujetc.
j  Zakaj se pa tako tresete, zakaj jokate?
j Pomirite se in povejte, kaj je z Vami!«
j      To je bilo lažje reči kakor napraviti.
!  Ne morem popisati seen, ki sem jih do-
živel tisti dan na oni pošti, rečem le,
J  da jih ne bom nikoli pozabil. Kako je
J  prekladala spise, knjige ali druge  reči
7, mize na mizo, z enega konca na dru-
gega, ne  da bi se zavedala,  kaj  dela.
Kako je  stregla strankam,  ki so  brez
prestanka prihajale na pošto, kako je-f
.jemala od njih  denar,    vsa    zmešana,
živčno popolnoma  ubita, in ni po pre-
stetju bankovcev več vedela, ali je tiste
bankovce vplačala stranka, ki je stala
pred linico,  ali jih mora  ona izplačati
atranki...
Opoldnc, ko je zaprla pošto, sem
ostal še nekaj časa pri njej, prijel jo
za roko ter jo za božjo voljo prosil, naj
so mi razodone. Kako krčevito je ta
reva jokala, kako brezumno tekala, pa
se nenadoma zasmejala, a cez hip, dva
zopet zajokala. Videl sem, da je revica
strašno bolna, da je živčno čisto uniče-
na in nerazsodna. In prav njo so poslali
administrirat pošto s 3.700 enotami.. .
Nato mi jc pripovedovala med jokom
in živčnimi napadi stvari, ki so bile de-
loma resnične, deloma pa morda bolj
piod njene razbolele fantazije:
Kako jo preganjajo iz kraja v kraj,
da se ne more nikjer ustaliti, da mora
na dveh krajih plačevati stanovanje, da
neprestano trepeče, kdaj pride zopet
nov dekret za novo potovanje;
kako ji je ubil dušo in zdravje neki
upravnik in koliko je morala tarn
pretrpeti;
kako do smrti je trpinčila njeno bol-
no dušo njena »tovarišica«—"upravnica
neke pošte in da pojde naravnost v
Dravo, če dobi še enkrat dekret za tisto
pošto;
kako je poskusila utrditi svoje zdrav-
je z odmorom na morju, kako je hranila
denar, deloma si ga pa izposodila, da je
cdšla na oddih v Kaštel Lukšič, kako
se je — notri iz Prekmurja — ves dan
in vso noč vozila, da je prišla na cilj
svojega potovanja, do morja, od katere-
ga je pričakovala pomirjenje svojih živ-
cev, kako vsa ubita je prišla v Kastei
Lukšič, kjer se ni mogla odpočiti, za-
kaj še preden je izpraznila svoj kovčeg
in si uredila svojo sobico, je prišla br-
zojavka: »Takoj prekiniti dopust in še
danes nazaj!«
kako je duševno in telesno vsa strta
vice na naših ljubkih gričih in vaseh
že na prvi pogled izpričujejo tujcu ve-
liko vernost našega naroda, tako sre-
čujemo tudi v Litvi povsod križe, med
katerimi predstp.vljajo nekateri prave
srednjeveške umotvore z dragocenimi
skulpturami. Pi-av tako vidimo po vsej
deželi neštete cerkvice, ki so pa razen
malih izjem, lesene. Kljub trdni veri, ki
jc globoko zasidrana v sreih litvanskega
naroda, pa v Litvi stalno pada vpliv
duhovščine. V verskem öziru je vpliv
sicer dokaj velik, toda na političnem
področju je v stalnem upadanju. To
upadanje najjasneje dokazujejo volilni
rezultati.
Tudi notranjepolitično življenje v Lit-
vi sliči zelo našemu notranjepolitičnemu
življenju. Že od nekdaj so igrale v Litvi
glavno vlogo tri stranke in sicer nacio-
nalna,                    in socialistična. Nacio-
nalna stranka se je vedno borila pred-
vsem za nacionalno svobodo in prepo-
rod in si je prizadevala združiti vse
Litvance okoli tega ideala.               *mm,
stranka je zbirala pod svoje okrilje
bojujočo se cerkev in nastopala pred-
vsem v obrambo verskih idej, dočim se
je socialistična borila v ITtivxovem duhu
Seveda so vse tri stranke gledalc z iste-
ga vidika na splošne narodne probleme,
vendar pa so se porajala zelo velika na-
sprotstva glede verskih in socialnih
vprašanj.
Prvo vlado in tudi prvo predsedništvo
svobodne republike je imela v svojih ro-
kah nacionalna stranka, ki je potem
morala prepustiti po prvih volitvah v
sejm  vlado                    oziroma  socialis-
tični stranki. Doha vladanja teh dveh
strank, ki sta vsa leta nastopali skupno
in se podpirali, bi kmalu privedlo Litvo
na rob propasti. Da bi si ti dve stranki
zagotovili parlamentarno večino, sta
stalno dajali velike ugodnosti vsem
manjšinam in s tern oškodovali lasten
narod. Obe stranki sta tudi pokazali
veliko slabost napram komunističnemu
pokretu, ki se je v tej dobi bohotno
razpasel.                                             Dne
17. decenibra 1926 je končno izvedla
nacionalna stranka prevrat in predsed-
stvo države je ponovno prevzel šef na-
cionalne stranke g. Smetona, ki oprav-
lja to funkcijo še danes. Bil je pa
tudi že skrajni čas za ta energični ko-
rak, ker je grozil mlademu narodu po-
gin.
Stoletne težke borbe litvanskega na-
roda za osvoboditev in njegova velika
ljubezen do domovine bi morale biti tudi
nam Slovencem svetel vzgled res iskre-
nega nacionalizma in vodnik v našem
političnem življenju. Učimo se na vzglc-
du nam tako sorodnega naroda, hodimo
po njegovih stopinjah, potem bo tudi
nam zasijala svetlejša bodočnost.
SREČEN BO2IC
žclita vsem cenj. naročnikom, čitateljem
in   prijateljem   p^avosla^'ne   vere
uredništvo in uprava »Nove Dobe«
po 20-urni vožnji še isti dan, ko je pri-
šla k morju, še preden se je dobro vsed-
la, zopet nastopila 20-umo vožnjo nazaj
v Prekmurje, dve neprespani noči in po-
lovica nienc mesečne place, vse v inte-
resu službe . ..
kako dostikrat ne ve, kaj dela, ne ve,
ali je denar, ki ga šteje, za njo ali za
stranko, in kako je morala zaradi tega
plačati že dvakrat po 1000 din pri-
man jkljaja;
kako ji neprestano razbija v glavi,
kako ne more spati, v kakšnem večnem
strahu živi in da vidi edino rešitev v
Dravi...
Jokal.sem z njo vred. Rotil sem jo,
naj se pomiri in da bo še vse dobro. Iz-
silil sem ji častno besedo, da ne pojde
v Dravo, da naj vse drugo prej poiz-
kusi, da naj se v trenutku, kadar bo mi-
slila, da mora biti zadnji, spomni name
in me pokliče.
Draga tovarišica, nisi mogla držati
besede. Prešibka je bila Tvoja volja,
prezrahljani že Tvoji živci, da bi bila
mogla nadaljevati svoje klavrno življe-
nje. Odšla si z zadnjo skrbjo za pošto,
kje je ključ blagajne, in z zadnjo ob-
sodbo, da je vsega kriva »ona«. Menim,
da vem, koga si mislila...
Draga Reli, naša uboga, izmučena žr-
tev, uživaj mir, ki ga na tern svetu nisi
poznala!
Politika
X   Daladier na Korziki in v Tunisu.
Predsednik francoske vlade Edvard Da-
ladier jo prispcl v ponedeljek zjutraj z
vojno ladjo v Ajaccio, glavno mesto
Korzike, kjer ga je sprejelo prebival-
stvo z ovaeijami in manifestaeijami za
Francijo. Popoldne je prispel v Bastijo,
kjer je bil prav tako prisreno sprejet.
S Korzike je nadaljeval svoje potovanje
v Tunis. V torek je prispel v Bizerto,
kjer fflu je bil prirejen svečan sprejem.
Opoldne je prispel v Tunis, kjer so ga
prav tako slovesno sprejeli. Na slav-
nostnem banketu v Tunisu je Daladier
podčrtal željo Francije po složnem so-
delovanju vsega imperija in pozval pre-
bivalstvo Tunisa, da prispeva svoj delež
za veličino Francije. V sredo je prispcl
Daladier v Gabes, kjer so mu priredili
velik sprejem.
X Francoski državni proračun. Ker
francoski parlament ni pravočasno kon-
čal proračunske razprave, je podaljšal
staro leto za dobrih 12 ur. Daladierjeva
vlada je prejela zaupnico s 363 proti
237 glasovom, pri končnem glasovanju
pa je bil novi francoski državni prora-
čun sprejet s 372 proti 228 glasovom.
X Bedukcija čeških javnih nameščen-
cev. Praška vlada bo izločila iz državne
službe 42.000 javnih nameščencev in
nameščenk. V vsej češkoslovaški repu-
bliki je okrog 371.000 državnih uradni-
kov na sistemiziranih mcstih. Med temi
je okrog 57.000 ženskih moči. Sedaj bo-
do upokojili 5.000 uradnikov, ki so sta-
ri že nad 60 let, 16.000 uradnikov, ki so
stari nad 55 let, ter 21.000 omoženih
uradnic in nameščenk. V primeru nujne
potrebe bodo število državnega urad-
ništva še bolj zmanjšali.
X Italijaiiski ziinanji minister grof
Ciano bo v drugi polovici meseca fe-
bruarja obiskal Varšavo.
X Nova japonska vlada. Vlada kneza
Konoya je v sredo podala ostavko. No-
vo vlado je sestavil baron Hironuma,
voditelj japonskih desničarjev. Nova
vlada hoče zbrati vse narodne sile, da
bi izvojevala popolno zmago na Kitaj-
skem.
X Nacionalistična ofenziva na kata-
lonski fronti je dosegla v zadnjih dneh
zopet nekaj uspehov. Francove čete so
zavzele več krajev. General Franco je
prepričan, da mu bo sedanja ofenziva
prinesla dokončno zmago.
Stran 2
»NOVA DOBA« — 6. I.  1939
Stev. 2
Domače vests
—   Proglasitev  za  mrtvega.   Okrožno
sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da
se proglasi za mrtvega Vincenc Barbie,
posestnik iz Stare vasi št. 28 pri Vidmu,
ki je odšel 1. 1915. na bojišče v Galicijo,
od koder se ni več javil.
—  Jugoslovanski biseri.    Najnovejša
številka te pestre in lepo ilustrirane,   v
Mariboru izhajajoče mesečne revije za
propagando tujskega prometa, turizma
in gospodarstva, ki jo urejuje prof. dr.
Fran Mišič, ima naslednjo zanimivo vse-
bino: Dr. A. Juvan: Mariboru in njego-
vemu zaledju ob prehodu v novo  leto
1939. B. Grilc:    Beograd    zove!    Ivan
Sevčnikar:   Zimski  raj    na    mozirskih
Golteh. Rogaška Slatina svojim gostom
ob novem letu! Dr. L. Trauner, balne-
olog, Zagreb: Smernice za klasifLkacijo
zimsko klimatskih krajev. Fr. Korotan-
ski: »Tja na otok«. Zdravilišče Dobrna
svojim gostom ob novem letu 1939! Mi-
lan Rupnik:  Slovenska Bistrica. Z na-
šega Primorja: Sušak—Trsat—Omišalj.
Crikvenica.   Fr.  Novak:   Božič  u  beloj
Ljubljani.   Po   zimskih   poteh   v  našem
Zasavju. Wintersonne    über    Kranjska
gora. Alojz Majcen: Gostinstvo v Mari-
boru ob 20-letnici  Jugoslavije.  Gostom
in obiskovalcem Rimskih toplic ob no-
vem letu 1939! Zdravilišče Slatina Ra-
denci. O krznarstvu. Mariborsko gleda-
lišče.
—  Dunajska vrcmenska napoved  za
petek 6. t. m.: Najbrž sneg, nato izbolj-
šanje vremena, okrog 0 stopinj Celzija,
živahni zapadni vetrovi.
Celie in okoffca
c Odpravite beračenje zdravih ljudi
in mladine! V Celju se je zadnja leta
v takem obsegu razpasla nadležna raz-
vada, da hodijo po hišah zdravi, krepki
in mladi ljudje ter beračijo in nadlegu-
jejo stranke za milodare. Ako imajo
že profesionalni berači ob petkih in še
kdaj po potrebi privilegirano pravico,
da trkajo in zvonijo na stanovanjska
vrata od osmih zjutraj pa do ene in
dveh popoldne, da ni ljubega mini, pa
menimo, da bi nas mogla mestna ob-
činska uprava rešiti vsaj zdravih, mla-
dih in za delo sposobnih »beračev«, ki
jih po Celju kar mrgoli, kar se opaža
tudi v raznih beznicah in vinotočih ter
žganjarnah, ki so vedno nabito polne.
Pred tedni so nas v Celju kar oglušale
razprave in pohvale o socialnih akcijah
naše občinske uprave, ki da je že do-
segla čudeže dobrot za reveže in neza-
poslene. Celjani nismo v tern pogledu
ravno razvajeni in ne zahtevamo čude-
žev od mestne uprave in socialnega od-
bora. Radi bi pa imeli vsaj toliko reda,
evidence in kontrole nad raznimi vsilji-
vimi elementi, kakor je to na podeželju
in v nruogih malih mestih in trgih. Ta
teden smo se potapljali v snežni brozgi,
Clovek bi mislil, da bo občinska uprava
zaposlila take celjske brezposelne, ali
pa jim prepovedala beračijo od hiše do
hiše, ako jim ni za delo. Pa je brozga
ostala še na mnogih cestah in prehodih
ostali so tudi berači, in promet po žga-
njarnah in beznicah ne bo nič nazadoval
Bo treba skoraj spet napisati kake sla-
vospeve, saj papir jih potrpežljivo pre-
nese, ljudje pa radi berejo in nazadnje
še verjamejo, da je vse najboljše tudi v
Celju, kakor je sploh že dolgo časa pov-
sod pri nas v Sloveniji vse dobro in vse
prav.
c Razvajena cvetka. Vsled nenavadno
ugodnih in toplih let, ko je solnee iz-
žarevalo na posebna bitja posebne vrste
blagodene žarke, se je v mestu Celju
razbohotilo mnogo cvetk, ki jih nenadno
in nepričakovano nastopajoči mraz pred
prazniki ni posmodil. Neka taka odne-
govana cvetka je vzbujala letos na sil-
vestrovanju »Vzajemnosti« v Celjskem
domu mnogo pozornosti, občudovanja,
zaprepaščenja in zgražanja. Bila je si-
cer tudi dodana programu večera, nihče
izmed prirediteljev in posetnikov večera
pa ni pričakoval, da bo ta cvetoča ro-
žica v svoji razvajenosti tako mogočno
»in silno uveljavila svojo vrednost. Naj
bi pač skrbni in čuječi vrtnar bolj čuval
svoje izbrane cvetke, da jih ne vzame
zima in mraz. Napoveduje se namreč
že v kratkem nov severni mrzli val.
c Novo Cclje potuje. Po Petrovčah se
pripoveduje, da je v važni misiji odpo-
tovala te dni v Beograd tričlanska de-
legacija dveh višjih funkcionarjev »Ju-
gorasa« in mlade tajnice. Tu se splošno
misli, da je ta pot v neposredni zvezi
z nekimi osebnimi izpremembami, ki se
že dalje časa napovedujejo. Upati je, da
bo šlo spet vse po sreči.
Profl xaprtfü
Otflit re«. S  br  3/36 dot I«. II. I «3*
c Gibanje prebivalstva, tujski promet
in brczposelnost. V preteklem letu se je
v celjski župniji poročilo 236 parov na-
sproti 185 v letu 1937., rodilo se je 800
otrok (407 dečkov in 393 deklic, med
temi 353 otrok iz celjske župnije), na-
sproti 723 v letu 1937., umrlo pa je 492
oseb (268 moških in 224 žensk, med te-
mi 263 iz celjske župnije) nasproti 515
v letu 1937. Stevilo porok in rojstev je
torej lani narastlo, umrljivost pa je na-
zadovala. V preteklem mesecu je umrlo
v Celju 36 oseb in sicer 11 v mestu in
25 v javni bolnici. V mesecu decembru |
je obiskalo Celje 926 tujcev (799 Jugo-
slovenov in 127 inozemcev) nasproti
1078 v lanskem novembru in 934 v
predlanskem decembru. Pri celjski borzi
dela se je od 21. do 31. decembra na
novo prijavilo 293 brezposelnih, delo je
bilo ponujeno za 11 oseb, posredovanj
je bilo 6, odpotovalo je 18, odpadlo pa
120 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evi-
denci 864 brezposelnih (752 moških in
112 žensk) nasproti 715 (603 moškim j
in 112 ženskam) dne 20. decembra. j
Brezposelnost v zadnjih tednih močno |
narašča.                                                 j
c Novo leto je našlo Celjane v vesc- j
lem in prisrčnem razpoloženju. Sokolsko
društvo Celje-matica je priredilo v Na-
rodnem domu Silvestrov večer, ki je bil
zelo dobro obiskan. Spored pred pol-
nočjo bi bil sicer lahko boljši, je pa
kljub temu v glavnem ugajal. Po lepem
učinkovitem polnočnem govoru društve-
nega starešine br. dr. Milka Hrašovca
in novoletnem čestitanju se je razvil
pies, ki je trajal ob prijetnem razpolo-
ženju do jutranjih ur. Sokolsko društvo
Celje I je priredilo Silvestrov večer v
Sokolskem domu v Gaberju, društvo
:-Vzajemnost« pa v Celjskem domu. Tu-
di na teh dveh prireditvah je bilo prav
živahno in veselo. Mnogo Celjanov je
silvestrovalo v raznih gostilnah. Vso
noč je bilo mesto zelo razgibano in raz-
igrano.
c Badnji sprevod na badnji dan v pe-
tek 6. t. m. bo krenil ob 14. iz vojašnice
kralja Petra. Povratek in sprejem bad-
njega sprevoda bo okrog 16. na dvori-
šču vojašnice kralja Petra.
c Pravoslavna služba božja. Na pra-
vslavni božič v soboto 7. t. ni. bo ob 3.
zjutraj v pravoslavni cerkvi sv. Save
jutrenja, ob 10. liturgija in ob 16. ve-
černja,  na drugi dan  božiča v nedeljo
8.  t. m. ob 10. liturgija in ob 16. večer-
nja, na tretji dan božiča v ponedeljek
9.  t. m. pa ob 10. liturgija.
c Cajnkarjev »Potopljeni svet« v celj-
skem K'ledaliscu. Ljubljanska drama bo
vprizorila v petek 13. t. m. ob 20. v
celjskem gledališču zanimivo in učinko-
vito dramo slovenskega pisatelja Stan-
ka Cajnkarja »Potopljeni svet« v režiji
g. Cirila Debevca. Sodelovali bodo ge.
Mira Danilova, Saričeva in Vida Juva-
nova ter gg. Debevec, Gregorin in Sever
Predstava je za abonma. Neabonenti
dobijo vstopnice v predprodaji v knji-
garni Slomškove tiskovne zadruge.
c Finžgarjeva »Razvalina življenja« v
Narodnem domn. Kulturno prosvetni
odsek gasilske čete v Gaberju bo vpri-
zoril v nedeljo 7. t. m. ob 16. v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju Finž-
garjevo ljudsko igro »Razvalina življe-
nja«. Vabimo cenj. občinstvo, da obi-
šče predstavo v čim večjem številu.
c Ponovitev »Peterekovili poslodnjih
sanj«. Ker mnogo obiskovalcev ni do-
bilo na Stefanovo vstopnic, bo podmla-
dek Jadranske straže  na  drž. deški in
dekliški meščanski šoli v Celju na sploš-
no žcljo ponovil v režiji g. Josipa To-
mažiča nad vse uspelo igro »Peterčkove
poslednje sanje« v nedeljo 15. t. m. ob
16. v Mestnem gledališču. Cene znižane.
Igra je dosegla pri številnem občinstvu,
kakor pri kritiki izreden uspeh. Vstop-
nice bodo v predprodaji pri PJS.
c Novost za Celjane   bo letošnja pri-
reditev akademikov S. O.  Sloge,  ki se
bo pričela v soboto 7. t.  m.  ob 20.30
v Narodnem  domu.  Ceprav je  bila  ta I
prireditev že doslej vsako leto višek se- j
KINO METROPOL CELJE eüsüs-
5., 6., 7. januarja predvajanje nadvse  gran-
dioznega filma
0LIJHPI]9 I. del
[Festival narodov v Berlinu 1. 1936.]
7. ob 20.30, 8., 9. in 10. januarja
0L1MPI3Ü II. del
[Festival lepote]
Rcžija:  Lent Riefenstahl
zone, se je naša mladina sedaj še bolj
potrudila, da bo vsak obiskovalec pri-
šel na svoj račun. Ker je število kon-
certov v Celju relativno zelo majhno,
so Slogaši povabili k sodelovanju gdč.
Polajnarjevo in gg. Gostišo in Adami-
ča, člane drž. konservatorija iz Ljub-
liane. Mladi umetniki so doöegli v Ljub-
ljani splošno priznanje — priborili so si
vstop v državno opero. Gdč. Polajnar-
jeva ima lep in mehak sopran, ki ji je
pridobil splošne simpatije, da je v Ljub-
ljani ena najpriljubljenejših koncertnih
pevk. V sedanjem času, ko nam splosno
primanjkuje tenoristov, je Gostiša res
odkritje. In to v pravem pomenu besede.
Gostiša je bil preprost kmečki fant, ki
je prepeval v domačem zboru. Njegov
glas pa ie zbudil povsod veliko pozor-
nost. K sreči so se našli uvidevni ljud-
je, ki so mu omogočili študij in odprli
pot med velike pevce. Gostiša je učenec
direktorja konservatorija g. Betetta.
Pianista Adamiča smo slišali že večkrat
v radiu. Poleg klavirja, ki je njegov
specialni studij, je izredno vsestranski
in obvlada vse instrumente z neverjetno
popolnostjo. Akademiki Slogaši bi pa
radi uvedli še neko novost in sicer —
točnost. V Celju se je razpasla navada
silnih zamud. Ker je v interesu prire-
diteljev kakor tudi obiskovalcev, da se
prireditev redno začne, opozarjamo, da
bo začetek točno ob 20.30. Naša nacio-
nalna mladina Vas vabi, da se udeležite
njene prireditve, saj je dobiček name-
njen   pedporam   celjskim   študentom.
c Brezuspešno pranje. Na našo ugo-
tovitev, da je g. Peter Magajna, šef
celjske železniške postaje, Ceijanom
znan že od poprej, ko je agilno deloval
kot navdušen Sokol v Štorah, skuša od-
govarjati »Slovenski dorn«, češ da je
moral pod prejšnjimi režimi biti marsi-
kdo član sokolske organizacije. Ker mi-
sli »Slovenski dorn« tu očividno g. Ma-
gajno, ga vprašamo, ali je bil g. Magaj-
na tudi prisiljen, da je opravljal pri
Sokolu važno funkeijo, če je res že mo-
ral biti član sokolske organizacije, ka-
kor pripoveduje »Slovenski dorn« ? Ima-
mo še marsikaj, kar bi radi povedali
»Slovenskemu domu«, a nam je to za-
Hino ÜH10H
LEljßpredvaja:
MÄTINEJ.H:
HEIDI
Od  5.  do  inkl. 7. januarja prekrasen  film s čarobnih otokov
južnega morja
V glavni vloqi 8-lclni Caruso  - Bob^ij Breen.
PRIHODNJI SPÖRED :    polarna Iu6 (Sonja Henie)
Fr. Korotanski:
Radiofermaffio
kopalisce in zdra-
vilište v Laškem
Ko si izpred kolodvora Laško, ki leži
na progi Celje—Zidani most približno
v sredini, namenjen v radioaktivno ko-
pališče in zdravilišče Laško, moraš pred
mostom, ki pelje čez Savinjo v mesto,
pri hotelu Henke in pri Prinčičevem
kiosku zaviti na levo, če si z avtom, po
asfaltirani kopališki cesti, sicer pa mi-
mo Sokolskega doma po pešpoti, ki pe-
lje za visoko živo mejo skozi bližnji
park. Ob vhodu v ta park je stal nekoč
na zidanem podstavku velik, zmaju po-
doben krilat lev, ves posrebren proti
vremenskim vplivom. Napis na njego-
vem ščitu se je glasil:
Laborantibus salutem.
»Betežnim rešitev« in zdravje obeta
tudi še dandanes to znamenito in slo-
vito kopališče.
Dolg in gost drevored obroblja Savi-
njo in se vleče med njo, med cesto in
dvojno visoko živo mejo proti severu
ve6 kot pol kilometra. Le tu pa tam
opaziš majhno skupino smrek ali ne-
kaj borov. Največ je listaveev, divjih
kostanjev in bukev, potem lipe in lipov-
ci, gabri, javori, topoli, tako da so
poti, steze in stezice pozimi in spomladi,
ko si človek najbolj želi solnca, svetlo-
be in toplote, jasne, odprte in razgre-
te, v vročem poletju pa vse s svojimi
klopmi, mizicami in mehkimi zelenimi
tratami tja do roba bistre Savinje v
temni hladni senci. V visok drevored,
po katerem korakaš, kmalu zablešči
svetlobelo zidovje gosposkega poslopja.
Ko stojiš sredi pred njim in se najprej
naslajaš na lcpotičnih gredah in gredi-
cah s krasnimi, dišečimi nizkimi in vi-
sokimi vrtnicami, z belimi kipi starogr-
ških boginj v njihovi senci in
v njihovem vonju, tedaj šele opaziš, da
imaš pred sabo prav za prav dvoje po-
slopij. Desno je enonadstropno z desetimi
okni v pročelju. Levemu, dvonadstrop-
nemu, se pozna, da se prvotnemu po-
zneje prizidali na severni strani prizi-
dek, ki ima sedaj v svojem pritličju
upravo, ordinaeijsko sobo, blagajno in
vhod. V tej stavbi, ki je na zunaj v
pročelju lepo razčlenjena po stranskih
traktih, so v pritličju velik plavalni ba-
zen ter vecje in manjše kabine z mra-
mornatimi kopkami (kadmi). V njego-
vem prvem in drugem nadstropju pa so
zopet sobe in stanovanja za tujee. Obe
te stavbi pa sta zvezani po vmesni, vi-
soki, s steklom kriti verandi.
Za zdraviliščem opaziš na lepo izrav-
nanem prostoru v kotu med Savinjo in
Rcčico, ki jo obroblja mogočen zid z
ležalniki za solnčenje, velike kamnite
pldšče z nastavki. Tu spodaj vro iz raz-
poklin živega skalovja oni izvirki radio-
aktivnih toplic, ki so jih prvič zajeli
strokovnjaško pred približno 85 leti. Iz
nabiralnika, kjer se stekajo, jih črpal-
nica na vodo, ki jo daje Rečica, dovaja
po ceveh v veliki plavalni bazen in v
kabine, tako da vroča voda stalno do-
teka in odteka. Termalna voda je ved- j
no kristalno čista, brez vsakega vonja,
duha in okusa ter ima temperaturo
30" R, kakor človeška kri. Cetudi Sa-
vinja naraste tako, da tečejo njene vode
od plošč nad rezervarjem ali celo čez j
nje, ostane termalna voda čista. Tista j
velika podzemna vodna žila, iz katere
črpajo zajeti vrelci svoje vode, ima ra-
zen njih še mnogo drugih stranskih ži-
lic, po katerih vre voda naravnost v
dno in strugo Savinje. Če Savin ja nara-
ste in se valijo po njeni strugi velikan-
ske vodne množinc, je njihova teža in
pritisk na one podvodne termalne vrel-
ce tako silen, da ne morejo iztekati
kakor sicer ob normalnem stanju reke
in njenem normalnem pritisku na nje.
Ob naraščanju in ob poplavah Savinje
so vsi ti vrelci zaprti, zato se mora
dvigniti gladina v rezervoarju zajetih
vrelcev, ki je stalno 62 cm nad vsako-
kratno gladino Savinje, dočim je n&koč
razlika znašala celo 120 cm. Oni vrelci,
ki se izlivajo v Savinjo, nam pa tudi po-
jasnjujejo, zakaj so kopeli v Savinjö v
poletnem času baš pri Laškem tako
učinkovite kakor nikjer  drugod.
Slikovita in mikavna je bližnja okoli-
ca, ki si jo gost je lahko ogledujejo na-
ravnost iz svojega stanovanja v zdravi-
lišču ali pa na kratkih in prijetnih ia-
prehodih. Ce gledaš skozi svoje okmo
proti vzhcdu ali jugu, imaš pred sabo
ljubko idilo, srednjeveško romantiko in
herojsko smelost visokogorskih strmin.
Idila, mehka in ubrana, je ozko od-
merjeni svet, ki sega od zdravilišča do
vznožja smelega Huma, Preko uspava-
joče Savinje se v vročih poletnih nočeh
v svitu vzhajajoče lune ziblje čolnič
čez vodo v temno in hladno senco erne-
ga borovja in smrekovja, ki odeva
vznožje Huma. Nekoč so malo niže bro-
darili čez Savinjo na čolnu? ki je bil pri-
vezan na žično vrv, segajočo od enega
brega do drugega. Tuj inženjer se je
kljub ponovnemu svarilu predrznil po-
skusiti se v tem colnü prepeljati čea
razbesnelo Savinjo. Silovitost drveßib
valov je zgrabila coin, pretrgala žico inj
odnesla coin in smelega brodarja. Sred-
njeveška romantika, polna ve-selih in
žalostnih dogodkov, je slika, ki ti jo
nudi razvalina starega  gradu  LaSkega
Štcv. 2
»NOVA DOBA« — (i. I. 1939
Strau S
enkrat žal nemogoče. Povemo samo to,
da se sokolska organizacija prav nič
ne trga za ljudi, ki ne spadajo vanjo.
NAJBOLJ PRILJUBLJENA vsako-
letna predpustna prireditev »III. CELJ-
SKI KARNEVAL« bo letos 11. febru-
arja v Narodnem domu.
c Izredni občni zbor Sokolskega dru-
štva Cclja - matice bo v četrtek 12. t.
m. ob 20. v mali dvorani Narodnega
doma. Na dnevnem rcdu so dopolnilne
volitve v upravo. -— Eno uro pred obč-
nim zborom bo istotam članski sestanek,
na katerem bo razgovor o izrednem obč-
nem zboru.
c Letošnji pies akademikov »Sloge«
je predmet splošnega zanimanja in vse
kaže, da bo, kakor vedno, tudi letoa naj-
bolj obiskana celjska prireditev. Najav-
ljene so žg skupine akademikov iz Ljub-
ljane, Maribora in od drugod.
c Svetosavska beseda se bo pričela
v soboto 4. februarja ob 20.30 v Narod-
nem domu. Dvorana bo toplo zakurjena.
Igral bo jazz-band »Odoon«. Vabilo se
smatra kot vstopnica. Oblačilo poljub-
no. Cenj. dame se prosijo, da se blago-
volijo udeležiti te prireditve po možno-
sti v narodni noši kateregakoli slovan-
skega naroda. Vstopnina: prostovoljni
prispevki. Plesni red se bo dobil pri
vhodu. Cenj. meščanstvo je vabljeno k
udeležbi.
c Izjemonia se bo zaeel koncert aka-
demikov »Sloge« v Narodnem domu v
soboto 7. t. m. točno ob 20.30! Po pri-
četku ne bo dovoljen vstop v dvorano.
Zato prosimo cenjene obiskovalce, naj
bodo točni.
c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in
okolice bo irnelo svoj redni sestanek v
soboto 7. t. m. ob 16. v prostorih Na-
bavljalne zadruge v Celju.
e Celjsko pevsko društvo bo imelo
od prihodnjega tedna dalje zopet redne
pevske vaje ob torkih za ženski zbor, ob
sredah za moški zbor in petkih za me-
šani zbor. Odbor prosi vse pevke in
pevce, da bi redno posečali pevske vaje.
Dobro došli tudi novi pevci in pevke!
c Francoski krožek v Celju sporoča,
da bo v ponedeljek 9. t. m. prva ura
konverzacijskega tečaja francoskega
krožka in to kakor običajno ob 18.30
v lokalu Francoskega krožka pod vod-
stvom g. prof. Karbe.
c Presenečen bo vsak, ki bo obiskal
bar na prireditvi akademikov »Sloge«.
Barska godba.
c Ccljski šahovski klub je priredil
pred dnevi svoj redni mesečni brzotur-
nir, ki se ga je udeležilo 11 igralcev.
Prvo mesto si je priboril g. Vladimir
Diehl z 9, drugo me3to g. inž. Sajovic
z 8 in pol, tretje mesto pa g. J. Grašer
s 7 točkami. V sredo 4. t. m. se je pri-
čelo prvo kolo glavnega  turnirja.
c 27 let robije za štiri zverinske umo-
re. Pred petčlanskim senatom okrožne-
ga sodišča v Celju sta se zagovarjali
v torek zaradi umora odnosno napclje-
vanja k umoru 18-letna služkinja Anica
Viänarjeva in njena 23-letna sestra Ma-
rija Višnarjeva iz okolice Vitanja. Ani-
ca Višnarjeva je bila obtožena, da je
umorila stiri otroke. Dne 21. oktobra
1937 je na Planini pri Zrečah umorila
6 mcsecv starega Mirka Višnarja in lani
13. maja istotam še 3 mesece starega
Ivana Višnarja, otroka njene sestre Ma-
rije. Oba otroka je umorila s tern, da
ju je z vso silo stisnila čez trebuh.
Dnc 5. novembra 1937 je v Koritnem pri
Oplotnici na sličen način umorila 4 me-
sece staro Marijo Vitrihovo, Lani 22.
septembra pa je na Padeškem vrhu pri
Zrečah umorila 4 mesece starega Mirka
Crešnarja s tern, da mu je s komolcem
zdrobila glavico. Marija Vümarjeva je
bila obtožena, da je nagovorila svojo sc-r
stro Anico, da je umorila njena dva
otroka. Razprava je bila tajna. Anica
Visnarjeva je bila obsojena na 12 let,
Marija Višnarjeva pa na 15 let robije..
c Žetev smrti. V Zavodni je umrla
v soboto 84-letna zasebnica Ursula Kle-
novškova. Istega dne je umrl v Pečov-
niku 30-letni občinski revež Franc Sav-
šek. V sredo je umrl v Medlogu štev. 11
pri Celju 73-letni železniški delavec v
p. Jakob Jazbinšek. V celjski bolnici je
umrl v soboto 75-lctni dninar Peter
Turnšek z Miklavškega hriba pri Celju,
v sredo pa 77-letni Karel Tcrbovc,
oskrbnik posestva šolskih sester na Sta-
rcm gradu. N. p. v m.!
c Ogenj, ki bi bil skoraj postal usoden.
V torek okrog 21. je polnil neki želez-
ničar na celjski postaji blizu hotala
»Pošte« svetilni plin'za razsvetljcvanje
vlakov v cisterno, ki je stala na tračni-
cah. Nenadno se je plin vnel. Vročina je
bila tako huda, da so se tračnice raa-
belile. Obvestili so takoj celjske gasilcc.
Kmalu sta prispela dva gasilca, ki sta
kljub veliki nevarnosti zaprla cisterno
in s tern pogasila ogenj. Ce bi bila ci-
sterna eksplodirala, bi bila nastala ka-
tastrofa, ker je bilo v bližini vcč cistern,
napolnjenih z nafto, ki bi se bile gotovo
vncle  in  povročile  silno eksplozijo.
c Nevaren tat pod ključem. Oblasti
so v zadnjem času s tiralico zasledovale
34-letnega, v Nemčiji rojenega in v Koz-
je pristojnega Karla Cirkovniga zaradi
stevi^lnih tatvin, ki jih je bit izvršil
v okolici Celja. Ko sta ala orožniski na-
rednik Letig iz Stor in orožniški kap-
lar Vlajsavlovič v torek dopoldne po
Kazlagovi ulici v Celju, sta srečala Cir-
kovniga, ki ga sicer nista poznala. Ker
se je pa njegova zunanjost strinjala z
osebnirn popisom na tiralici, mu je Le-
tig zaklical: »Cirkovnig, pridite sem!«
Cirkovnig se je naglo okrenil. Orožnika
sta ga takoj prijela, ga odvedla v bliž-
njo vežo, ga tarn uklenila in odvedla v
zapore okrožnega sodišča.
c Prijave za rentnino. Da vena uprava
v Celju razglaša, da traja rok za vlaga-
nje davčnih prijav za rentnino od 1. do
31. t. m. Točno izpolnjene prijave naj
davčni zavezanci vložijo v tern roku pri
davčni upravi v Celju odnosno pri pri-
stojni upravi občine. One, ki bi vložili
prijavo prepozno ali bi jih sploh ne vlo-
žili, bo zadela kazen po določilih čl.
138. zakona o ncposrednih davkih.
KINO  DOM  CELJE
Od 5. do 9. t. m.: »Zrcalo življenja«
6. in 8. t. m. matin eja:  »Tu smo mi!«
Od 10. do 12. t. m.: »Panama«
c Nočno lekarniško službo ima od 7.
do  13.  t.   m.  kr.  dvorna  lekarna   »Pri
Mariji pomagaj«.
c Gasilska četa Gelje. Od 8. do 14.
t. m. ima službo II. vod, inspekcijo čast-
ni predsednik g. Jellenz.
Ob novem letu trgovske knjige, red-
niki, brzovezi in razne mape v veliki iz-
biri pri tvrdki Karl Goricar vdv., Celje,
Kralia Petra c. 7—9.
Iz obcinsfva
Pro&adanie v fräerefci
stroki in niegov vzrok
Sadnji čas skoraj ni dneva, da bi se
r.e slišalo po frizerskih salonih vpra-
Sanje in začudenje naših dam, ali je
cploh mogcče strokovno izvesti trajne
kodre po ceni, ki je bila prikazana pred
nekaj dnevi v obliki letakov, na katerih
Klub damskih frizerjev v imenu zaščite
atanovskih interesov ponuja trajne ko-
dre po 35 din. Tajnik tega kluba je
imel že pred 20 meseci v svoji izložbi
lepo številko 40 za trajne kodre, ko so
se drugi frizerski mojstri še držali
dnevnih ccn. Blagajnik tega kluba pa je
pod nazivom > izjem« že pred leti zni-
ževal eerie. Številka 50 je bila v izložbi,
zadnje presenečenje pa je blagajnik
tega kluba napravil s »50% znižanjem
cen trajnini kodrom«. Ta klub odnosno
njegovi funkcionarji so izdali celo le-
take, da »zaščitijo svoje stanov3ke in-
terese in pobijejo nepotrebno umazano
konkurenco«. Res je, da je nastala re-
akcija med reelnimi mojstri in so se
poslužili božičnih praznikov, da so odgo-
vorili na te nizke cene s ceno kot bo-
žičnim iznenadenjem, to pa samo do
božiča za reklamo. Vsako delo mora biti
primerno plačano, če hoče mojster kriti
svoje  dajatve   napram   osobju   in   tudi
ZYEZNÄ TISKARNA V CELJU
izvršuje vsa  tiskarska   dela  po  zmernih   cenah
ostale dajatve. Ni dvoma, da taki pojavi
pomehijo propadanje naše stroke. Cas
je, da oblast take pojave onemogoči s
tern, da končno potrdi minimalni cenik.
Franjo Frajlo.
Kie ie sorJalno delo i
V ponedeljek je nastalo v Celju juž-
no vreme in sneg, ki je ležal v velikih
množinah na trgih, cestah in ulicah, se
je začel topiti. Vse mesto je kmalu za-
plavalo v blatni brozgi, ki ponekod
sploh onemogoča pešcem prehod. Pre-
bivalstvo, ki si mora kvariti obutev in
je v tej mrzli brozgi izpostavljeno ne-
varnosti prehlajenj, upravičeno kritizi-
ra postopanje mestne občine, ki ni po-
skrbela za odvažanje snega in čiščenje
vseh trgov, cest in ulic. Prav tako se
bridko pritožujejo številni brezposelni,
ki so pričakovali, da bedo dobili pri od-
važanju snega začasno zaposlitev in
vsaj skromen zaslužek, zlasti ker tudi
v letošnji zirni ni uvedena pomožna
akcija za zaposlitev brezposelnih. Mest-
na občina, ki se včasih tako rada po-
hvali s svojo socialnostjo, je imela pred
dnevi priliko, da pokaže svojo soci-
alnost tudi z dejanjem. To pa je oči-
vidno »prezrla« in sedaj lete na njo
ogorčeni očitki domačinov in tujcev, ki
ne more jo razumcti takega postopanja
v Velikem Celju v letu 1939.         —n—
Sokoistvo
x  Sokolsko društvo  Celje-matica ob-
vešea vse telovadeče članstvo, naraščaj
in deco, da se bo zopet pričela redna
telovadba vseh oddelkov po šolskih po-
čitnicah v torek 10. t. m.
x Rodna telovadba starejših bratov
Sokolskih društev Celja-matice in So-
kola I se bo pričela takoj po počitnicah
v torek 10. t. m. ob navadnih dneh.
Sport
*  Tekina v slaloinu za juniorje in se-
niorje bo v petek 6. t. m. pri Celjski
koči s pričetkom ob 11. dopoldne. Tek-
mo priredi zimskosportni odsek SPD v
Celju za svoje elane - smuške tekmoval-
ce, za katere je udeležba pri tekmi ob-
vezna.  Tekmovalci  se  mora jo  prijaviti
v  Celjski  koči  vsaj  eno  uro  pred pri-
četkom  tekme.  Snežne  razmere  so  od-
lične,  zato  se  bo  pri  Celjski  koči  na
praznik zbralo mnogo smucai'jev.
*   Snežne  razmere dne  5.  januarja:
Celjska koča  (700 m): —5, jasno, na
podlago 30 cm zapadlo  20 cm novega
snega, pršič. Mozirska koča (1344 m):
—7,  jasno,  na  70   cm  podlage  30  cm
novega pršiča. Sneg za smučanje odli-
čen.
DOPISE
nam je treba tloslaviti vsak toden naj-
pozneje do četrtka opoldne. Samo v
nujnih primerih jih sprejemamo so v
petek do 9. dopoldne.
z ostanki okroglega branika in štiriogla-
tega večnadstropnega stolpa, »Tabor«
na Gorki, ki jo še danes krasi skromen
vinogradič. Nad obema pa kipi kvišku
herojski okameneli orjak Hum, strm,
skalnat, pogozden in pečevit; grozi s
svojimi brezdni in prepadi, pa vabi ob
tnem s svojimi gozdički in s svojim
grmovjem, z lepo speljanimi stezicami
in z bogato, drugod v tej okolici redko
floro, da se sam v čolnu prepelješ čez
Savinjo in ga obiščeš.
Ce so ti pa odkazali okno s pogledom
proti zapadu, se tvoj pogled prijetno
dviga od asfaltirane kopališke ceste,
od železniške proge in od tako zvanc
Peči, skozi katero vozi Huda jama svoj
premog na bližnjo postajo, vedno vise
in vise po lahno dvigajočem se zelenem
pobočju s staro »Svicarijo«, dokler se
ne ustavi pred visoko dvostolpno cerk-
vijo sv. Mihaela, ki od tod s svoje
zračne, zelene planice ščiti in obvlada
vso pokrajino.
Ce poezija krasne okolice na prijeten
način obdaja kakor duhteč venec zdra-
vilišče in njegove naprave, tudi razni
arhitektonski okraski in lepe umetnine
poživijajo njegovo notranjost in tudi
njegovo zunanje lice.
Ob vhodu za vožove in avtomobile, ki
pelje z glavne ccste tik ob Rečici pred
kopališče, so stala nekoč velikanska mo-
numentalna zidana vrata, višja kakor
je bližnji Sokolski dom, pa tako široka,
da sta se pred njimi dve elegantni ekvi-
paži lahko izognili druga drugi. Veliki
lev, ki je stal nad vrati, se je med sve-
tovno vojno baš na velikonočno nede-
ljo dopoldne z njimi vred podrl; z nji-
mi je zginil tudi sam od sebe stari ble-
steči napis: »Kaiser Franz Joseph Bad«.
Na strešnem prekrovu zdraviliškega
doma so stali štirje levi iz težkega bro-
na, 1. 1873. kupljeni na razstavi na Du-
naju, dva na sprednji strani, obrnjena
proti hribu sv. Mihaela, dva na zadnji
strani s pogledom na Savinjo in Hum.
Drugi lev je stal pred domom tarn, kjer
sedaj vidiš sredi vrtnic kip Talije. Tudi
glavna vhoda v zdraviliski dom in v ko-
pališko hišo sta bila arhitektonsko iz-
delana in okrašena; levi, to je vhod v
kopališče samo, je 'imel dvonadstropen
portal, ki ga je poleti zagrinjalo gosto
zeleno srabotje od vrha do tal.
Veliki plavalni bazen s svojimi okrog-
lobočnimi okni je monumentalna zgrad-
ba, ki učinkuje po svojih dimenzijah pa
tudi po svojem smotrnem in somerncm
načrtu. Z one strani ima vhod, ležišČe
in oblačilnico za dame, z nasprotne za
gospode, Izmed kabin je največja, v
katere gloTboki in blesteči kapki lahko
plavaš v krogu s pogledom na Hum, še
danc3 umetniško okražena;    do    konct,
svetovne vojne je bila to »cesarska ka-
bina«.
V  zdraviliškem domu so štirje reliefi v
medaljonih  po  kiparju    Thorwaldsenu,
ki predstavljajo v alegorijah štiri letne
case;   v  prvi  gostilniški sobi  vidiš  po-
mlad, v drugi poletje, v veliki jedilnici
na isti strani pa jesen in zimo. Zadnja
dva reliefa nosita ime Tnorwaldsena, ki
ga  bereš pri jesenski  sliki na sedišču
žene, pri zimski sliki pa na stolu sklo-
njenega starca. Prva dva reliefa sicer
nista označena z imenom, a njuna kom-
pozicija in izvedba v posameznih delih
ter podrobnostih se tako zelo ujema s
signiranima, da skoraj ne more biti dvo-
ma o istem izvoru vseh štirih.
V  imenovani veliki jedilnici vzbujata
našo pozornost še prav posebej dva pre-
cej velika, vendar ne popolnoma enako
velika štirioglata reliefa. Desni živo in
nazorno     prikazuje    umor     nedolžnih
ctročičev po ukazu Herodovem ter ima
spodaj besedilo:
Sub throno Dei omnes sancti clamant:
Vindica  sanguinem nostrum,  Deus
noster!
Levi relief, nekoliko večji od desnega,
tudi poln življenja, živahnosti in nazor-
nosti, razodeva isto kompozicijo, isti na-
čin izražanja in upodabljanja, isti ilog
in duh kakor prvi. Štirje konji v divjem
diru, na njih jezdeci, prvi z golim mc-
čem, drugi z napetim lokom in puščico,
tretji z vihrajočo tehtnico, zadnji, smrt,
pa z nabrušeno, zamahnjeno koso, vse
v gornji skupini; v spodnji pa hromi z
berglami, slepci, obupanci, samomorilci,
mati nad mrtvo hčerjo, žena z otroko-
ma, kralj z ženo in hčerko in drugi mo-
žje, vsi v obupu pred smrtjo in ločitvi-
jo, potem še en mož, delavec ali kipar,
sklonjen in omagujoč z dletom in kla-
divom, naposled pa kip lepe žene, po-
doba miru pred oljkino vejico, Apoka-
liptični jezdeci, Janczovo razodetje o
srdu božjcm. V elegantnem salonu, v
katerem so bili nekoč razkošni plesi du-
najske aristokracije, sedaj pa vsako je-
sen Barbarina slavnost slovenskih ru-
darjev ali druge slavnosti, kakor glav-
na skupščina naše Družbe sv. Cirila in
Metoda 1. 1931., vidiš za vhodom iz je-
dilnice ljubko izdelan kip boginje De-
metre - Cerere, grško - rimske boginje
žetve in rodovitnosti in boginjo z ro-
gom, polnim sreče (Pandora). V levi,
precej veliki vdolbini boš v tern salonu
opadl krasno in zanimivo kiparsko delo
na podstavku. Lepa mlada Amazonka
kroti' iskrega konja, ki se upira, se ji
brani in ji v jezi grize njeno vihrajočo,
le deloma njeno golo nogo pokrivajočo
haljo.  Na majhnem medaljonu,  ki  !•»
Stran 4
»NOVA DOBA« — 6. I. 1939
Štev. 2
Iz naših kraiev
Zafec
ž Jubilej ugledne Žalčanke. Na Nove-
ga leta dan je praznovala ga. Marija
Goričanova, posestnica v Zalcu, v ož-
jem rodbinskem krogu 75-letnico sVo-
jega življenja. Jubilantka se je kot mla-
do kmečko dekle izučila v zdravilišču
Rogaški Slatimi kuhanja in je prišla
nato v znano Vrečerjevo hišo v Zalcu.
Tu se je kmalu poročila z mizarskim
mojstrom, posestnikom in znanim pev-
cem-tenoristom g. Francem Goricanom,
ki je starejši generaciji še v dobrem
spominu. V srečnem zakonu so se rodili
trije sinovi in ena hčerka. Med svetovno
vojno je jubilantka izgubila moža in
dva sinova. Te težke preizkušnje je ni-
so strle in še danes sama marljivo in
skrbno vodi svoje posestvo. Njen sin
Franc je trgovec s hmeljem in posest-
nik, hčerka Mici pa je soproga g. Fra-
nja Cuša, šefa davčne uprave v Celju.
Splošna priljubljeni in spoštovani ge.
Goričanovi, ki je že mnogo let zvesta
naročnica našega lista, iskreno čestita-
mo k lepemu jubileju in ji želimo, da
bi ji usoda naklonila zdravje in zado-
voljstvo tja do skrajnih meja človeške-
ga življenja!
Sv. Peter v 5. d.
št Silvestrovanje, ki ga je priredilo
Sokolsko društvo v Sokolskem domu, je
uspelo nadvse zadovoljivo. Občinstvo, ki
je napolnilo dvorano do zadnjega kotič-
ka, se je prisrčno zabavalo in nasme-
jalo pri posrečenih šaljivih nastopih, ki
so jih vprizorili društveni igralci. Pro-
gram je bil obaežen in hitro so mine-
vale ure starega leta. Polnočna alego-
rija z govorom br. prosvetarja je bila
zelo posrečena. Po polnoči se je mia-
dina veselo zavrtela v novo leto.
Vransfco
vr »Vranska Vila« je priredila na
Silvestrovo zabavni večer, ki je lepo
uspel in je bil tako dobro obiskan, ka-
kor žo mnogo let ne. Vrstili so se šte-
vilni posrečeni prizori in nastopi in na-
enkrat je bila polnoč. V učinkoviti ale-
goriji se je pojavilo izpod bele snežne
odeje ljubko dekletce, mala Taja Reb-
čeva kot »Novo leto«. Večer je spret-
no vodil naš marljivi in nadarjeni g.
Sedej, ki je tudi v glosah, polnih hu-
morja očrtal dogodke preteklega leta in
ošvrknil one, ki jim je domača priredi-
tev premalo ter so se odpeljali na lep-
še in boljše zabave. Pogrešali jih ni-
amo, nenadomestljiv pa itak nihče ni.
Slovenigradec
s Silvestrovanje. Kakor vsako leto, se
je Slovenjgradec tudi letos poslovi! od
Btarega leta v Sokolskem domu, kjer je
tukajšnje Sokolsko    društvo    priredilo
svoje tradicionalno silvestrovanje. Pred
polnočjo je dramski odsek v režiji s.
Prenerjeve vprizoril nekaj burk iz slo-
venjcgraškega življenja, ki jih je za to
priliko spisala agilna s. Ljuba Pren?r-
jeva. Po petju narodnih pesmi, ki jih je
zapel tukajšnji oktet, se je br. starešina
Ivan Rojnik poslovil s klenimi besedami
od starega leta. S poskočnicami, ki jih
je zaigral pod taktirko priljubljenega
Ferčija slovenjegraški jazz, je staro in
mlado z najlepšimi upi in nadami zaple-
salo v Novo leto.
s Gankarjcva proslava. Na praznik
sv. Treh kraljev bo priredila slovenje-
graška podružnica Narodne strokovne
zveze v Sokolskem domu počastitev 20-
letnici smrti Ivana Cankarja. O življe-
riju in delu našega velikega slovenskega
pisatelja bo spregovorila uvodno besedo
slovenska pisateljica gdč. Ljuba Prener-
jeva, nakar bodo naši vrli delavci vpri-
zorili Cankarjevo dramo »Hlapec Jer-
nej in njegova pravica«. Cisti dobiček
proslave je namenjen revnemu delav-
sivu. Zato upamo, da bo naše občinstvo
vedelo ceniti požrtvovalnost in trud
našega delavstva in se bo v velikem šte-
vilu udeležilo te pomembne proslave.
s Posnemanja vrcdna gesta. Tudi le-
tos je tukajšnja tovarna kos Karel Köll-
ner in sin obdarila za Novo leto vse
svoje delavce in nameščence in tako po-
novno dokazala velik socialni cut in
upoštevanje potreb našega revnega de-
lavstva. Delavstvo se svojemu dobremu
šefu g. Köllnerju najiskreneje zahvalju-
je in se mu bo z marljivim in vestnim
delom oddolžilo za njegovo veliko ra-
zumevanje.
s Oscbna vest. Od banske uprave v
Ljubljani je premeščen na sresko načel-
Ftvo v Slovenjgradcu g. Vladimir Sonc.
s Novi Zdravstveni dom in Protitu-
berkuLozni dtepanzer v Slovenjgradcu
sta pričela delovati v ponedeljek 2. t. m.
po sledečem razporedu: 1. Zdravstveni
dom — šef dr. Maks Pohar — - ima urad-
ne ure: za šolsko polikliniko vsak torek
in četrtek od 11. do 12., za otroški dis-
panzer vsak torek od 15. do 16. in vsa-
ko sredo od 11. do 12., za posvetovalni-
co za matere vsako sredo od 15. do 16.
2. Protituberkulozni dispanzer — aef dr.
Lojze Simoniti — ima uradne ure vsak
ponedeljek in petek od 15. do 17.
ffofifice
k Zanimiva sodna razprava. Z nape-
tostjo so konjiški gasilci in vsi prija-
telji gasilstva pričakovali sodno razpra-
vo, ki bi bila morala biti v sredo 4. t.
m. pri tukajšnjem sodišču v sobi št. 5
zarddi § 302 k. z. Tožitelj je predstav-
nik občine v gasilski upravi sodni sta-
rešina g. Andre j Levstek. Obtoženca
sta g. Karl Strucl, dolgoletni tajnik tu-
kajšnje gasilske uprave in poveljstva,
ter g. Stane Jerman, podp. gasilske čete.
Obtožnica očita g. Karlu Struclu, da je
na seji uprave lani 27. novembra med
drugim službeno rekel g. Levsteku: 1.
da je Levstek četi škodoval, čim je k
njej prišel; 2. da je Levstek kriv, da
je četa izgubila svojega agilnega pred-
sednika g. Otorepca; 3. da je Levstek
tujec (v Konjicah); 4. da Levsteka no-
ben konjiški gasilec ne mara; 5. da je
Širucl ob Levstekovem izreku besede
»prišel« v fonetični obliki »pršu« opo-
našal ta izrek njemu v obraz z beaeda-
mi: »pršu! pršu!« in dostavil, da se
reče »prišel«; 6. da je Štrucl izjavil, da
ni Levstek na mestu. Gosp. Jermanu
očita obtožnica, da je rekel na gasilski
seji o Levsteku: »In ta (tujec) nam naj
komandira?!« K razpravi sta prišla gg.
' Stiucl in Jerman v gasilskem paradnem
kroju. Pred pričetkom razprave je g.
Štrucl opozoril g. sodnika, da gasilski
zakon ne dopušča, da bi sodišče razprav-
ljalo o notranjih zadevah gasilske čete,
sato se naj g. Levstek, če se čuti pri-
zadetega, pritoži na četno upravo, ki je
po njegovem mnenju edina merodajna,
da razpravlja o torn. »Ako pa je sodišče
kljub temu mnenja, da lahko sodi o
tem, tedaj pa oporekam«, je izjavil g.
Strucl, »temu sodišču pristojnost, ksr
toži sodni starešina tega sodišča. Zahte-
vam, da sodi neprizadeto drugo sodiščc.
Za svoje trditve pa born podal dokaz
resnice«. Sodišče je nato ugodilo zahtevi
g. Štrucla in bo prihodnja razprava v
Celju. O poteku bomo še poročali. Ka-
kor čujemu, bo g. Karl Strucl sedaj to-
žil sodnega starešino g. Levsteka zara-
di § 302. in sioer zato, ker je Levstek
izjavil, da je Štrucl znano pritožbo na
kr. bansko upravo o postopanju občine
SIov. Konjice z gasilsko četo sam na-
redil.
k Po končanih volitvah je nasprotni
tabor malo manifestiral in izkazal po-
sebno hvaležnost konjiškim Nemcem, ki
so kompaktno volili .. s krepkimi
vzkliki: »Dol z nemčurji!«
k Od starega leta smo se poslovili
v Narodnem domu, kjer je Sokolsko
društvo priredilo silvestrovanje. Tradi-
cionalnega gasilskega silvestrovega ve-
čera pa ni bilo. Najbrž ga gasilska
uprava ni hotela prirediti zaradi spora
z občino.
Laško
1 Silvestrov večer v Sokolskem domu
je bil prav dobro obiskan, pa ne po ti-
stih, ki so včasih posečali naše prire-
ditve in katerih obisk smo upravičeno
pričakovali. Ne razumemo, zakaj se nam j
izneverjajo, ko vendar niso vee časi, v j
katerih se je bilo treba bati prihajati
na sokolske prireditve. Večer je potekel
zclo animirano. Program je bil pester,
četudi ne povsem prikladen za sokolski
cder. V bodoče bo treba v tem oziru
pregledati spored nekoliko bolj kritično
in gledati, da se nekatere neokusnosti
izločijo. Najkočljivejša zadeva pa osta-
ne slej ko prej godba. Taka, kakršno
smo imeli na Silvestrovo, ni za Laško,
še manj pa za Sokolski dom. Navzlic
vsem tem nedostatkom pa je bil večer
[ prav lep in moramo izreči vsem sodelu-
jočim zahvalo. V. razmeroma kratkem
času se jim je posrečilo večer bogato
izpolniti in jim je veselo razpoloženje v
dvorani pričalo, da njih trud ni bil za-
man. Prav posebno pohvalo pa zaslu-
žijo tudi ss. Dolinškova, Drolčeva in
Herlahova, ki so oskrbovale šotor in pa
vsi darovalci raznih dobrot za ta večer.
1 Novi gospodarji združene občine
Laško - Marijagradec so v resnici zelo
sk^bni. Ko je začelo toplejše vreme je-
mati sneg z naših ulic, se je tudi naša
občina spomnila, da mu je treba poma-
gati in odvažati sneg v Savinjo. Najela
je skupino delavcev in voznikov iz mari-
jagraške občine in poskrbela, da so bill
pri tem delu zaposleni po večini kmet-
je ali sinovi dobro situiranih marija-
graških kmetov, ter pozabila pri tem
na naše reveže, ki bi tudi radi kaj za-
služili. V Laškem in v neposredni oko-
lici imamo dosti brezposelnih, ki čakajo,
da se jim nudi prilika za delo in zaslu-
žck, pa no najdejo milosti pri današnjih
gospodarjih. Pri teh velja čisto drugo
merilo za presojo revščine in potrebe.
1 Gostilničarska pivovarna. Zagrebški
dr. Mayer nadaljuje svojo borbo proti
naši pivovarni in je v novoletnem >,Slo-
vencu« posvetil temu namenu celo stran
Dokazati skuša, da ga vodi v tej borbi
izključno le ljubezen do slovenskih del-
ničarjev, ki jim hoče iz samega usmilje-
nja pomagati. V štev. 2. z dne 2. t. m.
pa priobčuje »Trgovski list« članek s
pomembnim napisom »Ganljiv altruizem
ali ponesrečena ljubezen do Gostilničar-
ske pivovarne«, v katerem pisec popol-
noma objektivno presoja to borbo in
prikazuje, kakšni nagibi vodijo dr. Ma-
yer ja in njegove tovariše v tej borbi
proti našemu slovcnskemu podjetju. Ker
je članek napisala osebnost, ki ni v no-
benih stikih ne z eno ne z drugo stra-
njo, je tem značilnejši, Opozarjamo na-
še čitatelje in prijatelje, da si ta članek
prečitajo.
1 »Deutsche Nachrichten« je naslov
novega zagrebškega nemškega politične-
ga lista, ki ga izdaja g. Karl Herman,
trgovec v Zagrebu. Namen lista je, or-
ganizirati Nemce v zapadnem delu naše
države. Nimamo nič proti temu, da goji
nemški živeij modsebojne stike in da
razvija v notranjosti naše države svoje
kulturno življenje. Vprašamo le, ali
je g. Herman legitimiran pričeti tako
akcijo, ko vendar ne more za svojo
osebo izkazati nemškega pokolenja, ker
je njegova mati rojena Slovenka in so
tudi o njegovem očetu pripovedovali, da
ni čistokrven Nemec. Gosp. Karl Her-
man je sin bivšega trgovca Hermana v
Laskem in njegove žene rojene Zima
ter je svak našega šolskega upravitelja.
Smo mnenja, da bi se naj tako organi-
zatorično delo rajši prepustilo čistokrv-
nim Nemcem, ki bi bili za to res upra-
vičeni.
1 Sokolslca maškarada bo na pustno
soboto 18. februarja v Sokolskem domu,
na kar že sedaj opozarjamo cenj. ob-
činstvo in društva.
na  tleh, ukročeni konj že vdano    nosi
mirno svojo jahalko.
Razcn teh umetnin najdeš v kopali-
šču, v kabinah, v cvetličnjakih, v bliž-
njem Steinovem dvoru ob Rödlovi ce-
sti več kipov ali vdolbin za nje, ki pri-
čajo o smislu in zanimanju nekdanjih
dunajskih lastnikov laškega zdravilišča
za upodabljajočo umetnost in njena de-
la. In tako lahko gost Radio-terme v
Laškem poleg zdravilnega in pomlaje-
valnega kopanja po mili volji in razpolo-
ženju tu obenem uživa lepo poezijo
krasne narave in mojstrovine upodab-
ljajočih umetnikov. Vse združeno v eno
harmonijo mu bo dalo ono ravnovesje,
ono harmonijo njegovih telesnih in du-
ševnih sil, ki jo imenujemo — ljubo
zdravje, ljubo mladost in pomlad.
I. J.:
Ob 20-letmd pre-
vrafa v Hrastniku
(Dalje)
4.
»Svobodni smo!« Zivela svoboda!«
S temi vzkliki je delavctvo dajalo duška
svojim čustvom. »Dol s tujimi izkoriščc-
valci in narodnimi nasprotniki!« Te be-
sede je bilo čuti med seetradanimi    in
izmozganimi delavci, ki niso več prizna-
vali nemške nadoblasti in tujega go-
spostva.
Ko je Narodni odbor videl, da hoče
delavstvo dati izraze svojim čustvom in
obračunati z onimi, zaradi katerih je
postala čaša trpljenja polna, je sklenil
na svoji prvi seji, ki je bila dne 31. ok-
tobra 1918 popoldne v Roševi gostilni,
da se naj prevrat izvrši brez prelivanja
krvi. Nemudoma je treba opozoriti oso-
vražene osebe, naj brez odlašanja in
tiho zapustijo kraj, sicer Narodni od-
bor ne more jamčiti za varnost njiho-
vega življonja. V rošte v pride jo rud-
niški ravnatelj Leiller, ravnatelj stek-
larne Wieltschnig, uradnik steklarne
Stadibauer, rudarski uradnik Ammer,
orožniški postajevodja Vargazon itd.
Posamezni člani Narodnega odbora so
bili delegirani, da obvestijo te osebe,
naj zapuste kraj takoj, najbolje že pri-
hodnjo noč.
Dne 1. novembra 1918. popoldne se
je zbrala pred glavno rudniško pisarno
velika množica, ki je zahtevala takoj-
šnjo odstranitev ravnatelja Lcillerja.
Dr. Rošu se je posrečilo, da je spravil
Loillerja brez zlih posledic na rudniško
lokomotivo, ki je bila pred ravnateljevo
pisarno. Lokomotiva pa ni prepeljala
Leillerja na postajo, kakor je bilo do-
ločeno, marveč do hiše Antona Urbajsa
(Možina). Tarn se je Leiller skril v
stanovanju takratnega hrastniškega po-
štarja Koschella.
Ravnatelj Gnu^ je sei po tem dogod-
ku takoj k ravnatelju steklarne
Wieltschnigu, ki je stanoval v vili pri
kcmični tovarni. Ko mu je ravnatelj
Gnus sporočil, naj v lastnem interesu
nemudoma zapusti Hrastnik, ker je
n]egovo življenje v nevarnosti, se je
Wieltschnig razburil in je izjavil, da se
rJkogar ne boji. Gosp. ravnatelj Gnus
jc nato pripomnil, da je storil svojo
dolžnost in da za bodoče odklanja sle-
herno odgovornost za eventualne po-
sledice.
Z isto vestjo jc šel g. Gnus na stano-
vanje poštarja Koschella, kjer je bil
tudi ravnatelj Leiller. Rekel je Leiller-
ju, naj se pripravi na odhod z vlakom,
ki bo vozil iz Hrastnika proti Mariboru
ob dveh ponoči. Sporočil je tudi Leil-
lerju, da bo za njegovo varnost poskr-
bel postajenačelnik g. Sulgaj, ki je bil
tudi clan Narodnega odbora. Ravnatelj
Leiller je na to pristal, pozneje pa si
je iz strahu premislil in ni sei na posta-
jo. Odločil se je drugače in je krenil
peš čez Krnice, Sv. Jurij in Sv. Jedert v
Laško in tarn stopil na vlak.
Ta večer je bila ponovna seja Na-
rodn*ga odbora. Clani, ki so bili delegi-
rani, da obvestijo osovražene osebe gle-
de takojšnjega odhoda, so poročali o
uspehih svojih posredovanj.
V vlogi, ki jo je Narodni odbor po-
slal poverjeništvu za notranje zadeve v
Ljubljani, je sledeče poročilo o dogod-
kih, ki so nastali v teh dneh:
»V noči od 31. X. do 1. XI. je bilo
na ukaz Narodnega sveta v Ljubljani
aretiranih v Trbovljah več oseb ter je
prišlo tamkaj v teku dneva do manj-
ših izgredov. Te vznemirjajoce ve3ti so
povzročile veliko razburjenje v Hrast-
niku. Zaupniki rudarjev so v teku dneva
pomirjcvalno vplivali na ljudstvo. Na
večer 1. XI. pa se je zbrala pred rud-
niško pisarno velika množica, ki je za-
htevala takojšnjo odstranitev ravnate-
lja Leillerja. Posrečilo se je Leillerja
odpcljati na varna. Množica je nato ob
10. zvečer vdrla v gostilno Alojza Lo-
garja. Zahtevala je, da so ji dali
brezplačno pijače. Ker je bilo razsaja-
nje vedno hujše in nevarnost od tre-
nutka do trenutka večja, smo pritegnili
v pomoč snujoči se narodni odbrani
bivšega orožnika stražmojstra Alojza
Kurascha. Ta je dobil od naših zaupni-
kov navodilo, naj gre na postajo ter po-
skrbi za varen odhod ravnatelja Leiller-
ja in drugih Nemcev. Med potjo na po-
stajo, okrog polnoči, je slišal imenovani
orožnik pri trgovini Jožefa Wouka trušč
Štev. 2
»NOVA DOBA« — 6. I.  1939
Stran   5
1 Radijske motiije. Nad 100 radioapa-
ratov je prijavljenih na našem poštnem
uradu in pričakovali bi, da bo poštna
uprava skrbela v nekoliko večji meri za
svoje stranke. Motnje so čimdalje večje
tako da kmalu ne bo več kazalo navi-
ijati aparate in loviti in poslušati poro-
čila, ki iih ni več mogoče razumeti.
Treba bo brezobzirno zasledovati one,
ki s svojimi napravami povzročajo mot-
nje, in jih strogo kaznovati, ne glede
na osebo. To je splošna želja in zahte-
va vseh lastnikov radioaparatov.
1 Kino Laško bo predvajal v četrtek
5. t. m. ob 20.30 in v petek 6. t. m. ob
16.30 in 20.30 sijajno komedijo v nem-
ščini »Cafe Metropole«. Revija razkošja
in elegance v luksuzni restavraciji »Ca-
fe Metropole«. Prekrasna mlada Ame-
ričanka si sama izgladi pot k svoji sre-
či. Napete (scene. V glavnih vlogah Lo-
retta Young, Tyron Power, Adolphe
Menjou. Predigra. — V soboto 7. t. m.
ob 20.30 in v nedeljo 8. t. m. ob 16.30
in 20.30 si naj vsakdo ogleda film mi-
lijonske inscenacije in briljantne reži-
je, razkošno orientalsko komedijo, spo-
jeno z duhovitostjo in humorjem »Ali
haba«. Čudni doživljaji Edi Cantorja v
deželi 1001 noči. Prekrasen film v stilu
»Bagdadskega lopova«. Zivljenje v ha-
remu. 1000 čudežev in atrakcij! V glav-
nih vlogah Edi Cantor, Tony Martin,
June Lang. Tednik.
Hrastnik
h  Silves^rpvanje v Sokolskem  domu.
Na Silvestrovo je bila naša dolina izred-
no razgifctana. Ker je bila sobota, je bil
dan posebno primeren, kajti v Hrastni-
ku kot izrazito industrijskem kraju je
ves teden vse prebivalstvo izredno zapo-
sleno. V Sokolskem domu je poteklo
letos silvestrovanje v posebno prijet-
nem razpoloženju. Oboinstva se je na-
bralo kar preveč in je bilo treba zasil-
nih miz, da so mogli gostje do prosto-
rov. Igral je tokrat prvič domač sokol-
ski jazz orkester, ki je vso noč na ve-
liko veselje številnih plesalcev skrbel za
dobro razpoloženje. Skoraj ne moremo
verjeti, da je za tako kratko dobo, od-
kar je bil ustanovljen ta jazž, postal
tako odličen. Pred polnočjo je bil za
dobro  voljo  obilen  kabaretni  program,
da se je občinstvo nasmejalo do solz.
Po polnočni alegoriji in veselem novo-
letnem čestitanju pa se je nadaljeval
ples. Upamo, da je tudi gmotni uspeh
te prireditve tako odličen, kakor je mo-
ralni uspeh. To iz srca želimo marlji-
vemu Sokolu, saj ima na Sokolskem
domu še precej dolga, ki se ga je obvze-
zal izplačati v teku sokolske Petrove
petletke.
h Težka nesreča v rudniku. V hrast-
niškem rudniku je v torek podsulo 19-
letnega rudarja Rudolfa Zupanca s
Prapretnega ter mu zdrobilo levo nogo
nad kolenom. Zupanc je dobil tudi tež-
je poškodbe na glavi in rokah. Prepe-
ljali so ga v celjsko bolnico.
Podietrtek
e Radi ustrežemo. Naš gospod je na
starega Ieta dan javno izrazil željo, da
bi ga omenili v »Novi Dobi«. Tej želji
drage volje ustrežemo. Sicer bi lahko
napisali marsikaj, kar bi naj izvedela
širša javnost, a ne maramo raztrobljati
nezadovoljstva, še manj pa navajati
razlik med sedan^im gospodom in nje-
govimi predniki. Omeniti hočemo le to,
da so nam doslej še vsi njegovi predniki
voščili ob božičnih praznikih in Novem
letu. Sedanji gospod pa je očividno v
razburjenosti na to pozabil. Pa nie ne
de. Ce nam je Bog odločil za leto 1939.
srečo, je bomo deležni tudi brez voščil.
Gospodu pa želimo, da bi dobil v novem
letu od prebivalstva še več prispevkov
nego lani.
č  Prepovedano  sankanje.    Na    željo
i našega gospoda so prepovedali sanka-
nje po trgu in to ne samo odraslim,
marveč tudi otrokom. Sankanje po trgu
je nudilo starim in mladim veselje in
zabavo menda že, odkar trg stoji. To je
bilo dovoljeno tudi takrat, ko je bila
cesta skozi trg glavna in res prometna,
o čemur pa danes žal ne more biti več !
govora. Pasantom pa sankanje še ni- '
koli ni povzročilo škode. Kronika beleži
v  vseh  letih,  kar  jih pomnijo  najsta-
j rejši ljudje, le nekaj manjših nezgod,
ki se pa lahko zgodijo povsod. Omenjeni
gospod nam je vzel zimsko veselje in
zabavo. Mi mu zato sicer ne bomo ni-
česar vzeli, pričakovati pa seveda ne
sme od nas prevelike ljubezni.
Gospodarsfvo
Franjo Mastiiak:
Obnova naših vinogradov
Ne kot strokovnjak s splošno podlago
teorije, marveč kot praktičen vinograd-
nik na podlagi priložncstnih naukov iz
predavanj, knjig in revij te stroke, ki
ji posvečam mnogo skrbi, truda in lju-
bezni že blizu četrt stoletja, hočem po-
kazati odnosno opozoriti vinogradnike
Drameljsko-savinjskega okcliša na ne-
katere stvari, ki že marsikje pa tudi
pri nas postajajo dejstvo.                        j
Izvršuje se. že n. kategorija  obnove j
vinogradov. To pot ne stojimo pred ono j
negotovestjo,  pred kakršno so bili po-
stavljeni naši očetje in dedje, pred 40,
50 in 60 leti, ko je trsna uš ugonobila
in uničila vse nasade, ki so imeli evrop-
sko podlago.  Ameriška podlaga je,    s '
požlahtnenjem evropskih trsnih vrst,
srečno prestala generalno preizkušnjo
na naših zemljah. Takrat obnovljeni vi-
nogradi tu in tarn sdeer ne dajcjo odgo-
varjajoče količine pridelka, a temu je
kriva ali neodgovarjajoča podlaga (če- i
tudi ameriška) ali pa neprikladna trs-
na vrsta na tej podlagi.
Ugotovljeno je torej, da je ameriška
podlaga preizkušnjo na evropskih tleh
srečno prestala. In čeprav imamo te na-
sade pri nas že 30 do 60 in morda tu
in tarn še več let, moramo na žalost
ugotoviti, da so se povprečni naši kmeč-
ki vinogradniki vse premalo brigali za
preizkušnjo lastnosti raznih ameriških
pcdlag, t. j. spoznavanie njih svojstva,
in sei mirit. Tarn je bila množica, ki ;js;
udrla v fclet in se upijanila. Navalila |
je na orožnika, ki je imel znak narod-
ne odbrane. Orožnik se je popolncma
korektnd postopajoč branil in oddal na-
posled v siiobranu več strelov, s kate-
rhni je težko ranil rudarja Jakcba Zu-
peta in Viljema Klenovška. Razgraja-
cem se je končno posrečilo orožnika
obvladati, nakar  so  ga  z  noži  in  pu.
škami pobili na tla in usmrtili. Od obeh
ranjencev je Zupet podlegel ranam. Po-
greb se ima vršiti 4. XI. Tukajšnji Na-
rodni odbor je sklenil, da bi se vršil
pogreb mirno in tajno, ker se je bati
izgredov. Za'izvrsitev tega sklepa pa
nimamo dovolj moči. Usmrčeni orožnik
Kurasch zapušča vdovo s petimi nedo-
letnimi otroki. Na vsak način bo po-
trebno skrbeti za njih redne pokojnin-
eke prejemke.
V Zadnjo noč in današnji dan (3. XI.)
'cse je ljudstvo nekoliko pomirilo. Na-
„;rodni odbor je ukrenil, da ostanejo go-
jBtilne do preklica zaprte.
Najbolj osovraženi pripadniki nemške
narodnosti: ravnatelj Leiller, rudarski
uradnik Ammer, ravnatelj steklarne
Wieltschnig, uradnik steklarne Stadi-
bauer, orožniški postajevodja Varga-
zon in drugi so neopaženo zapustili
Hrastnik.
Ustanovili smo si narodno odbrano,
ki šteje do sedaj 30 članov, ki se pa bo
po možnosti še pomnožila. Za vodjo te
straže smo imenovali v soglasju s šta-
cijskim poveljnikom v Trbovljah dr.
Botričem poročnika Jožeta Groznika.
Kakor hitro mu bo dopuščala služba,
se bo predstavil vojaški oblasti v Ljub-
ljani.
Prosimo potrdila navedenih ukrepov
in eventualnih nadaljnjih navodil.
Hrastnik, 3. novembra 1918.
Dr. Fran Roš                       Rado Rainer
predsednik                          poslovodja.«
(Dalje prih.)
pa bodisi rodovitnosti, odpornosti, moči
rasti, kakor tudi zgodnejšega ali poznej-
šega časa zorenja. Sreča je, da imamo
v naši banovini precejšnje število ba-
novinskih trsnic in lepo število pošte-
nih trsničarjev, pri katerih lahko taki
vinogradniki dobe poleg dobrega trsne-
ga materiala tudi praktična in strokov-
na navodila za obnovo vinogradov. Ker
pa so naše zemlje tako neenotne, tako
različne, da imamo marsikje na povr-
šini enega hektarja po pet in tudi več
vrst zemelj, n. pr. nekaj arov vlažne,
z visoko podtalnico, tarn ilovko, puhlji-
co, pesek, grušč, lapornico, kamenje in
slično, je skoraj nemogoče, da bi brez
zadostnega lastnega znanja ali brez
navzočnosti strokovnjaka na kraju sa-
mem obnovili vinograd tako, da bi dali
vsaki izmed navedenih vrst zemlje od-
govarjajoco podlago in trsno vrsto.
Svojim prednikom ne smemo šteti v
zlo, da so naši vinogradi, obnovljeni v
I. kategoriji na ameriški podlagi, tako
neenotni, nesortimentni, torej mešani,
tako na podlagah kakor po sortah —
trsnih vrstah. Predstavljajmo si danes,
kaj bi storili, če bi se pojavila taka ka-
tastrofalna, uničujoča bolezen v naših
vinogradih kakor se je pojavila takrat?
Poslušali bi vsakogar, ki bi prišel med
nas z novo, rešilno teorijo: rigolali bi,
naročali cepljcnke kjerkoli in kakršne
bi pač mogli dobiti; cepili, vzgajali in
sadili bi, ne da bi dobro vedeli kaj in
na kaj (sorta, podlaga) cepimo, kakšna
so svojstva požlahtnjenja prvih na dru-
ge, kakšen in kolik plod bo nastal iz
tega na taki ali taki zemlji, verujoč sa-
mo', da je to edina rešilna veja, za ka-
tero se moramo oprijeti, ako se ho-
čemo rešiti gospodarske propasti in zo-
pet odeti naše solnčne vinske gorice s
to žlahtno kulturo. Predstavljajmo si:
kaj bi bili naši vinski griči, če bi ne bili
iznašli ameriške podlage? Tu in tarn
bi bili tod zasadili sadno drevje. Tu bi
bili torej sadovnjaki, drugod kopačine,
ponekod gozdovi, mnogokje pa kravja
in ovčja pasišča. Usahnili bi bili viri
nekdaj toliko opevanih naših zidanic,
hramov in goric ¦— in marsikatera do-
mačija bi bila izkrvavela.
Toda, vrnimo se k današnji dobi!
Z mnogimi priznanimi, odličnimi stro-
kovnjaki te stroke, sem se že večkrat
posvetoval o pričeti obnovi II. katego-
rije. Doslej se je vsak tak posvet kon-
čal z bolečo skrbjo, da se bodo v nove
nasade zopet vnesli oni grehi, ki težko
obtežujejo nasade I. kategorije. Zato
sem napisal ta članek.
Ekonomski način izrabljanja zemlje
in trsne kulture, čim slednja ne vraca
več vloženega kapitala in truda — upo-
števajoč dejstvo, da je davek od vino-
gradov enak davku od zelenjadnih vr-
tov, kakor je tudi oblastvena cenilna
vrednost obeh enaka — se mi zdi do-
ber, da namreč po zadnji jesenski ali
pomladanski kopi zasajamo v tak opu-
ščen vinograd lucerno, ki izsrka mnogo
dušika iz zrä.ka, obenem pa dajo njene
močne, debele in dolge korenine po pre-
rigolanju precej prepotrebnega humusa. |
Komur ni za lucerno, naj zaseje tako J
opuščen vinograd z mešanico črne de-
telje z dodatkom semena laške ljulike,
francoske pahovke in pasje trave. Zem-
ljo pustimo počivati vsaj štiri Ieta. V
tem primeru bomo vzeli za posetev ko-
senine 70% domače črne detelje in onih
prej navedenih trav vsake po 10%. Na
suhih, peščenih tleh, bomo namesto
omenjenih trav vzeli taki zemlji odgo-
varjajoče, n. pr. tudi pasjo travo, an-
gleško ljuliko in pokončno ali travniško
stoklaso. V čisto kamenitih tleh pa bo-
mo zasejali eskarpeto (medeno deteljo).
Po izkušnjah agronomov in strokov-
njakov za travništvo, bomo vzeli za en
ha 8.40 kg domače detelje, 4.5 kg la-
ške ljulike, 6 kg francoske pahovke in
3.5 kg pasje trave; za suha, peščena tla
ravno toliko domače detelje in pasje
trave, k tema pa še 5.5 kg angleške lju-
like in 6 kg pokončne stoklase. V šti-
rih letih nam bo taka deteljna zasetev
dala krasno rušo, ki bo prišla potem
pri rigolanju v dno jarkov (grab), kjer
bo razpadla v humus (črno prst) in dala
osnovni temelj rasti na novo zasajene-
mu trsju. Zajamčeno seme vseh detelj
in trav dobite pri Kmetijski družbi
r. z. z o. z. v Ljubljani in vseh njenih
skladiščih.                                                   j
Pred zadnjim kopom bomo zemlja še (
zagnojili s  hlevskim  gnojem.   Ce  tega
nimamo, pa z Nitrofoskalom I,    ki ga
Ofvorjfev gostiBne
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
born otvorila v nedeljo 8. t. m.
GOSTILNO NA POLULAH pri Celju
in sp vljudno priporočam.
ANICA PANTNER
vzemimo 300—500 kg za ha, pa nam bo
ta izdatek potem v obliki košenj več-
kratno povrnjen. Trsja ne bomo pose-
kali! Obrezali ga bomo na reznike in mu
iih bomo pustili vse, kolikor pač ima
trs šib rodnega lesu! Sedaj nam bodi
eilj, da to staro trsje s preobloženostjo
čimprej ugonobimo! Saj dalje itak ne
bo vzdržal kakor 2, morda 3 Ieta, ker
ga ne bomo več negovali s kopom in
prahami; pač pa mu bomo postavili kol,
ga obrezali in tudi škropili. Košnja med
trsjem res ne bo prijetna, a zaradi eko-
nomskega izkoriščanja zemlje se bomo
že potrudili, saj bo donos s te zemlje
dvojen: obilo krme za živino, poleg te-
ga pa bo čez nekaj let tudi še v sode
kaj priteklo.
Ostalih del obnove vinogradov, kakor
rigolanja, planiranja, koljenja, saditve
ccpljenk, ne born opisoval, ker so ta
dela vsakemu povprečnemu vinogradni-
ku itak že znana in jih ti s precejšnjo
vestnostjo opravljajo. Važnejša je se-
daj  izbira  cepljenk po trsnem  izboru!
Leta 1935. je banska uprava izdala
prepotrebno knjižico: »Trsni izbor in
vinski tipi za dravsko banovino«. Po
tem izboru je vsa dravska banovina
razdeljena na 13 vinskih okrožij. Naše
Drameljsko-savinjsko okrožje je deve-
to in obsega kraje med železniško pro-
go Soštanj—Celje—Poljčane in Dravi-
njo do Konjic. Oceno o tipih teh vin je
izrekel in trsni izbor za ta okoliš je v
glavnem določil g. Franc Goričan, višji
sadjarski nadzornik v p. Ocena naših
vin v cmenjeni knjižici ni baš laskava.
Mnogi trdijo, da je napram oceni vin
Šmarsko — rogaško — kozjansko —
celjskega okoliša — krivična. Bodi ka-
korkoli: malo imajo prav eni, malo
drugi — vsi vinogradniki in kletarji pa
delajmo na to, da nam bo čez nekaj
let, tlooela upravičcno pritikala — bolj-
ša occna naših vin!
Da pa bomo s tem uspeli, se pri ob-
novi strogo držimo predpisov za nas
določenega trsnega izbora, ki obstoji iz
sledečih trsnih vrst: zeleni silvanec,
laški rizling in beli burgundec splošno,
posebej modra frankinja. Z ozirom na
prej omenjeno raznolikost naših zemelj
imamo tudi izbiro podlag (Amerikank)
precejšnjo in sicer: Riparia - Portalis,
Rupestris - Goethe St. 9, Riparia - Ru-
pestris 3309, Berlandieri riparia Teleki
Kober 5 BB, Berlandieri riparia Te-
leki 8 B, Solonis riparia 1616 in Ru-
pestris monticola — vsega torej 7 vrst
podlag (Amerikank). V glavnem pa ce-
pimo v naših krajih le na tri vrste pod-
lag in sicer: na Rip. portalis za rodo-
vitne, neprevlažne in nepresuhe zemlje,
na Rip. Goethe 9 za bolj puste, lapor-
nate, tudi apnene zemlje ter Rip. Ru-
pestris 3309, ki prav dobro uspeva ˇ
vseh zemljah, zlasti še v suhih, kamni-
tih in solnčnih legah. Nekaj malega ce-
¦BZ    9T9T TSiJfB.dTJ siuoios bit ipn} otuid
globoko, težko, vlažno zemljo.
Poudarjam: ako hočemo tudi v naših
krajih priti z viničarstvom na zeleno
vejico, obnavljajmo svoje vinograde po
predpisanem trsnem izboru! Načrtno
gospodarstvo je smotrnost, ki jo mora-
mo spoštovati in ji vsi pomagati v živ-
ljenje! Ker pa, kakor je obljubljeno,
namerava kr. banska uprava v dogled.
času izdati popolnejši »Trsni izbor ˇ
besedi in sliki«, ki je zelo nujno potre-
ben in ki bi gotovo tudi korigiral in po-
pravil morebitne nedostatke ali po-
manjkljivosti v prvo izdanem izboru —
vse to, razume se, na podlagi preizku-
šenih, dejanskih dokazov in dejstev —,
si usojam že danes, torej pravočasno,
kot ljubitelj in tudi kot gospodarsko od-
visen od te kulture, opozoriti odločujo-
če činitelje na potrebno zadevno izpo-
polnitev našega Drameljsko-savinjske-
ga vinarskega okrožja v bodočem trs-
nem izboru.                       (Konec prih.)
Kniiževnott
Maurice Leblanc: SKRIVNOSTNO
OKO. Založba »Nove Dobe« v Celju,
198 strani, cena 16 din. Kriminalnih ro-
manov nam je dala zadnja doba obilo,
saj spada te vrste čtivo med najbolj
priljubljene   knjige.   Znani   veliki   pisa-
Stran 6
»NOVA DOBA« — 6. I.  1939
Stev.  2
telji so bili mojstri kriminalnih zgodb.
Naj omenimo samo Americana Poeja,
potem pa Angleža Chestertona in Big-
gersa. Detektivi Dupin, Lecocq, Charlie
Chan in Cherlock Holmes so danes bolj
znani kakor njihovi duševni očetje - pi-
satelji, ki so jih ustvarili. Pa se vendar
morajo po svoji popularnosti vsi skriti
pred Arsenom Lupinom, gentlemanom -
vlomilcem, ki mu je dal življenje naj- j
boljši med francoskimi pisatelji detek- j
tivskih romanov Maurice Leblanc. Sim-
patični zločinec — pravzaprav mu daje-
mo ta priimek neradi, saj je težavno
določiti točno mejo med dovoljenim de-
janjem in zločinom, zlasti v sedanji do-
bi —, ki je povsod in nikjer, ki ima
povsod svoje prijatelje in zveze, ki se
norčuje iz policije in vseh, je za Fran-
coze kar legendarna osebnost. Nešteto
njegovih pustolovščin je že opisal Le-
blanc, v milijonskih nakladah so šle v
vseh jezikih v svet, toda občinstvo hoče
še vedno novih in jih tudi dobiva.
»Skrivnostno oko« spada med najboljša
Leblancova dela. Zgodovinsko ozadje,
afera z graditvijo Panamskega prekopa,
mu daje še posebno privlačnost. Obrav-
nava boj med Lupinom in izsiljevalcem,
ki ima dokaz, da so nekateri poslanci
prejeli podkupnine za molk pri panam-
ski aferi. Pri tern mora Lupin še rešiti
svojega najdražjega pomočnika, ki je
bil po krivici obsojen na smrt in ki je
sin njegove tihe ljubezni. Boj je hud,
toda naposled se le vse konča tako, 1
kakor je treba in kakor si želi bralec.
Delo bo marsikomu prineslo nekaj ur
oddiha in zabave. Poslovenil ga je naš
znani prevajalec Boris Rihteršič.
Vafovi hripe
Hripa ali influenca je pokosila od ve-
likega vala bolezni v letu 1918. do da-
nes že milijone žrtev.
Ni se torej treba čuditi, da se zlasti
v času epidemij stori vse mogoče za po-
bijanje hripc. Višek period hripe so pri
nas meseci december, januar, februar in
marec. Vsakomur priporočamo mero
previdnosti, da začne že ob prvih glaso-
vih o hripi redno jemati kinin, ker se s
tem preprečuje obolenje. Najbolje je,
da jemljemo v mesecih, v katerih je
val obolenja najmočnejši, dnevno dozo
0.2 grama kinina.
Zai vsakega je primerno dorilo
nalivno  p «s r o
Na   zalogi   so   vse   vrste   znamk
kakor
PELIKAN    —    OMNIA    —    MONTBLANC    —    REFORM    —    PENKALA
Krijigarna   in   veletrgovina s   papirjem
FRANC  LESKOVŠEK - CELJE
Glavni      trg      16
Leta 1889. je dobila hripa ime »in-
sjuenca«, ki izvira iz Italije. Leta 1918.
so govorili o »španski bolezni«, ker je
bil španski kralj Alfonz XIII. med pr-
vimi, ki so oboleli za hripo. Poleg tega
čujemo še nazive kakor ruska, angleš-
ka hripa itd.
Hripa je nalezljiva bolezen, ki se lah-
ko tudi še sedaj razširi v velikem ob-
segu. Ugotovitev nekaterih odličnih
zdravnikov, da kinin preprečuje obole-
nja za hripo, je torej velikega pomena.
Svoje dni se je Pariz posebno navdu-
ševal za ameriško svobodo. Ko pa je
bila hripa prenešena iz Združenih dr-
žav v Francijo, ga prebivalstvo Pariza
ni imenovalo »influenco«, marveč »inde-
pendenco«. Pariške dame so šle celo ta-
ko daleč, da so hripo uvedle v modo in
nosile klobuke in čepice »ä la grippe«.
Tako so valovi hripe povzročili tudi
še celo modne valove!
Trgovski pomocnik
v  špecerijski   stroki,   šofer,  zmožen   samo-
stojnega    vodstva   trpovine,   z   doigoletno
prakso, želi spremeniti službo.  Ponudbe na
upravo lista pod  »Vesten«.
Harmonika
klavirska z  80 basi register se poceni   pro-
da, eventualno tudi na obroke.   Vprašati:
M.   Jelen,   Celje,   Aškerčeva   ul. ?,  pritličje,
desno.
JABOLKA
Stajerska, zimska, najokusnejSe plemenitc
fine vrstc, kakor kanadke, citronke, kosma'-
če itd. kg po 5 in 6 din, vreče okrog 50 kg
brutto za netto franko postaja kuoca proti
1/3 predujrna, ostanek po povzeiju razpo-
šilja: Ehsport ,,Jabolka" Maribor,
Pobrežje, Gosposvetska 56.
RÄDIÖ1
OgSejte   brezobvezno
veliko zaBogo
RADIO     * F
SABA
A R A T O V
po   izredno   nizkih    cenah    pri
Radio    B R E M E C    -    Celje
Ofvorlfev
specialne delavnke za popravllo
pisamiških sfrojev
Da zadovoljim živo občuteni potrcbi Stevilnih svojili udjetnalcev po
vestnem in zanesljivem popravilu raznih pisar niških strojev, je l.ja-
nuarja 193C» priznarii strokovnjiik za popravilo pisarniških strojev vseh
vrst g. Kuhtič^odprl v Gosposki ulici 3 v Mariboru spec<aino delawnico za popra-
vilo pisarniÄkih strojev. — Nad vse zanesljivi in sposobni mchaniki jamčijo za naj-
skrbnfjšo izvedbo vseh popravil. — Nudi se Vam letm abonma za čiščenje pisarniških
strojev pod zt?lo ugodnimi pogoji in zagotavljaino cenjenim odj malcem brezhibno in rcdno
funkc/jo vseh strojev.
Ivan Karfoeutz
generafno zasfopsffvo Adler pis. in rač. strojev
Maribor, Gosposka 3 AT Telefon 26-42
Trgovska li3ŠL&
sprejrne pisarniško moč za krijigovodstvo in
korespondenco, zmožno tudi srbohrvaSčine.
Ponudbe z navedbo referenc in zahtevka
glede place na upravo lista pod »Pisarniška
moč«.
Vinogradno
posesfvo
Rupim.   'Ponudße z opisom posesfva,
posfopif in cene na  Drušfvo posest-
nifiov,  ßjußtjana,  Safendrova 6.
. Podpisani Somer Karl, pekovski mojster v
Laškern, obžalujem, da sein neupravičeno
napadel in udari) g. Jenka Viktorja, občin-
skega tajnika v Laškern, ter se zahvaljujem
slednjeniu, da je odstopil od kazenskega
pregona.
Somer Karl
„Tesla"   žarnice
svetijo čisto, so trpežne, porabijo malo toka
in so poceni! Dobijo se pri tvrdki Karol
Loioner, Celje, Kralja Petra cesta 17,
»Pri zvoncu«.                       Telefon št. 120.
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
klepantvo, vodovodne instalacije
strelovodne naprave
Prevzema wa v zgora] navedene itroke ipadajota dela in
poprauila — Cene zmerne — Povirežbe točna In tulidn.
Celisha posojilnico d. d. v Celiu
je najstarejši narodni denarni zavod v Celju |
Yse   hranilne  vloge,
v 1 o ž e n e    pri
Celjski posojilnici d. d. v Celju
so varno naložene, se ngodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini |
Depo", naložen b rinmoc denarni zavod, donesfl ftoristi usemu tiomsčEmu narodnEinu gospodorstua |
N a 1 a g aj t e
svoje  prihranke v
Celjsli! posojilnici d. d. v Celju - Norodni dom
Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskamo v Celju Milan Cetina — Oba v Celju