)j ZAIZBOLJSARreLJSTA^
f/ ■RtukkDInlliiilir«* (
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
★
CITATEUE OPOZARJAMO.
dft pravočasno obnove naročnic no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskusnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3-1 24:.'
Entered m Second CUm Matter September 21st, 1M3 at tbe Pwrt Office New York. N. V., trader Art of Congress of Marrh 3rd. 187».
No. 165. — Stev. 165.
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, MONDAY, JULY 18, 1936- PONEDELJEK, 18. JULIJA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XLVI.
PREDSEDNIK BO NAJBRŽ YTRETJE KANDIDIRAL
Homer Martin je stopil v ofenzivo
PO MNENJU REPUBLIKANCA SHORTA JE NJEGOVO POTOVANJE SAMO PRIPRAVA ZA LETO 1940
Roooevcdt pušča republikance v dvomu, vsled česar bi radi videli, da bi jasno povedal, če namerava že v tretje kandidirati ali ne. — Edinole v v tem slučaju bi se lahko primerno pripravili. — Senatni kampanijski preiskovalni odbor na delu.
WASHINGTON, D. C., I 7. julija. — Republikanski kongresni k Dewey Short iz Missouri je rekel včeraj; — S precejšnjo gotovostjo lahko trdim, da namerava predsednik Roosevelt v tretje kandidirati in da so govori, ki jih ima na svojem sedanjem potovanju, le priprava v ta namen. Ce nima tega namena, bi bilo lepo od njega, ako bi izdal kratko, toda jasno ugotovilo, da leta 1940 ne bo pod nobenim pogojem sprejel predsedniške nominacije od svoje stranke.
Shortova izjava in slične govorice so napotile senatni preiskovalni odbor, ki preiskuje ozadje volilnih kampanj, da je poslal svoje preiskovalce v Pennsylvanijo in Tennessee ter odredil natančno preiskavo senatnih primarnih volitev v državi Kentucky. Sliši se namreč, da gre v Kentucky zvezna reliefna administracija na roke senatorju Bark-leyut ki želi biti v tekmi T govetnerjem Chandler-jem zopetno nominiran.
Predsednikovi prijatelji ne rečejo ne tako ne tako. Izjavljajo le. da je predsednik ponovno namignil, da želi po svojem drugem terminu iti v pokoj ter preživeti preostale dni svojega življenja na svojem posestvu v Hyde Parku, N. Y.
Po njihovem zatrdilu je edina predsednikova želja obdržati do leta 1940 najstrožjo kontrolo nad demokratsko stranko ter poveriti kakšnemu svojemu zmožnemu in navdušenemu pristašu bodočo izvedbo New Deala.
— Vse mogoče osebe, — je nadaljeval Short, — so že imenovale možne predsedniške kandidate demokratske stranke. O državnem tajniku Hullu so govorili, da bo kandidiral, o poljedelskem tajniku Wallaceu, o generalnem poštarju Farleyu ter o pennsylvanskem governerju Earlu. Roosevelt se pa ni zavzel za nobenega izmed teh in ni nobenega priporočil. Bas nasprotno: začel je agitirati zase. Zvezna blagajna pa plačuje stroške te agitacije. Ce predsednik kaj kmalu ne reče, da ne bo kandidiral, je to jasno znamenje, da bo tvegal še vtretje, kar se mu je že dvakrat posrečilo.
Shortova izjava jasno dokazuje, da žele biti republikanci na jasnem. Zaenkrat niso ne krop in ne voda, ker ne vedo, kakšno presenečenje jim Roosevelt pripravlja.
GEN. FRANCO JE ZAVZEL RUBIELOS
Republikanci so mesto dolgo branili. — Fašisti so že zavzeli 35 provinc.
SARAfGOSA, Španska, 17. julija.—Fašistični glavni stan naznanja, (la je Francova armada zavzela Rubielos de Mora ob Teruel - Sagunto cesti v severnem Aragonu.
Po zavzetju mesta so fašisti pričeli prodirati skozi Sierra Noguereula ter so najp^dova li 9 milj.
HENDAYE, .Francija, 17. julija. — Armada gen. Franco je zaključila drugo leto državljanske vojne s tem, da je s silovitim sunkom prvič stopila v provinco Valencijo.
Fašisti poročajo, da je 20,000 republikancev, ki so branili Ruibielos de Mora, obkoljenih in da ne morejo pobegniti.
Fašistični glavni stan v Sa-ragossi naznanja, da so fašistične čete vdrle 12 milj v republikansko ozemlje ob cesti, ki pelje iz Teruela v Sagunto.
" Republikanci beže v divjem neredu," pravi fašistično poročilo. 4 4 Ob šestih zvečer so naše čete še vedno zasledovale sovražnika. Zajeli smo velikanski vojni materjal in več sto vojakov."
Republikanci drže sedaj še samo 10 provinc, medtem ko jih imajo fašisti 35, za pet provinc pa se obe stranki še borite. Fašisti imajo 132,000 kvadratnih milj ozemlja, republikanci pa 47,000 kvadratnih milj.
AVT0M0B1LISTI NAJ HI-TREJE VOZIJO
PREDSEDNIK VSEGA KRIV!
Tega mnenja je John D. Hamilton, predsednik
narodnega odbora republikanske stranke.
NEWPORT, N. Y., 17. julija. — Predsednik republikanskega narodnega odbora John D. M. Hamilton je zahteval danes od svoje stranke, naj zvr-že na rame predsednika Roose-velta vso odgovornost za sedanjo gospodarsko depresijo.
Govoril jena nekem zborovanju V Herkimer okraju ter dejal, da se ne izplača krtizirati pristašev New Deala, ker jo edinole predsednik odgovoren za ogromne izdatke in za dolg, v katerega je zašla dežela.
—	Oe po cestah v Združenih državah ne raste trava, ne raste zato, ker jo je pohodilo trinajst milijonov nezaposlenih, ki iščejo delo.
Hamilton je odločno zanikal, da je Rooseveltova administracija uveljavila kakšna postavo, ki je delavstvu v prid.
—	Vse postave, tikajoče se odgovornosti delodajalcev, odškodnin za delavce in minimalnega delovnega časa, so predlagali republikanci.Nasa stranka je že pred leti spoznala potrebo kolektivnih pogajanj.
—	Ko je predsednik nastopil vlado, so mu hoteli republikanci pomagati, ko je pa začel prihajati na dan s predlogi kot je naprimer reorganizacija najvišjega sodišča, so ga rmstili na cedilu.
ŠOFERJE VOHAJO
SAMUEL INSULL UMRL
PARIZ, Francija, 17. jiilija. — Bivši čikaški miljonar Samuel Insull je na potu v bolnišnico umrl ob 1.20 popoldne za srčno kapjo.
Insull se je hotel peljati s podzemsko železnico, ko se je nenadoma zgradil na tla. Policija je obvestila Časnikarje, da je nek neznan Amerikanec u-mrl v Paul-Marmottan bolni šnici, kamor j« bil prepeljan s taksijem. V svojih žepih je i mel samo 20 centov in v rokah je še vedno tift*l vozni listek, ko je umri.
Pred nekaj leti je bilo njegovo premoženje cenjeno na 4 biljone dolarjev. Imel je velikanske elektrarne in plinarne is Selwoiee.
V depresiji so vsa njegov.i podjetja razpadla in oblasti so ga preganjale zaradi sleparije. Insull je leta 1934 pobegnili v Evropo, nastanil se je na Grškem, od koder je pobegnil s tovornim parnikom. Slednjič pa so ga ameriške oblasti pripeljale v Chicago, kjer je bil postavljen pred sodišče, ki ga pa je oprostilo.
Insull je bil rojen v Londonu ieta 1859. Leta 1881 je prišel v Ameriko ter je dobil prvo službo pri Edisonu. Leta 1889 je bil Insull postavljen za podpredsednika pri Edisonovi družbi. Leta 1892 je bil imenovan za predsednika Edisonov e droibe v Chioaira.
WASHINGTON, D. C., 12. I julija. — Na tukajšnji narodni konfernci za varnost na cestah je bil stavljen predlog, naj bo avtomobilistom dovoljeno podnevi voziti deset milj na uro. hitreje nego ponoči. Po gosto obljudenih državah naj bi znašala največja naglico 50 milj na uro, dočim naj bi bilo dovolje-j no po prerijskih državah voziti 60 milj na uro.
VRUZARDUSTASESEZNA-NHA
PASAIC, N. J., 15. julija.— Danes sta praznovala tukaj petdesetletnico poroke zakonca Kilroe. Seznanila sta se tekom velikega blizzarda leta 1888. Mladi Kilroe je našel Jennie SHveetman nezavestno v snegu. Odnesel jo je v bližnjo hišo, kjer so jo po dolgem prizadevanju spravili k zavesti. To je bilo 18. marca 1888. Poročila sta se 15. julija istega leta.
SANTA MONICA, Cal., 15. 'julija. — Policijski načelnik C. | Dice je naročil policistom, bi |vrše službo na važnih cestnih I križiščih, da morajo vsakega 'količkaj sumljivega šoferja po-J vohati in se prepričati, če kaj I za uda ja po alkoholu. Vsakega I po alkoholu "dišečega" morajo brezpogojno aretirati. Dtice je mnenja, da povzročijo največ avtnili nesreč pijani šoferji-
TUDI NEMCI PROSLAVLJAJO HUGHESA
——
BERLIN, Nemčija, 15. julija. — Če tudi se Nemčija ne bo udeležila svetovne razstave v New Yorku, je nemško zračno ministrstvo izdalo poročilo, v katerem pravi: — Howard Hughes je vpmzoril polet pod1 pokroviteljstvom razstavnega odbora. Dolgo pot jc napravil brez najmanjše nezgo de in v tako presenetljivo kratkem času, da zašltrži vse priznanje. Živel Howard Hughes!
NTAROCITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOV*INSKI DNEVIC^ V AMEBBC.
KITAJSKA TRDNJAVA JE UTIHNILA
Japonski aeroplani so u-
ničili posadko trdnjave,
Povodenj v severni Ki'
tajski narašča.
&ANGHAJ, Kitajska, 17. julija. — Japonski letalci so v petek popoldne prisilili močno kitajsko trdnjavo Levov hrib, ki je ovirala Japonce pri njihovem prodiranju proti Han-kovu, da je utihnila. Vsi brani-telji trdnjave so bili pobiti. P > padcu Levovega hriba boste japonska armada in mornarica pričeli napadati Kjukjang.
ŠANGHAJ, Kitajska, 17. ju lija. — Vsled hudega deževja, ki je sledilo pomladnim popla vam, ki so zahtevale 150,000 človeških žrtev, preti velika nevarnost v provinci Sonan. Povodenj ogroža Kajfeng od za-pada, vzhoda in severa. Japonski inžinirji bodo razbili nasi]) Lunghaj železnice zapadno od Kajfenga in vzhodno od Čung-ova, da bo voda tekla proti jugu in tako odvrnili nevarnost od Kajfenga.
Kitajski listi poročajo, da so popokali jezovi ob reki Jung-ting južno od Tiencina in je voda tekla proti jugu in tako odvrnili nevarnost od Kajfenga.
Kitajski listi poročajo, da so popokali jezovi ob reki Jung-ting južno od Tiencina in jt voda preplavila obsežne planjave.
Japonci poročajo, da je cesto, po kateri so dobivali vojaštvc in vojni materijal med Kajfen-gom in Lanfengom, voda razdejala.
PEIPING, Kitajska, 17. julija. — Japonci poročajo, da grade Kitajci močne utrdbe na južnem bregu Jangcea med Čengčovom in Tungkvanom, ker pričakujejo, da bodo Japonci na tem kraju vdarili iu prebili Lunghaj železnico in Be polastili Čengčova.
HANKOV, Kitajska, 17. julija. — Japonci poročajo, da grade Kitajci močne utrdbe na južnem bregu Jangcea mej Čengčovom in Tungkvanom, ker pričakujejo, da bodo Japonci na tem kraju udarili in prebili Lunghaj železnico in se polastili Čengčova.
HANKOV, Kitajska, 17. julija. — Devet japonsfkih aero-planov je bombardiralo letališče pri Hankovn, toda škode niso napravili in so samo izkopali nekaj jam na letališču.
Škadran kitajskih bombnikov se je umaknil z letališča, ko so prihajali japonski letalci. Japonski bombniki so krožili nad letališčem in so pričel metati bomfbe, nato pa so odleteli.
ŠANGHAJ, Kitajska, i7. julija. — Kitajski aeroplani so pregnali 27 japonskih aeropla-nov, ki so napadli Hankov, ko se je Čankajšek ravno posve-
V LOKALNIH ORGANIZACIJAH JE ODREDIL TEMELJITO ČIŠČENJE
DETROIT, Mich., I 7. julija. — Pristaši Home-vA Martina, predsednika Unit e d Automobile Workers, so se polastili danes kontrole nad neko lo kalno unijo, ki se je začela upirati Martinovemu gospodstvu. Nato so najstrožje obsodili JoHna L-Lewisa, ker se vmešava v spor med United Automobile Workers.
ZA 10,000 DOLARJEV BAN-KOVCEV SO UNIČILI
JACKSONVILLE, Fla., 15. julija. — Uradniki tukajšnje zvezne rezervne banke so uničili za $10,000 bankovcev, ki jih je plačal oče petletnega Bai-leya Casha v namenu, da bi dobil svojega afrna živega naza;. Denar je kolektal Franklin Pierce MoCall, ki je pa otroka umoril.
97 LETNIK SI JE DAL IZRU-VATI PRVI ZOB
CHURUBUiSCO, Ind., 14. julija. — Martin D. Crabill je rekel včeraj : — Sedemindevet-deset let sem star, pa sem šele včedaj izvedel, kaj je zobobol. Reci moram, da nič kaj prijetnega. Dve uri sem prenašal te doslej ntpoznane bolečine, nato sem se pa odpravil k zobozdravniku. Bil je prvi zob, ki sem ga dal izruvati.
H0CKADAY BO POSLAN V UMOBOLNICO
WICHITA, Kansas., 13. julija. — Woody Hockaday, ki je okušal v sobo-to skočiti v Oklahoma City v Rooseveltov avtomobil bo poslan v umoibolnico. Zdravniki so dognali, da ni du-jševno zdrav. Možak se je izgo-(Varjal, da ni imel nobenega sla-jbega namena in da je hotel |predsedniku osnažiti čevlje.
j V VODNJAK JE PADE IN ZGREŠIL PREDSEDNIKA
S AN FRANCISCO, Cal., 15. julija. — 601etni majner Thomas Dolan je prišel sem, hoteč videti predsednika Roosevelta. Sedel je na rob globokega vodnjaka in čakal. Pri tem je nekoliko zadremal, omahnil in padel v vodnjak. Predno so ga potegnili ven, se je predsednik že odpeljal mimo.
V	tukajšnjim glavnem stanu United Mine Workers je bilo objavljeno, da je imenoval Martin posebne administratorje za omenjeno lokalno unijo v Wisconsinu ter za uniji v Mu-skegan, Mich,, in v Tarrytown, N. Y.
V	organizaciji avtnih delavcev, se je pojavil razkol. Prva skupina drži z Martinom, ki je suspendiral oziroma izključil pet članov izvršilnega odbora, dočim druga, "mirovna skupina'*, zahteva, naj bo suspendirani odfborniki takoj zopet nameščeni.
Ta borba za nadvlado utegne zelo škoditi političnim stremljenjem CIO voditeljev.
Lewis je hotel ta teden povabiti Martina na sestanek v Washington, pa ni mogel stopi ti ž njim v zvezo.
V	Tarry to wnu, N. Y., so odstavljeni uradniki lokala 11S obdolžili Martina, da gradi zase politično mašino. Pravilno izvoljene unijske uradnike je meni nič tebi "nič odstavil ter jih nadomestil s svojimi pristaši. Uradnike je odstavil posebni (Martinov odposlanec^ Bert Harris iz Flinta v Michigan u, ki je rekel, da se je izpremem-ba v odboru za vršila z izrecnim dovoljenjem večin9 članstva.
toval s svojimi vojaškimi sve tovalci.
Iz višine 10,000 čevljev eo japonski letalci vrgli 60 bomb, predno so jih kitajski zasledovalni aeroplani pregnali.
Nad Hankovom je prišlo do več zračnih Spopadov, toda na j večji spopad je bil južno od Hankova. Izstreljeni so bili trije aeroplani, pa ni znano, ali so bili kitajski, ali japonski.
CERKVENA POROKA NEVELJAVNA
BERLIlN, Nemčija, 17. julija. — Nacijska vlada je odredila, da cerkvene poroke v Avstriji niso več veljavne, temveč samo civilne^ S tem je prišla v Avstriji dd veljave ista postava, kakoršno je bila že mnogo let v Nemčiji.
Nova postava stopi vpeljavo 1. avgusta in tozadevna od* redba prav, da bo-v bodoče po-jroka razglašena v imenu države.
Novoporočencem pa bo dc-[voljeno, da se po civilni poroki še poroče po obredih svoje terkve.	' 1
Medtem ko katoliška cerkev :ie dovoljuje ločitev zakonov, se ibodo po novi postavi mogli Avstrijci ločiti in se zopet pomočiti.
POTRES V MEHKI
MEXKX) CITY, Mehika, 15. julija. — Opazovalnica v Ta-I culaya je regiistrirala pet moč-jniži potresnih sunkov. Središče • potresa je bilo oddaljeno dvanajst milj od glavnega mesti J Mehike.
M
"OLA* N ABO D A"
I—^HP^N—-11.1 I.
VwTeH
Monday, July 18, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY Of U. B. ■»
DOPISI bns podpisa In osebnosti se ne prlobCuJejo. Denar ca naročnino naj K blagovoli podlj.tl po Monej Order. Pri spremembi km), naročnikov. Prosimo, da ss naar tudi prcjfaje btvsliSCe naznani, da hitreje aside-■o naslovnika.
CIO IN AFL NAJ SE POBOTATA
•*2
V SPOMIN
Danes je minilo eno leto, ko se je nenadoma in za vedno od nas poslovil naš predragi soprog in oče —
Ludvik Benedik
Sicer si na drugem svetu, 'kjer uživaš zasluženo plačilo, toda v duhu si še vedno pri nas, naš nepozabni so prog in oče. Prezgodaj si nas zapustil in naša žalost je neutolažljiva. Vemo pa, da gle<daš "doli na nas in spremljaš naša pota. In to nam je v veliko tolažbo.
V upanju, da se po tem zemeljskem življenju s Teboj zopet snidemo, Ti želimo večni mir in pokoj.
MARY BENEDIK, soproga;
LUDVIK, THEODORE in FRANK, sinovi in MILDRED, hči. Ridgewood, N. Y., 18. julija, 1938.
N^odifet za izbiranje farme
Iz Slovenije
POŽAR PRI STIČNI
Prijatelji predsednika Roosevelta bodo skušali še pred novemberskimi volitvami do.-eči soglasje med Lewisovim Od borom za industrija! no organizacijo in Ameriško delavsko federacijo.
To pa ne bo šlo tako lahko in gladko. Posebno so v skrbeh zaradi Williama Greeua, predsednika Federacije, <ki je re kel, da bodo njegovi ljudje nasprotovali vsakemu kandidatu, ki ga bo odobril John L. Lewis, vodja CIO.
»S tem je toliko rečeno, da se noben kandidat, pa naj	družina .pri zajtrku, hkrati
delavcem še tako naklonjen, ne more zanašati na -podpore ipa ** gospodinja pekla kruh. obeh delavskih skupin. Posledice tega nasprotja bodo posebno 1 Najbrž j* bila fpoč preveč lialo-
žertat, tako da dim ni imel pra-
V va-i Vrh pol je pri Stačni je 11. junija oh 6. izbruhnil nevaren požar. Goreti je namreč .pričela hiiša Jožefa Kralja, kanetovKkega posestnika. Hiša je pritlična, toda zelo prostorna in krita s sirarno. Davi je
občutili kandidati v velikih industrijalnih državah, posebno v Illinoisn, Michiganu, Pennsylvania in New Yorku.
Po mnenju predsednikovih »prijateljev mora biti tega nasprotstva konec, kajti izid volitev je treba na vsak način za jamčiti v prid demokratski stranki.
Enkrat pred novembrom bo pozval predsednik Roosevelt v Belo hi£o Greena in Lewisa, ter je upati, da jo bosta zapustila kot prijatelja.
Pozvati ju pa ne more prej, dokler ne bo zajamčen temelj za sklenitev miru.
Predsednik nikakor ne more rizkirati, da bi konferenca ne bila uspešna, kajti v takem slučaju bi se njegov vpliv znatno zmanjšal.
Predsednikovi zaupniki se baje že pogajajo tako z Le-wisom kot z Greenom, toda doslej so bila njihova prizadevanja še brez vsakega uspeha. Ker jim je ipa naročeno, da ne smejo prej odnehati, da bo sporazum zajamčen, bodo n«prli
Viie sile in se poslužili vseh sredstev, da ga zajamčijo. »
Delavska federacija je še vedno za organiziranje po strokah, dočim si prizadeva Lewisov odbor organizirati vs* delavce na industrijalni podlagi. Razlika je tako velika, da *e adi na prvi pogled sporazum nemogoč, toda predsednik Roosevelt je dober strateg in si upa premagati tudi to oviro.
vega izhoda, nakar se je vnela slamnata streha. Družina, ki je še sedela pri mizi, sprva niti slutila ni, da gori nad nje streha ter iso .jo šele ljudje s ceste opozorili na nevarnost. Prihiteli 6o gasilci iz »Stilne in St. Vkte* ki pa so imeli težavo z gasenj-em( ker daleč naokoli ni nobene vode ter so morali ljudje dovažati v*>do z vozovi. Vendar se je gasilcem posrečilo rešiti vsaj bližnje gospodarsko poslopje. Posestnik Kralj trpi občutita škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
OBUPAL JE NAD ŽIVLJENJEM
35-letnegai pekovskega <po-močnlikai Pavla Sajeta iz Trbovelj so pogrešali že več dni. 'Pretekli teden pa so ga našli v njegovi 3obi obešenega. Mx*ž .je bil že neikaj časa br«s posla, j vendar se zdi, da ga ni ipognaJa v smrt beda, ker je imel ipri sebi hranilno knjižico z nekaj tisočaki. Baje mu je šlo na žnv-oe pričefva-nje proti nekenuu pekovskemu .mojstru, pri katerem je bil svoj čais zafpoisle-n. Pričevanje menda ni bilo v redu foi ga je pekla vest. Njegovo tru plo slo prepeljali v mrtvašnico k «v. Krištofu.
svoje gorje Kari in i Klančarje-vim po slovo. V globoki duševni razdvojenosti je potožil svoje gorje. aKrlini Klančarje-vi, ki se ji je sicer zek> smilil in Wi mu tudi rada pomagala, če ibi mni mogla. Tolatždla ga Zn češ, <ia bo že 'boljše, ni pa 'niti shftila na kaj je pripravljen nesrečni Laimovsek. Slednjič je navidez pomirjen dejal, da ipojde k obmejni straži, da ji ne bo več ipisal itd. In odšel je iiz Klančarjeve hiiše. Komaj kakih sto korakov od hiše pa se je nesrečni Lamovšek zastrupil s strihninom. V smrtnih bolečinah je zaklical na pomoč. Prihiteli so ljudje. Bilo pa je že prepozno. Fant je bil že v zadnjih zdihljajiih in je v naslednjem trenutku umrl v silnih mukah.
P02AR NA CATE2U POD ZAPLAZOM
Federalni department za poljedelstvo je izdal v angleščini jako koristrto knjižico na 28 straneh, 'kartere namten je pomagati ljudem ki hočejo kupiti oziroma vzeti v najem farmo. Ako si želite primerek te knjižice, pišite na Foreign Larn^ru-age Informatioa Service, 222 Fk>urth Ave., New York, N. Y. za Farmers' Bulletin "Meeting a Farm." Primerek se vanii vpošlje brezplačno.
Leta 1930 je bilo 510,889 tujerodnih družin naseljenih na farmah. Od tedaj je njihovo Število (bržkone postalo še znatno večje. Poljedelski cenzus, izveden 1. 1935, je pokazal nah rastek poljedelskega prebivalstva v predelih, ki so prav blizu industrijalnih središč in rudnileov, in v pokrajinah, kjer prevladuje takozvani "srobstis tence farming" t. p. taim, kjer naseljenci nadopolnjujejo svoj dohodek iz poljedefetva z de lom v bližnjih tovarnah.
Velik del priseljencev zrastel je na kmetih. V splošnem se razumejo na poljedelstvo. Vendarle dostikrat slišimo, da ni so uspeh kot ameriški farmer ji. Eden izmed razlogov teh neuspehov treba izbirati nesrečni izbiri farm.
*4Treba prav dobro poznati temeljna poslovna načela, ki obvladajo poljedelski bi-znis," piše E. H. Thomson, uradnik federalnega poljedelskega de-partmenta, ki je pripravil brošuro, v kateri razpravlja o izbiranju farme. 14 Zanemarjen je teh osnovnih načel je odgovor-
PET BRATOV — 407 LET
Ko je bil v nedeljo 12. junija ban dr. Natlačen v Kranjski gori, mu je župan Budinek pokazal trdne priče gorenjskega rodu: pet bratov, .ki so še vsd trdni in zdravi, ki imajo skupaj že 407 let. So to bratje Grilc: 77-letni Peter, 79-letni Andrej, 81-letni Alojzij, 84-letni Matevž in 86-letnu Janez. Župan jih je banu predstarvil z naslednjimi besediami: "'Narod biva tu, gospod ban, še krepek, ko pri-
Peter :: :: Zgaga
33 letni ameriški milijonar Hughes je v Četrtek srečno dospel v New York, odkoder je foil poletel v nedeljo zvečer pro$i Evropi. Napravil je dolgo pot: iz New Yorka v Pariz, odtam v Moskvo, preko Sibirije v A laško, iz Alaske v Min-neapols, odtam ipa v New York. Za polet4 * okoli zemlje r\ je potreboval tri dni, devetnajst ur in nekaj minut.
Pravzaprav pa to ni bil polet okrog zemlje. Poleta okpo£ zemlje ni dosedaj završil še noben letalec. Obleteti bi namreč moral zemljo tam, kjer je najširja, to je ob ekvatorju.
Navzlic temu pa zasluži Hughes ves .kredit. Se že vsaj za kaj drugega zanima kot se zanimajo ljudje, ki jim padejo kar iznenada težki milijoni v naročje.
c^p
Pred nekaj dnevi je izstopila republika Venezuela iz Lige narodov.
Član
stvo te organizacije, ki naj bi zajamčila svetu mir, se nenehoma krči. Tri poglavitne kalilke miru — Japonska, Italija in Nemčija so jo pustile na cedilu. V edinem na menu, da jim je mogoče neovirano rožljati z orožjem.
Nekateri ne morejo Židov tr peti zaradi neukih posebnih lastnosti, ki jih nima noben drugi narod. Dasi jih je v primeri z drugimi narodi komaj peščica.
V SMRT ZARADI NE-' SREČNE LJUBEZNI
Anton Lamovšek, 28-letni mladenič, domia iz Dola pri Litiji, se je do ušes zaljubil v Kasrlano Klančar, mlado dekle z Raven blizu Mirne. Karlin'a? pa mu ni vračala IjuJbezen, ker ga ni marala- To je fanta silno žaloistiLo, da ni imel nikjer obstanka. Sklenil je ma tihem koničati si življenje. Svt>j sklep je tudi izvršil. Najprej je precej ipoprval po gostilnah, zve-
12. junija) ob pol zvečer so na Čatežu pred Zasplazom nenadoma zaculi gasilskjo trombo in plat zvona. V&i so ostrmeli, ko so videli* da je gospodarsko poslopje jMxsestnika, gostilničarja in trgovca S. Ravnikarja v ipratmenih. Takoj s» bili na meistir oateški gaisilcii. Hiter nastkup gasilcev je preprečil, da" se ogenj ni razširil še na hišo, katera se je že vžgala, in nato fcud'i na poleg stoječe 'gosipo-darsko poslopje A. Urbamčiča. Kako je ogemj nastal, ni znatno.
STRELA ZA2GALA KOZOLEC
V Vrhoveili pri Radečah je 14. junija divjala huda nevihta. Med ."ne-urjem je strela udarila v k<w3olec poteestnfika Franda Klemibasa na Vrihovem. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč in pričeli gaisiti. Rešili so nekaj voe -sena in detelje, kmiadu pa jim je pri gašenju manjkalo vode, talko da so morali raibitir oelx> gnojnico. Prav zaradi pomanjkanja) vode je kozolec pogorel do tal. Precej škode je tnudi na dveh njivah <poleg pogorišča, na katerih je raistla pšenica, ki je deloma pogorela, delomla ipa sx> jo pohodili.
če Vam predstavljam bratov pet; vsak izmed «njih je korenjak, <pet 'bratov ima čez 500 let.
Z gospodom banom so se radostno (pozdravili in ban je vsa-kemra dal roko in se v domačem razgovoru ipomudil med njimi, nato se je «pa ž njimi' še sliikaJ, za spomin na rast kranjskogorskega vodovoda, ki ga ti vsi pomnijo še prav od prvih poŠetkov pod županom Hribarjem. Pomtnijo pa seveda vso <našo zgodovino od okupacije Bosne do vojne v Italiji, potresov in kužnih bolezni do najnovejših dogodkov. Naj jih Bog živi v tem zdravju in ai'losti še dolgo let!
ADVERTISE u •GLAS NARODA*
Ul
no za velik odstotek farmskih neuspehov.' *
Mr. Thomson poudarja tri živtjensko vafžne točke,, ki določajo, da li farmsko podjetje bo uspešno ali ne.
1.	Priložnost -za zadostno količino posla, da se rsolača. V prejšnjih letih je količina ročnega dela, ki- je »bitai na nazpo->ag!o, določevala otbUeg farmskega posla, ali db današnjih razmerah odločilen faktor ni to, kar more en sam človek dovršiti s svojimi lastnimi rokami, marveč k?r more on dovršiti s pomor jo pripreg, strojev in drugih sredstev.
2.	Kakovost »prsti ali živine, ki Ho »prinašala tak dohodek, da nekaj preostane po pokritju produkcijskih stroškov. Prst nizke rodovitnosti je ovira in nekatere prsti so dejansko breme, ako rabljena za poljedelstvo.
3.	Primerne razmere, tloliko kar se tiče prirodnih virov in sosedstva, kolikor tržišča.
Mnogo stvari »trefoa uvaževa-ti, ko se hoče nabaviti farma. Nokaterikrat, zlasti kadar človek ima le tma»lo kapitala, je boljše začenj8iti poljedelstvo kot najemnik. T!o mu daje priliko, da >se ob gotovem času odloči, da-li je dotični kraj tak, kjer bi rad živel za vedno. ."Farmska hiša in farmski biz-Yiits sfta neločljiva," trdi Mr. Thomson. "J>obra farma, kar se tiče posla, more vendar biti neprimerna, akio ni tam pravih družabnih priložnosti. Na drugi strani etabre življenske razmere nič ne pomagajo, ako ni dobička iz poljedelstva."
Izvir in zanesljivost vodne zaloge, lega in rprst, stanje cest in mogočnost zopetne prodaje so stvari, ki jih treba pomisliti db LzJbiranju farme. Potem treba ipreudarjati vprašanje, kaj je primerna in poštena cena za dotično farmo, in da se to doHoči, treba izračunali vse okolščine in pričakovati dobiček.
Oori omenjena brošura Farmers' Bulletin; "Selecting a Farm" podrobno razpravlja o vseh teh in sličnih vprašanjih ter se toplo priporoča vsem onim, ki pretresujeijo mogočnost, da <si nabavijo farmo. Brošurloo more vsakdo dobiti brezplačno.
RAD BI IZVEDEL —
kje se sedaj nahaja Frančiška Adam omožena Terček. Let h. 1913 je bilo njeno bivališče v Jenny Lind, Ark. Ako živi še v istem kraju, ali kod drugod, naj sporoči svojemu bratu: JAKOB ADAM, 1829 S. 55 CourL CICERO, ILL.	(3xR)
naroČite se na -glas
naroda" najstarejši si ,0venski dnevnic V ameriki
{»■UM
s
Važno za potovanje
zavzemajo v svetovni trgovini vodilna mesta, pa tudi v politiki so se, posebno v Združenih državah, v;soko povzpeli.
Governer neyorske države Lehman je Žid; newyorski župan La Guardia je židovske ga pokolen.]a, zvezni zakladni-čar Morgenthau je Žid, in član najvišjega zveznega sodišča, Brandies; najvplivnejši ameriški list The New York Times je v židovskih rokah.
Značaj Žida precej jasno oči tuje naslednji naprimer:
Pred leti sem imel opravek z neko inšurenc kompanijo, ki jfe poslala k meni investigatorja, mladega Žida.
Spraševal me je in pisal, kje. in kdaj sem bil rojen, koliko let sem že v tej deželi, koliko let sem zaposlen pri podjetja.
Ko mu povem, da delam že petindvajset let za isto družbo, se prime za glavo in se začufdi: Kaj, že petindvajset let, pa biz-nes še ni tvoj ?
Povedali so mi, da je v New Yorku že grozdje naprodaj. Po petindvajset centov funt. V treh mesecih se bo pocenilo ter bo po pet centov, pa tudi slajša bo in bolj izdatno.
Sveti Martin že težko čaka s svojo blagoslovljeno in za blagoslov pripravljeno roko.
V nekem newyorskem večernem listu tarna neki zakonski mož in vprašuje za svet n rednico:
— Moja žena se je vdala pi jačL Ko se vrnem zvečer z dala domov, je tako natreskana, da niti govoriti ne more. Vča-si gre po qele dni z doma in pušča otroke same. , Sam ne vem, s kakšno kompanijo vladi. Prosim vas, svetujte mi, kaj naj storim ?
Kakšnega slovenskega zakonskega moža naj bi vprašal za svet, Slovenci vedo, k*j Je treba storiti v takem slučaju.
Denarne.......=
pošiljatve	šaa
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO
TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
T JUGOSLAVIJO	▼ ITALIJO
It f 2 JB............Din. 100 Z« $ 6.38............Lir 100
9 fcOO............Din. 200	$ 12.28............Ur 200
$ 7 JO............Din. BOO	f 2» JO............Lir 600
$11.«............Din. BOA	B 57.00 ............lir 1000
fKtOO............1Mb. 1000	$112.50............Idr 2000
94&OO............Din. 2000	Slfl7JfO............lir 8000
DM U am 8BDAJ HITRO ItBJPJAJO BO NAVHDENU OBNfll PODVBŽBNl 8PEJBMBMBI GOBI ALI DOLI
>• 1 veWw^j^HWiJ JJJJJ^JJJ^1- *
ar Izplačila v ameriških dolarjih ^
......................nm
i ; ZZZZZSlI
• • -----B>L8«
BTII^OJHBO PO 0A8KA URHHS SA nHMMHMO |U
BU36TEMC PUBLISHING COMPAmr
■ ■ j mi	Z-ti: '
EDINA SLOVENSKA POGREBNKA
V NSW TORKU IN OKOU€I '
PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA mD^ Pogreb $110. te V«0
! ;	P redno greste kam drugam, pa Se Je
'^nBHHHBI^^B^ se tako daleč, pridite, ali pa telefo-vHfcwa^^^^jl^p o i raj te njun za pojaanllo.
ItmUmi, da boste 1 naio pMtreibo popolnega xadsrol)i|L ItB a 1»»., med Aw in Are Ali707 PROSPECT AVE, npl 188 M.
OPchard 4-2868 »B BOM X TeL; VBtroae 8-0877
T
Važno za potovanje
Kdor j* mmmhm pHmtM v atari feni] all ieMtl ton «A Je pttnbMi rtn Je ponieo t nek itrmh. ViM mit letne aknfaijs Vmm ■■■sr— dati nnJlMiJl» p»ji«4l In M rse petrekno preskrbeti, da je pstevanje ndsbns la httnt m » ■pns »btnlis mm mam mm n» psjnsnlln.
Ni preekrbino »«e, bsdlsi pvs*nje tn pwitm* 4«veINK petni liste, rissjn In sploh vse. kar ie u petotn^Je #etf>kne v najhitrejšem fiaen, in knr Je ftovne, ta	«J»r »In*!
NeMtorlJnnl naj ne eMaJe de tadnjeca trenntfca. ker pre**
m Mib f MU^tann pevratne deroljenje. BMNtBI PKKMR,
. - A - . ^
nan »iHtM ^li mliiiliii nnredlln In mmmwlhm*
*m kaste pseenl in ndehne petavaiL
SLOVEMC PUBLISHING COMPANY (Twnrel Bureau)
216 West 18th Street
New Yorfc N. Y. ^ ^ ^
-GLAS NARODA"
(VOUS OP THE PEOPLE)
Owned and Published by fljomnc PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sak^r. PmMwt	J. Lupeba, See.
Pine* at bestiwse at ttw corporaUoa and ertdresses of above officers: tIC WM8I 1Mb 8TBEET	NEW YORK. N. X.
45th Year
ISSUED EVEBT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
__Advertisement on Afreenent
—g— — ■ ,. ---— _ _
Za eelo leto velja Ust an Aaerlko	z« New York m celo leto . . $7 00
in Eanado ..............$8.00	zm pol leta................$3.r-0
Za pol leta ................$3/10	Zm Inonemstvo as četo leto .. fT..W
Za hbt leta................$1.50	Za pol leta ................$8.00
Hrtiiripllsa Yearly 88^
"OLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN
PRAZNIKOV
• ,_
-«LA8 NARODA", 218 WEST lBtfc STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHdsen f—1*4»
^mmt
••s ti'« m
MowL^, July 1938
KBB LABGEST SIX)VEK® DAILY TS V.9.%-
EISC SUOBtOTO:
JAPONSKA PRAVLJICA
s na
V davnih, t davnih, časdh sta pod goro Obatsuyama v deželi BkixJiano živela siromašen kmet in njegova priletna« ovdovela mati. Imela sta nekaj malega zemlje in sta na svojem pridelala toliko, da »ta se skromno preživela in jima ni bilo hudega.
Ondašnje dni je vladal v Shi-tfflfliu tiran, ki je bil sicer pogumen, a se je silno bal vsega, kar ga je spominjalo na starost. Da bi jrnu nikoli ne bilo treba zagledati čfcoveka trhlega adrafvja in šilbkih telesnih moči, si je izmkslil silno okruino postavo. Svojim podlažnikom je za povoda I, da morajo pomoriti vse stare ljudi.
Takrat so bili časi'we barbarski in nič čudnega ni bik>, če je kdo starega človeka izpostavil jamrti. Taka je ibiJH od ne-krtaj navada, a ne tudi postava. Zategadelj so ntaogi prebili svoja etara leta med prijaznimi svojci, dokler ni -smrt sama prišla po nje.
Siromašnega kmeta, ki je od srca ljubil in spoštoval svojo staro mater, je spričo nezaslišanega povelja minik) vse veselje. Ni se se zgodilo, da bi kdo utegnil dvakrat premeiliti. ali bi spolnil knezovo zapoved ali ne. Zatorej je mlad človek nakljrib žahosti. ki mu je kljuvala v srce, pripravil vse za «mrt, kakršna je tedaj veljala za/ naj-blažjo.
Prav ko je zašlo sonce je bil z delom pri kraju. Skuhati je imel še neluščenega rrža, ki je poglavitni živež revnih, ljudi, in naoČiti v-bučno steklen ko krepeilne studeneniee. Dušeni riž je stresal v culo. ki si jo je s steklenko vred opntil za vrart. Nato si je še mater zadel •na hrbet in se opravil v gore. Pot je bila dolga in tako strtma, da je bilo težavno hoditi vkrefoer. Sence so se 'bolj in bdi j daljšale iti ni bilo dolgo, da se je izza vrhuncev gona prikazala okrogla svetla luna. Sočutno je nied vejami pogleda-veila na mladega moža, ki se je sklonjene glave komaj vlekel naprej in imel v srcu samo brid-
kost. Pred n jita so se vse vprek križale steze, ki so jih uhodi-li lovci in drvarji ponekod jih je bilo toliko, da bi kdo drug postal in ugibal, kam naj zavije. Toda mlademu človeku je Ibila ena pot ko druga. Ko v sanjalh je hodil naprej in naprej in se <penjal navzgor — venomer navzgor — proti go-Ijavi na vrhu Obatsuyama, kjer so že od davnaj izptostav-ljali stare ljudi.
Toda čeprav je bila .mati stara, še ni imela oči .tolikanj skal jemh, da /bi ne videla kako tja v en dan hiti sin zdaj po tej zdaj po oni stezi. Spričo tetga je njeno ljubeče srce prekinil silen strah. Kaj, če bo nazaj grede, zgrešil pot! Zato je stegnila noko in spotoma naslovni la v grmovju vejic, ki jih je potlej od ča^tt do časa po prgiščih spuščala na tla, da je bila pot za njima na gosto zaznamovana s kupčki dračja.
Naposled sta prišla na; vrh in mladi mož je kar moči varno odložil svoj tovor. Zelo je bil »e utrujen in pri srcu mu je bilo neizrekljivo hudo. Molče je ogledoval gol javo, da bi izbral materi čim boljši prostor in ji tako zadnjič skazal svojo ljubezen. Nato je po tleh nabral tidpwdle jelkove igle in jih na-nesel tjakaj, kjer §e mu je videl kraj še najlepši, da Ibi imela ljuba stara žena vsaj mehko blazino. Ko jo je posadil nanjo in ji tesneje ovil okoli ramen njeno vati rano -oblačilo, JO solznih oči in žadostnega srca poslovil'.
Tedaj mu je mati s tresočim glasom dala za slovo še svet, ki je spričal vso njeno veliko nesebično ljubezen. Rekla mu
je: •
"Nikaj ne imej slepih oči, moj sin. Gorska pota so nevarna. Skrbno glej predse in hodi le po stezi, ki je zaznamovana z vejicami. Tako bos zlahka jprišel do one poti spodaj. ki si je vajen."
Sin je v prvo začudeno pogledal nazaj na stezo, v drugo pa na revne stare zgriba.nčene roke, ki so bile vse opraskane
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole« naslova jc razvidno do kdaj imata plačano naročnino. Prva Storilka pomeni meter, draga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroikor, Vu prosimo, da sknSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo ga plačajte nažemu aaatopnikn v VaSem kraja aH pa kateremu izmed castopnlkov. kojih imena so tiskana s Mdkd črkami, ker so opra'1-č«d obiskati ttvu drage naselbine, kjer Je kaj naftih rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam iaročU potrdilo za plačano naročnino.
in pomazane, ker, so storile, kar j jim je velela storiti materinska J rjiibezen. Nič več ni imel srca, da bi jo pustil tukaj. Do zem*-lje se je priklonil pred njo in na glas dejal:
"Častita majti, tvoja dobrot-1 jivost mi je presnnila srce. Ne, ne bom te zapusti). Skupaj se bova vrnila po poti, ki je zaznamovana z vejicami in skupaj bpva umrla." .
Znova si je zadel na rame ljubljeni tovor. Ne veste, kat-feo lahek se mu je zd«j zdaj! Rade volje je hitel med sencami v mesečini po poti nizdol, da bi . bil čimprej v dolini in doma.
V njegovi koči je bila pori kuhinjskimi tlemi zidana shramba za žive& ki je bila čez in čez prekrita, da se m videlo vanjo. Tjakaj je sin skril mater, ji sproti nosil, ker je po-1 tre*bovala in neprejenljivo čul nad njo.
Sčasoma pa so mu prešle najhujše skrha in.,počutil *>e je že kar varnega. Akaj, ko se je tiran tako rad košatil s svojo oblastjo, da si je na lepem zmis-lil drugo nespametno povelje, ki ni moglo biti nikomur n?l korist. Razposlal je po deželi glasnike, ki so oznanili ljudstvu!, da zahteva 'Janez v dar vrv iz pepela. Vsi podložniki so na novo trepetali od strahu. ker so vedeli, da morajo na vsak način spolu iti zapoved. Le kdo v vsem Shinanu bi splete! vrv iz pepela!
Sila je bila velika. In sin, ki tudi ni vedel ne kot ne kam, je neke noči šepetaje pOvedal materi, kaj je spet novega.
""Čaj no, da malo premi s-liim," umi je rekla.
Drugi dan mu je povedala, kaj je treba storiti.
"Vrv spleti kar lepo iz sk>-me," mu je velela, "in na ploske kamne jo položi, pa v brez-vetrm noči zažgi."
Mladi človek je -sklical ljudi m storil, kakor mu je svetovala mati. Ko je ogenj -ugasnil, so iimeli na kamnih vrv, ki je bila zvita iz ubeljenega pepela. Vsi prameni so bili razločno previtt in še posamezna vlakna je ibilo moči videti.
Knez se je zveselil kmetove .iznjajtdljivtosti in ga pohvalil. Hotel pa je tudi vedeti, odkod ima svojo modrost.
<Joj, joj!** je zatamal kmet. "priznati bom moral, kako je bilo."
Vse je povedal tiranu in vse po resnici: zraven pa se mu je kar naprej globoko priklanjal.
Ko je knez slišal kmetovo zgodbo, se je zamislil. Dolgo je bilo, preden je pridvignil glafvo in resno dejal:
'iPjeprioai sem se, da nam je v Shinanu treba več ko le mladih moči. Da sem le mogel pozabiti na prejgovor, kfi pravi: Modrost pride s sivimi lasmi.''
Še tisto uro je preklical o-krutno postavo , ki ondašnja n&-vakia je bila kmalu, pocaibljena. Med ljudmi je ostala le tale pravljica.
'GLAS NARODA*'
-ty- »iš -	,
pošiljamo v staro domovino. JCdor ga hoče naročili za svoje
i'Wtr ... .. '
sorodnike ali prijatelje, to laKko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V i Italijo lista ne poši- i ljamo.	I
iČudno slikarsko razstavo je otvonl oni dan George Huis-man y galerij Billet v Parizu m. k njenemu kaftalogu je napisa} čuden nvod znani pisatelj in kratUc Jean Caseon, V gaj-lerijji. BiHet raasiavija namreč slikarka Yvonne Syostedtova, Francozinja po jeziku, in u-metnotsti, po očetu pa Svedmja, zapiftnik svojih sanj* 60 platen, prikazujočih njene sanje- Nič drugega ne vidimo na* razstavi r^zen sanjskih motivov, h katerim prinaša katalog dolga in zelo razumljiva pfetjasnila in k<i nam za Čudo kazejoi, da to ni samo razstav«! sanj Yvonne Syoestadtove, temveč da so to sanje nas vseh in da mora, ki je tlačila slikarij, tlači včasih tudi nas gledalce. Tako vidimo na razstavi strašnso sliko iz odrezanih prašičjnh gtev, ki se dvigajo na verigah od mesarij^ kjer smo jih bili očividno pt*>rej zagledali in kjer so se
nam vtisnile v spomin, tja do aken vse hi^e in gori nad, streha . Zopenna poplarva krvi in prašičjih rilcev — grozno, morda se bo tudi nam sanjalo o tem.
Ali pa vidimo n« razstavi sliko, na kateri je slikarka naslikala samo sebe na tračnicah vlaka, drsečega proti nji po dolini. Ali pa sliko mladega dekleta, stoječega pred omaro, polno prastarih knjig, iz katerih se naenkrat prikaiže grozen polip. Tn pa niso samo tafki grozni zapiski nočnih mor, temveč tudi prijetne sanje. Tako vidimo sliko razbitega zrcat-la. ,DciT>rR\iieneflia s pritrjenimi kioščki zrcal tako, kakor da imamo pred seboj zakrpane hJače. Tn v tem popravljenem zrcalu je sliteairkni odsev. Ali pa vidimo sliko kenguruja, ki škropi perzijc^ko- preprogo iz vrtnarske kairglice. dočim spita pri peči dva skrčena otroka.
Ali pa slednjič isliko, pod. katero je napisalo: "Mali mož je jel rateti in rasti. .. postajal je vedno večji, ogromen, rdeč, grozefn . . In na sliki vidimo pred začudenimi očmi bledega dekleta, bledo moško postavo, iz katere raste večji rruorž, potem pa še večji v temnejši barvi in slednjič ogromna postava v rdeči barvi. To je ena naj-zalbavnejših, odnosno najstrahotnejših razstav v Parizu.
ZGODBA 4 HOLANDSKIH PROSTOVOLJCEV.
HoIand<ko časopisje poroča o usodi 4 Holamdcev, ki so se dali premotiti rdeči propagandi ter so kot prostoVljci šli slutit v rdečo armado na špansko. Sedaj pa .se jim je posrečilo, da so srečno pobegnili z zdravo kožo in se vrnili domov. Udeleževali so se bojev okoli TJeride. Kakor poroča amsterdamski Nst "De Telegraaf" so se pa večnih bojev naveliča1!i
in so imeli svojega prostovolj-atva "več <ko dovolj."
Sklenili eo obrniti hnbet voj-^kovanju ter se na kak način pretolči do obale. Rečeno, storjeno. Ka>rtkomalo so pobegnili in marširaLi peš celo 4 dni, dokler niso prišli do obade. Tiste 4 dni pešhoje so mnogo hudega pretrpeli, trpeli so veliko pomanjkanje, skrivati so se morali, počitka ni biilo. Ko so prišli do Inke Se Iva, so ofb morju izmalknili navaden čoln ter se ž njim odpeljali na Sredozemsko morje. Bili pa so brez živeža in vode. Tako so nekaj časa krožili po morju, dokler jih niso vse izčapane in sestradale našli francoski ribičii. Ti so jih odvedli v francosko pristanišče Port Ven dres, kjer so francoski cariniki najprej za-plenil.i njihov čotn, nakar so jih odda-11 holandskemu konzulatu! v Marseillu. Od tu so se potem srečno vrnili domov,
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"

/
]
Kratka Di^oi a^Klm
1	11	11 V-'-Uffi"v"'.'-v.11."!'■ 'j .' -'.. '■■-, ■- -! i. L aif. jj.;
CAUIORNU: 8u Frandaco, lanfe I art *
COLORADO:
Pueblo. Peter Culi«. A. Sefttt WiLwnbarg, ML JL BirA
INDliKA:
tnd lena pol ie. Tr. fapatHi
ILLINOIS: h ■ CUeaga, I. ivPh Gtoero. S. PUUa (dkm, CTeeeo
.. ki IUlaots) Jollet, A—le IwMrl La Salte, J. Spelk*. - -
Morth 55cmHi wSSSm, HhflSi
II1KTI4M>:	_v
Slte^Hee. fr. ?m»Hw
Detroit, L. fMMr KBfNMOTAt s %	.
U<mrAMA:^ U
NISftAMl: _
orno: Herbert on, Fhek TreSa Cleveland. An toe Bobek, Gta. Kar* Matm, Jacob Reaolk, Jofan SUnoik Girard, Anton Nifode bonis, Looia Baient. Jobn Koala Toooptown, Anton KIkelJ OREGON:	* :
Oregon City. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bearoar.^Jobn Javnlkar Iltoaicbtna. Aftoe Ipavae
OofwiM la okolica, Mrs. leaaa
JwA ierry Oliota. .
MUwar, Jtnui Snft . ,	i ;
WISCONSIN. mmk	* "
BDImmmkm. Wtyjtt^ft. flhefc
Diamondrille, Joe SotkA
Spisi Josip Jurčiča:
I. 2VBZEK: Uvod — Narodne pravljici in )	^T« ■	I	) i
pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — )	I ll B I f* 1	(
Jesenska noč med slovenskimi polharii — Domen.	((	^^ ^^	/(
—	Dva prijatelja.	7	\
D. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban J (Spisal B. Kellermann) (( Smukova ženitev. — Klosterski žolnir. — Grad Ro- \	(i
jinje. Golida.	i / Globoko pod zemljo vrtajo or- It
HI. ZVEZEK: Deseti brat — Nemški valpet	(	^aški stl'0Ji tunel med Evropo	))
j	in Ameriko. Genialni inženjer
IV.	ZVEZEiK: Cvet in sad. — Hči mestnega sod- (	MacAlan vodi ogromno delo.	/( nika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata ])	Cele armade delavcev se zari-	))
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce- ) vai° veL*no globlje v osrčje \\ sarja. — Med dvema stoloma.	\ zemje. Sredi dela zaloti gra- //
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. - Tn-omer	( ',Utclf strah°Vta katast.rof.a' / ^^ u«. -L u0uxxiei. J ki skoro popolnoma uniči že
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč \) napravljeno delo in katere žr- fl in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bra- l( tev -ie tisoeč in tisoče delavcev. / toma.	)) Toda železna volja MacAlana \
VV" ne odneha, dokler ne steče med	l
Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim / Evropo in Ameriko globoko	/
Se m* T. Crtica iz živI^enia političnega agitatorja. j) pod oceanom prvi vlak. Skozi	)
—	Telečja pečenka. — best parov klobas. — Po to- \ vse delo se čuti orjaški ritem,	\( bak-u smrdiš. — Zenitev iz nevoščljivosti. — Spomini ( ki mestoma knlminira v gran-	({1 starega Slovenca Andreja Pajka. ) dioznih opisih in dogodkih. Tn-	)
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev ) nel je ena najzanimivejših V Peter pokoro delal, ko je krompir gracim. — Pona- \ knjig svetovnega slovstva. f rejeni bankovci	, (	)]1
X.	ZVE3EK: Veronika Deseniška.	i ( 259	• • • $1.20 )
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOUA IN NJEGOVI. — Tolminska
novele. 253 strani.	(	Naročite pri:	\(
V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno	\	S i O* A r* n S 7l
sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske	(	J'Jf^*	((
mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovin-	/	^^ g	//
8ke slike stoji klena postava župnika Štefana Golje,	j	C I I 9 ^	71
ki da v pravem pomenn besede "življenje za svoje	((	I CA O	//
ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke,	))	y j	/I
ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake.	))	I^SJ 51 1*011 S	)l
Tolminske novele VBebnjejo med drugim tudi origi-	((	** * W M	(fi
nalrn, že splošno zasloveli pridiki "Puatina pridiga," // 216 W 18th STRE1ET (I' in "Pulver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: |J	#	„ )l
"Gospoda Matije zadnji gost."	l( NEW YORK, N. Y. ((
Cena $1.50 Jis^sssssss^^
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda
))	JjQffQy^£	/1 Lanspreškega. 269 strani.
l) O	V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo po-tt IniHrn*	((	stavo našega velikega narodnega gospodarja 18. sto-|/. JvlDvl	(I	letja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu JU	«	tvori že pred leti napisana večerniska zgodba o ml&-l\ (Spisal Ivan Pregelj)	(I	dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno (( Pisatelj je posegel v dobo,	R	sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v ))	ko ae je začel širiti protestan-	J)	njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njego-))	tizem po Slovenskem. Pridi-	\l	vem ^radu Laneprežu, kjer mn sivo glavo ozarja ((	garja Jerneja je klasično opi-	(t	mlad* ljobezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-#/	soL Bomann so dodana po-	)#	-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena 11	trebita pojasnila.	yk	najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poli p ^ c_	i f	ustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slo-l) Cena #1.50	venska zemlja sama.
Ift^gSsgggžg^gž^š!^	Cena $1.50
_______L____________**
Boj za ljubezen
MULI IZ 2lVU€KJA Q a "fiLAS NARODA*' PRIREDIL: I.H.
^w^e^ew se wbb %agag Hi # »
In prarvi ji tiho:
44Kako sem zavidanja vreden, veni samo jaz."
Pri LauthamovLh je bil £e svečan ženitvanjski zajtrk, pri kateri priložnosti so vsi uslužbenci Roza-ni izrekli svoje čestitke. Po zajtrku se mladi par prisrčno poslovi od !Laut!hamo-vih in Mr. Lteuthaim jima da na razpolago svoj avtomobil za vožnjo v San Francisko. Mr. liautham je tmdi telefonično obvestil nekega poznanega -duhovnika, da se hoče mladi par dopoldne v njegovi cerkvi poročiti in dnihovmik je bil takoj pripravljen.
Dan nato novoporočenca zopet odipotujeta iz San Frančiška, kajti Ralf ni imel mnogo časa na razpolago, ker je moral biti oib gotovem času na svojem novem mestu
• • •
Iz New Yorka sta malo pred odhodom parnika poslala poročno naznanilo Uršuli. V svojem nazrtamilu Rozana šefi tri tudi sporoči, ida se 'bosta z možem najprej ustanovila v Stockhoknu na Švedskem.
Ko Uršula Frankenstein prejme to obvestilo, se zelo raz-iogoti. Njen mož in uishižb&nci tega dne niso imeli povoda smejati ee. Šele čez dalje časa se more odločiti, da. nla navedeni naslov posije čestitko. Ratfa Tiefemibacha ni privoščila nobeni drugi ženi, kot sami sebi, najmanj pa svoji sestri. Dopoveduje si, da se je Rozana s svojo "nesramno izjavo*' vrgla R&lfu okoli vratu m je skrajno žaloertno, da more pri svoji sefltri kaj takega doživeti. To razloži tudi svojemu možu, ko mu izroči poročilo o poroki. Bilhard Frankenstein seveda ni vedel, "kaj je divjalo v srcu njegove žene in jo zato skuša pomiriti.
"Nikar se ne razburjaj, Unšula; to je vendar lepo, da jo je Tiefenfbarih poročil, po vsem tam, kar se je med njima ®g«o- ^ dilo. Veseli me, da je cela zadeva na ta način .splavljena J e sveta.'*	t
Uršula bi sedaj najrajše svojeormi možu vse izdala, samo da bi mogla stresti svojo jezo, tdda k sreči se more še pre-' magovlati ...	|
Haifa in Rozane Uraulinina jeza ni mogla doseči. Kras-, ne čwse sta doživela na pamiku, ki ju je peljal v deželo, kjer ', sta se nameravala vstenoviti. Kaj ju -briga Uršulina jeza? Kaj jima mar celi svet T Svet nosita v sefoi in samo ona sreča je prava, ki jo človek goji in nosi v svojem srcu.
Tinela sta mirno, lepo vožnjo.
Bavno na dan pred Božičem prideta v Stockholm, kjer se najprej nastanita v nekem hotelu. Svoj dam sta si hotela i poiskati poaneje. Toda v hotelski soibi sta preživela "krasen! božični večer. Roko v roki stojita pri oknu in iz njunih src s* dvigajo zahvalne molitve navzgor k voditelju njune sreče.
"Prihodnji Božič boš obhajala v lepi, lastni hiši, moja ljuba žena,'1 pravii Ralf in Roeano nežno pritisne k se<bi.
Naslednjega dne že najdeta izven mesta na mirnem kraju ofo Maelar jezeru lepo, majhno hišo. Tukai postavi Rozana 5» sefoe in za svojega moža krasen, prijazen dom Ralf ji je v ta namen dal večjo vsoto denarja in Rozana je zelo ponosna in srečna, da ji je še precej denarja ostalo, četudi Ralf tega ni hotel.
Njeoo majhno preaniotženje je tudi zadostovalo, da si je nakupila nekaj perila in potreibne obleke. Očarljiva je pri svojem delu in Ralf ima svojo sladko Rozano vedno rajši. V februarja sta se -že mogla preseliti v svojo krasno hiišo. Prav dobro sta se privadila na Stockholm. Ralf je imel svoje zadovoljivo delo, Rozana pa svoje gospodinjstvo in išivanje in precej ofcsetano dopisovanje. 'Z Owen je pridno dopisovala, ravno tako z Gladys Lauthamovo in tudi z Maud Mellvilovo, ki je imela kmalu postati Mrs. Lautham. G-wen je medtem postalia Mre. Hundley in da je Ibila zelo srečna, je kazala vesela vsebina njenih pisem. Včasih je tudi Reginald po njej poslal prijazen pozdrav in enkrat pripise Gwieti:
"Regi je na najboljši poti, da napravi Miaud za najpopolnejšo žensko toitje na svetu. Vem, da že komlaj čaka na poroko in kadar ddbi od Maud kako pismo, njegove oči zelo sumljivo žare. Vam, draga Rozana, da to raidi slišite, zato Vam to poročam. O svojem Percy ju Vam morem samo ria-zrtanitiy da je mož, katerega, kar se tiče neumnosti, prekaša samo njegova žena. V moje veliko veselje se zelo dobro razume z moj km dragim očetom, ti je še vedno prepr'can, da je on preskubel meni (moža in Regitu ženo.
"Misli, da je njegova zasluga, da sva našla zakoousko srečo in ker mm ni treba več iskati zetov in siitaih, že pričenja skrbeti za vnuke. Vsak dan nama skuša pojasniti, da je zakon žele tedaj dober in prav, ako so saj trije otroci. Ker je sam i med toliko otrok, se smatra za blesteč zgled in se mama kot takega vedno kaže.
"Veseli me, draga Rozana, da so Vaša pisma vedno ogledalo srečne dose; kako pa tudi more biti drugače! Vas ljubljeni Ralf mora biti — ipo Gladynah in Williatmovih poročilih — najpopolnejši mož. O svojem Percy ju seveda tega ne morem trditi, 'kajti včasih je zelo razposajen, toda ravno takrat ft» ljubim najbolj ki mislim in upam, da ima Vas Ralf tudi kakšne človeške napake, katere /pa morete odpustiti in prezreti. Drugače bi ibrM možje premočni, kar pa Vaši samostojni Gw^n rprav nič ni všeč. Ghven noče sama imeti napak in kot veste, jih ima. Ako se hoče Vaš Ralf saj deloma postaviti z Vami na enako stališče, potem je že zelo dober.
"Sad a j pa Vam hočem pisati kaj drugega. Včeraj nri je Gladys pisala, da je «tara Mary v ^bolnišnici umrla, ne da bi se ji bila kaj pomet razjasnila. Prosim, da mi kaj kmalu zopet pišete, Vača pisma so tako pisana in tako zanimiva, da vidim Stockholm in Vašo krasno hišo skoro natančno pred seiboj. Da ste radi -tam, si morem misliti. In tudi Vtaš soprog bo tam tudi prav arotovo zadovoljen.
•Sedaj pa moram skončati; slišim, da se je Percy pripeljal in £e mu feetna na pragu ne pade okoli vratu, je, ali raažaljen, «li pa se boji, da sem kaj obolela. Torej skoncam, draga fioaana in fcmafai kaj več. Usoda naj Vama obrani srečo!
VaSa — Owen."
Ko Butana to pismo prebere, pravi tibo pred se: "Bog mi ohrani mojo lepo, ponosno srečo!"
In ko tudi Bjen mož pride domov, mi eteoe ravno tako veseio in srečna naproti, kot Hafcpouajena Owen. In Ralf jo •meja objame ter jo poljubi z vso prisrčnostjo, ki je živela v nje&rmm M» ma n ja	- KONEC.
Monday, July 18, 1938
HI EABGEST SLOVEN! DAILY IN U. B. A
VELIKO LETALO "NEW YORK WORLDS FAIR"
iini|tiiiiii»iii!|,<Hiiiiiiiii|li||iii'>iii:i|li.|iiitiiii} ..............................................
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zasti i s:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St.. New York, N. W.
s katerim je mladi letalec Howard Hughes uspešno poletel o koli sveta.
Na severnem japonskem otoku Hokaido žive ostanlki tistega naroda, ki je pred mnogo stoletji edini prebival na današnjih japonskih otokih. Ta narod se je imenoval "Aini." To so bili pra prebivalcu tistih otočij, ki stoje pred azijsko celino, in ki so nekdaj bili ena celota. Ko pa je od. zahodne strani prihrul velikanski plaz mongolskih plemen, je žalil tudi ta otočja in jih zasedel. Domači Aini so se pred Mongoli umikali vedno višje na sever. Dandanes od tega nekdaj silnega naroda živi <?a<mo še kakih 16,000 čistih potomcev, vse drugo je že davno izginilo alii se podrtesalo z Mongoli. Japonci so prav za prav medenica Ainov in Mongolov. Ti Aini sedaj že skušajo govoriti japonski jezik* dasi med seboj govore le svoj jezik. Radi govore tudi nekakio angleščino, s katero se ponašajo preti tujci.
Ob obalah Ohotekega morja in Tihega oceana je Še mnogo ainskih vasi, v katerih žive Aini kot ribiči. Iz teh vasi odhaja vse kar je moškega, na široko morje, kjer ostajajo oelo dolge tedne. Tamkaj, kjer Aini žive pomešam z Japonci, stoje ainake revne hišice ločene od japonskih. V takih krajih so Japonci že davno organizirali tujski promet, kakor bi mi to imenovali. Jajponaki fotograf se je »naselil blizu ain-ske va»i ter tujcem fotografira Aiine, za kar dobe ti nekaj nagrade. Ti prirejajo tudi posebne predstave, ki spominjajo na nekdanjo slavo njihovega rodu.
Po vaseh tujec večkrat vidi medvedje kletke, ki stoje kak meter nad zemljo, postavljene na kole. Na konicah bambusovega plotu pa so poveanjene lobamje uibutih medvedov. To je morda še zadnji zunanji spomin na nekdanje slavne dni-
Tujec pa silno težko dodobra i^potcna te ljudi. Kadar pridfe v vas kak tujec, takoj Vaški starešina stopi v svojo kočo, ki je s slamo krita, iz ka*-tere čez nekaj časa pride nekako bra^evsko opravljen. Na sebi nosi železno krono, v rokah pa drži kopje in lok. Nihče bi ga ne mogel pregovoriti, da bi se tujcu pokazal v navadni obleki. Ko stopi iz svoje hiše. taikrait pa ga lahko fotografiraš tadcega, kakršen je prišel, vf s v stari paradi. Te slike večkrat s&Lno lope. Če ima potnik srečo, bo videl lahko t»idi njihove igre kii jih igrajo. Vfie pa se nanašajo na lov na medvede, za tear je nekdaj bilo treba mnogo junaštva. V
Kakor rečeno, nijfatko do-
dobra spoznati te ljudi. Fotografirati se daje vedno le ena družina. V vsaki vasi imajo vedno le tmo hišo, ki iona take prostore, ki jih lahko jx*kažejo tujcu. Sioer pa je v teh hišah velikanska revščina. Čeprav so bivališča teh ljudi sila revna, je vendar v njihovih siromašnih hišicah in kočah čudovito smažno. Tla so lepo pomita, na ognjišču visi kotel za čaj, na steni visi kopje, s kakršnim so nekdaj ubijali medvede, čez stene pa je prepražena medvedja koža. Majhen dečiko ti bo v sobo privlekel netkake smuči, kakršne so njihovi predni-
ki porabljali že davno prej kakor drugi narodi.
Pred vhodom je razprta vrv, na kateri se suše ribe. Okoli in okoli vasi pa se razteza pusto srvo stnnišče. V ozadju pa moli v višino s snegom pokrita glava ognjenika, ki se iz njega kadi.
PraprebivaLci Japonske >o postali velika redkost in njihovi domovi so samo še podobni istari.nskkim muzejem, v katerih žive 'brezupni ostanki izumirajočega naroda.
POTEPUH PODEDOVAL
POSESTVO.
i
Neki 5<i-letni potepuh, ki se-; d i s svojimi pajdaši v ječi v Villa Devoto, je postal čez noč
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽITALJ. 72 strani. Cen« .....................SO
GODČEVSFI KATEKIZEM. 61 strani. Cena J55
HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena	.80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25
PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ________.50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60
PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .23
SANJSKA KNJIGA ..........................60
SLOVENSKI ŠALJ1VEC. t*, strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JiO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70
TO K RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ .50
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena .46 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

bogat mož. Ko je policaja pregledovala prstne odtise kaznjencev iai so ugotovili, da se eden piše Ni<-aunor Garda del Rio, je planil pokonci ječar ter povedali, da ukhž ^ tem imenom Tii noben razbojnik, marveč bogat dedič, ki ga že dolgo iščejo zaradi decjseine. Njegov delež ni majhen, znaša četrt milijona ]X ZOA'.
Leta li)0;> je odpotoval Nica-mor Gr.irda del Rio s svojim bratom Pedrom iz Španije v Argentino. Podro je imel po-trpljenje in ^trajnost in je o-stal na zemlji. V Oliubutu si je toliko prihranil, da je kupil po isestvo. Nieamor pa ni iim-1 stalnosti, potepali se je iz kraja v kraj in je vedno bolj propadal.
Pml šestimi leti je Pedro umrL Nieamor je bill na njegovem pogrebu, a se ni brigal dalje za zapuščino, ker je imel Pedro nečalkinjo, ki je prijavila svoje zahteve kot dedična. Toda ofblasti so njene zahteve odlbile in prisodilo zapuščino Nicajmorju, ki pa ga niso mogli najti, ker je bil noč in dan na potu. Zdiaij so ga odkrili v ječi in upajo, da bo oklenil svoje stare dni v svobodi na posestvu pokojnega brata.
KNJIGARNA "GLAS NARODA
ti« WEST lttk STREET
NKW YORK, N. V.
MAČKE ZVONE.
V francoskem mestu Ore-noble imajo velike križe in težavo z mačkami. Znano je, da so mačke hude sovražnice ptic in da rade preže alasti na ptice pevke. V Grenoiblu so jih pokončale toliko, da bi bile kmalu iaginile če bi mestna upra-jva ne bila pravočasno zajezila j njihove krvoločnosti. Lastniki j mlačk so dobili namreč strogo odredbo, s katero je ibila odstranjena nevarnost popolnega iztrebljenja ptic pevk.
Vsaka mačka v Grenoblu
KRETAJNJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
19.	julija: Bremen v Bremen
20.	julija :
Queen Mary t Cherbourg
julija:
Nieuw Amsterdam v Boulogne liex v Genoa . .C ham pi u in v Havre
20. julija :
Europa v Bremen
27.	julija:
New York v Hamburg
28.	julija:
lie i-e France v Havre 30. julija:
Vulcania v Trst 3.avgusta: Hunsa t Hamburg Aquitania v Cherbourg Nurmandie v Havre
5.	avgusta: Statendam v Boulogne
.. Bretueu v Bremen
6.	avgusta:
Con te d i Savoia v Genoa
10.	avgusta :
Queen Alary v Cherbourg
11.	avgusta: Cbamplain v Havre
12.	avgusta: Kuropa v Bremen
13.	avgusta: Saturuia v Trst
10. avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normaudie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendiim v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Have
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
mora adajj nositi zvonček za vratom. eMstn teuprava raču-rta s tem, da bodo ptice tako pravočasno opozorjene na nevarnost in da bodo lahko mačkam ušle, če jih bodo zasledovale. Grenoible je menda edino mesto na svetu, kjer zvone mačke.
« ? ■ v s- .
V 9fcoteriK slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"

Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
Razne vesti
MED OSTANKI IZUMIRAJOČEGA NAHODA.
»giiai mopi*-»ifTni