PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ~ ■, Abb. postale I gruppo “ L6Dčl l U IlT Leto XXVI. St. 10 (7504) TRST, torek, 13. januarja 1970 TRAGEDIJA V BIAFR1 SE BLIŽA H KONCU Nigerijske zvezne čete zasedajo Biafro Lagoška vlada jamči varnost plemenu Ibo Po pobegu predsednika Biafre gen. Ojukvuja je bila sestavljena nova vlada, ki predlaga zvezni vladi pogajanja za mir - Mednarodna pomoč prizadetemu prebivalstvu LAGOS, 12. — Tragedija v Biafri se bliža h koncu. V dveh letih in pol državljanske vojne je umrlo v Biafri od glada na milijone ljudi. Secesionisti so izgubili že vse glavne postojanke, mesta in le-taliiča in še manjše skupine se posamezno upirajo v gozdovih kamor »o se umaknile. Tako poročajo vesti, ki prihajajo tako iz Lagosa kot iz raznih evropskih mest. V Lagosu so danes sporočili, da tri nigerijske divizije napredujejo na vseh frontah, in se borijo proti ostankom biafrske vojske. Poveljstvo nigerijske vojske pravi, da je to poslednji napad za zadušitev biafrskega odpora, ki se je začel pred dvema letoma in pol. Časniki v Lagosu so danes objavili vesti o uspehih zveznih oboroženih sil. Lagoški «Daily Times* poziva nigerijske oborožene sile, naj ne popustijo, dokler ne bo vzpostavljena oblast zvezne vlade na zadnjem koščku biafrskega ozemlja. Kot poročata Ansa in AFP, iz nekega kraja v Biafri, sta se danes zjutraj še dve biafrski diviziji upirali zveznim nigerijskim četam in sta še vedno nadzorovali letališče Uli. Dopisnik AFP poroča, da se položaj spreminja iz ure v uro in da še ni mogoče točno določiti, še koliko časa se bodo lahko biafrske divizije upirale, ker jim primanjkuje streliva. Včeraj je padel v roke nigerijskim edinicam urad biafrskega ministrstva za informacije. Poleg tega je nigerijska vojska zavzela mnogo petrolejskih čistilnic. V mnogih krajih Biafre je položaj še vedno zapleten. Po cestah se vijejo kolone beguncev. Na tisoče beguncev so nigerijske čete dohitele in nadaljevale pot pri zasledovanju biafr-skih edinic. Nigerijska vojska je danes naslovila poziv na prebivalstvo Ibo, naj ostane v svojih domovih in naj pomaka zvezne čete, ki se približujejo in ki prinašajo živila in druge nujne potrebščine. Ukpabi Asika, ki Ba je zvezna nigerijska vlada imenovala za upravitelja srednjevzhod-ne države, je izjavil po radiu, naj oo prebivalstvo Ibo mirno in naj se ne zateka v gozdove pred zveznimi četami. Tudi Asika je poudaril, da zvezne čete nosijo s seboj *a lačno prebivalstvo Ibo živila, zdravila in druge potrebščine, in da prihajajo skupno s četami tudi civilni funkcionarji. Po pobegu iz Biafre dosedanjega voditelja Oju-avuja, je bila v Biafri sestavljena nova vlada, ki ji načeluje načelnik glavnega štaba biafrske vojske general Effion. Ta je danes govoril oiafrskemu prebivalstvu po radiu. Zahvalil se je civilnemu prebivalstvu za pogum, ki ga je pokazalo v dosedanjih težkih dnevih in izja-ril. da je prepričan, da je treba napraviti konec prelivanju krvi, ki gs Povzroča vojna. “Poleg tega sem prepričan, — je Poudaril Effiong — da mora takoj Prenehati trpljenje našega naroda. Naš narod je sedaj razočaran, im rietl ljudje, bivšega starega vladrne-ga režima, ki so onemogočili pogajanja in pomiritev, so nas prostovoljno zapustili. Zato sem naro-našim četam, naj se ne bojujete več. Pripravljen sem poslati od. Poslance, da pridejo v stik s po-voijniki nigerijske vojske, da se ‘ogovorijo za premirje. Rotim generala Gowona, naj v •nvenu človeštva ukaže svojim če-?®» naj prenehajo z bojem dokler r**° v teku pogajanja za premir-da se prepreči še večje trplje. *Jte> Id ga vojna povzroča našemu Prebivalstvu. Vedno smo verjeli, da dajo naša nesoglasja z Nige-JO rešiti z mirnimi pogajanji. Sto je pripravljena naša deiega-®ja, da se kjerkoli sreča s p redovniki nigerijske zvezne vlade za I'a*g°vore in za dosego miru, na Janovi resolucije organizacij« za M?ško enotnost.« _Pot©m ko je sporočil imena člar •jov nove vlade Je Effion poudaril, r^Blafrski narod zavrača vsako “Jofciost ustanavljanja vlade v tuji-• Zato je pozval prebivalstvo, naj mimo, vojaške in policdj-**sile pa da naj vzdržujejo red. »J^edsednik tiskovnega urada Bia. ^ 1 v Ženevi pa Je danes sporočil, T* te general Ojukvu odpotoval v drugo afriško državo, da bi z nekaterimi drugimi riSdmi voditelji za prenehanje *Pte med nigerijsko in biafrsko teko in da bo, razpravljal z njl-tudi o možnosti, da se doseže r^tno in mimo rešitev spopada. tetega urada prihajajo tudi ve-J• ^i niso v skladu z govorom de *a bnel novi predsednik vla-Effiong in skušajo ustvariti 6 kot ^ bi bU WvSi P01**11 Jrjtecctnik še vedno gospodar po-v Biafri. Iz Lizbone pa po-da Je pobegli general Ojuk-Teh ^te prispel na Portugalsko n vesti v Lizboni niso uradno Potrdili ne zanikali. s**e<1tem pa so v Lagosu danes da Je general Ojukvu za. Biafro v soboto ponoči z le-gen?1 *'cuPri0 8 svojo družino. Ni-da u* riskovna agencija pravi. J« neka tuja država dala Ojuk-rtv *te ra®P<>lago letalo, na kate-*a te vkrcal, poleg svoje družine in nekaj drugih oseb, še tri tone prtljage in avtomobil mercedes. Po zadnjih vesteh iz Pariza so se nekatere biafrske edimioe umaknile v gozdove lin nesle s seboj radijsko postajo iz nadzornega stolpa letališča v Uli. Isti viri poročajo, da so od včeraj zvečer nigerijske čete ustavljene šest kilometrov od letališča Uli in da niso več napredovale. Nigerijski veleposlanik v Rimu Garba je imel danes tiskovino konferenco na kateri je govoril o vpra- General Ojukvu, voditelj biafr-skih secesionistov, je pobegnil v tujino šanju pomoči prizadetemu prebivalstvu. Veleposlanik,_je želel s svojimi izjavami odgovoriti tudi na poziv papeža Pavla VI. proti morebitnim akcijam genocida in represalijam, ter je poudaril, da se nigerijska vlada popolnoma zaveda svoje odgovornosti za dobrobit nigerijskega prebivalstva in upornikov, ki so položili orožje in ki bodo prišli pod varstvo zveznih oboroženih sil. Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je pred odhodom iz glavnega mesta Toga povedal, da je poslal predsedniku Nigerije generalu Gowonu poziv, v katerem ga naproša, nja bo strpen in naj ravna v človečanskem duhu. Nigerijski Rdeči križ se pripravlja, da izpolni težko nalogo za oskrbovanje beguncev v Biafri. Kot poročajo iz Lagosa, ima Rdeči križ največje težave s prevoznimi sredstvi. Kljub temu pa predvidevajo, da bodo v tednu dni razdelili prizadetemu prebivalstvu v Biafri 1500 ton živil in druge pomoči. Nigerijski Rdeči križ je danes sporočil, da so bili do sedaj vsi prebivalci, ki so zapustili svoje domove, deležni pomoči Potem ko Rdeči križ pravi, da je do sedaj že več kot pol milijona beguncev, se obrača na mednarodno solidarnost in prosi naj mu pošljejo zdravnike, bolničarje, tovornjake, rezervne dele, gorivo in denar za nakup živil. Iz vseh zahodnih prestolnic prihajajo vesti o ponudbah pomoči prizadetemu biafrskemu prebivalstvu. Predsednik vlade Rumor je danes sprejel zunanjega ministra Mora in se z njim razgovarjal o dogodkih v Nigeriji. Italijanska vlada je nakazala milijardo lir za pomoč nigerijskemu prebivalstvu na področjih prizadetih po vojni. Britanski predsednik vlade Wilson je danes naročil lordu Huntu, naj odpotuje v Nigerijo in takoj sporoči, kakšno pomoč naj Velika Britanija pošlje prebivalstvu. Danes popoldne je odletelo iz Velike Britanije nekaj letal z živili in drugimi potrebščinami za prizadeto nigerijsko prebivalstvo. V Washingtonu so sporočili, da je ameriška vlada ponudila za prizadeto prebivalstvo v Biafri za deset milijonov dolarjev vrednosti živil in zdravil. V zadnjih dveh letih, pravijo v Washingtonu, so iz ZDA poslali v Biafro za 70 milijonov dolarjev pomoči. Odbor mednarodnega Rdečega križa v Ženevi in Zveza društev Rdečega križa sta s skupne seje poslala nigerijskemu Rdečemu križu brzojavko, v kateri izjavljata, da sta pripravljena dati vso pomoč, ki jo zmoreta. Predvsem imata na razpolago živila, zdravila in prevozna letala, ki naj bi vzletela z dogovorjenih letališč. Poleg tega pa lahko pošljeta v Biafro tehnično in zdravstveno osebje za izvedbo načrta o pomoči, ki naj ga pri pravi nigerijski Rdeči križ. Tudi predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da bo Zahodna Nemčija še naprej pomagala prebivalstvu v Biafri. Od začetka državljanske vojne do sedaj je bonska vlada dala za pomoč prizadetemu prebivalstvu 63 milijonov mark. Zahodnonemška vlada je pooblastila svojega veleposlanika v Lagosu, naj se takoj dogovori z nigerijsko vlado, kako in po kakšni poti naj bi čimprej poslali pomoč prebivalstvu. Prav tako so ponudile svojo pomoč belgijski in švicarska vlada ter razne mednarodne podporne organizacije. stavlja prvi pomembni korak uveljavljanju «paketa». Po sestanku je dr. Magnago izjavil, da so poverili poslancema Riža in Benedikterju, da vztrajata, da se odstranijo nekatere razlike med besedilom iipaketaii in vladnega osnutka, češ da gre tudi za razlike, ki so vsebinskega pomena. Dodal pa je, da meni, da ne gre za namerne stvari in da so funkcionarji delali v dobri veri. Vendar pa je treba upoštevati, da je kongres stranke dokončno odobril «paket», kateri se sedaj ne more več spreminjata ne «v škodo ne v korist.« Predstavnik opozicije v stranki sen. Brugger pa je izjavil, da gre pri teh razlikah za poskus izkoriščanja dobre volje južnih Tirolcev. Volkspartei o «paketu» BOČEN, 12. — Danes zvečer je vodstvo Volkspartei končalo preučitev vladnega ustavnega zakonskega osnutka, ki so ga sestavili funkcionarji ministrstva lin ki pred- ............„„„...murnu.............■■■■■••■............................................................................u.........mu.. OBJAVLJENI ZAPISNIKI ZASLIŠEVANJ OBTOŽENCEV ATENTATOV V MILANU IN V RIMU Valpreda, Gargamelli, Mander in Bagnoli odločno zagotavljajo, da so povsem nedolžni Samo sin sodnika kasacijskega sodišča Borghese in bivši fašist Merlino navajata razne govorice o namerah in o obstoju eksplozivnega materiala RIM, 12. — Danes so vložili na tajništvu sodišču zapisnike zasliševanj, ki so jih izvedli namestnik javnega tožilca dr. Occorsio in pred njim funkcionarji političnega oddelka rimske kvesture z obtoženci atentatov v Milanu in Rimu. Na tej osnovi so izvedeli branilci obtoženih: Pietra Valprede, Roberta Gargamellija, Roberta Man- derja, Emilia Bagnolija, Emilia Bor-gheseja in Maria Meriina za izjave svojih klientov. PIETRO VALPREDA — plesalec, obdolžen, da je postavil bombo na sedež Banca Nazionale delTAgricol-tura v Milanu, je v celoti zavrnil težko obtožbo in to tako pred policijo kot pred preiskovalnim sodnikom. Funkcionarjem političnega oddelka policije je povedal, da je ob 16. uri 11. decembra odpotoval proti Milanu s svojim avtomobilom »fiat 500», kamor je prispel naslednjega dne ob 7. uri in je takoj šel k svoji teti, od nje pa k svojemu iiiiiiiiiMMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiin ZUNANJI MINISTER SFRJ TEPAVAC NA URADNEM OBISKU V BUDIMPEŠTI Včeraj je prispel v Beograd predsednik romunske vlade Na častnem kosilu sta Mitja Ribičič in George Maurer poudarila prijateljske odnose med obema državama in njuni prizadevanji za mir v Evropi in na svetu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Na vabilo madžarskega zunanjega ministra Petra Janoša je odpotoval danes na šestdnevni uradni obisk v Budimpešto državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, v spremstvu pomočnika Jakšeta Petriča in druge osebnosti. Na železniški postaji je Mirka Tepavca osebno pričakal in pozdravil madžarski zunanji mi nister Peter Janoš z visokimi funkcionarji madžarskega zunanjega ministrstva, ter član jugoslovanske kolonije v glavnem mestu Madžar ske. Mirko Tepavac je prvi jugoslovanski zunanji minister, ki je po vojni prišel na uradni obisk v Bu dimpešto. Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča pa je danes prispel na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik romunske vlade Jon George Maurer, v spremstvu podpredsednika Emila Drago-nesca, predsednika nacionalnega sveta za znanstvena raziskovanja George Buzdugana in pomočnika zu nanjega ministra Ecobescua. Visokega gosta iz Romunije so na beograjski železniški postaji pozdravili predsednik Mitja Ribičič in drugi visoki funkcionarji zveznega izvršnega sveta in zveznega tajništva za zunanje zadeve. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je danes v pa lači v Novem Beogradu priredil v čast gosta kosilo. Mitja Ribičič se je v svoji zdrn vici dotaknil mednarodnih odnosov, v katerih se zadnje čase manifestira stremljenje, da se s pogajanji rešijo odprta mednarodna vprašanja. Mednarodni odnosi so Je vedno obremenjeni z vrsto problemov, posebno vojna v Vietnamu, kriza na Bližnjem vzhodu, nadaljevanje oboroževalne dirke, napori kolonialističnih in neokolonialistič nih sil, da še naprej drže ljudstva v podrejenosti. Jugoslavija, je poude ril Ribičič, je kot evropska država še posebno zainteresirana za razvoj položaja v Evropi. Jugoslavija pozdravlja vse te pobude in sodi, da se odprta evropska vprašanja lahko rešijo predvsem vsestranskim napredkom med-evropskih odnosov in razvojem miroljubnega sodelovanja, z ustvarjanjem ozračja zaupanja in medse bojnega spoštovanja. Jugoslavija pri tem daje poseben pomen ne govanju dobrososednih odnosov z državami, s katerimi ima skupne meje. Potem ko je ugotovil, da so si pogledi Jugoslavije in Romunije na vprašanje evropskega sodelovanja in varnosti podobni oziroma enaki, je Ribičič poudaril, da obe državi, z razvojem vsestranskega medsebojnega prijateljskega sodelovanja, konkretno, prispevata k ustvarjanju ugodnega ozračja in k utrditvi varnosti v Evropi. Poleg tega sodelovanje med Romunijo in Jugoslavijo, ki temelji na neodvisnosti in suverenosti, enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju in ne vmešavanju v notranje zadeve, lah ko služi kot primer graditve do brih odnosov med državami,^ po sebno med sosednimi socialističnimi državami. Tem ugotovitvam se je v od govoru na zdravico pridružil tudi predsednik Romunije, v katerem je med drugim ugotovil, da se v današnjem svetu močno uveljavljajo sile socializma in miru, pravica vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi, pravica držav do miru, varnosti, razvoja in napredka Maurer je poudaril, da je eden od osnovnih elementov romunske zu nanje politike razvoj sodelovanja z vsemi socialističnimi državami in razširitev diplomatskih, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih odnosov z vsemi državami na svetu, ne glede na njihovo družbeno ureditev. Interesi miru in mednarod ne varnosti zahtevajo široko akcijo za odpravo sedanjih žarišč napetosti, posebno za prekinitev vojne v Vietnamu in rešitev krize na Bližnjem vzhodu, na podlagi resolucije varnostnega sveta. Na kraju svoje zdravice je Maurer z zadovoljstvom ugotovil izboljšanje ozračja v Evropi, da se širi krog držav, ki so za resnično varnost v Evropi, d k, so realne možnosti za sklicanje splošne evropske konference. B. B. odvetniku Marianiju. Z njim je razpravljal do 13.15 o izjavi, ki jo je moral naslednjega dne dati milanskemu sodniku. Od odvetnika se je vrnil v stanovanje svoje tete, iz katerega je odšel šele naslednjega dne ob 9.30 ponovno k odvetniku in od tam na sodišče. Tudi ta dan se je vrnil ponovno k teti, pri kateri je bil tudi vso nedeljo. V ponedeljek je odšel ponovno k svojemu odvetniku, kjer so ga prijeli policijski agenti. Policisti so ga dolžili, da je vedel za neki kraj med Ulico Tiburtino in Ulico Prenestino, kamor naj bi po obtožbi Iva Della Savia (mladeniča, ki ga sedaj iščejo, katerega pa niso ničesar obtožili), spravil eksploziv. Valpreda je med tem zasliševanjem izjavil, da se ne spominja, da bi govoril s svojimi prijatelji o eksplozivu. Dejal je tudi, da pozna Della Savio, kateremu je nekega dne pokazal označeni kraj, poraščen z nizkim drevjem, češ da tam spravlja svoje »predmete*. Ni mu pa povedal za kakšne stvari gre. Nikoli ni šel na ta kraj in ničesar ni vedel o tem eksplozivu. Valpreda je tudi povedal, da je bil prijatelj z ostalimi obtoženci. Poznal je tudi nemško dekle, ki so jo imenovali »Muki* in ki je obiskovala anarhistični krožek »Baku-nin*. Policija je nato Valpredo vprašala, kakšen je njegov gospodarski položaj, na kar je odgovoril, da je v resnici v finančnih težavah, ker kupčije v trgovini v Ul. Del Boschetto, kjer je izdeloval svetilke, ne gredo dobro in ker le s težavo najde zaposlitev kot plesalec. Za potovanje v Milan si je od raz- Vulpredova teta z odvetnikom Marianljem (desno) in časnikarji, ki je policiji In preiskovalnemu sodniku Izjavila, da je bil njen nečak 12. decembra ve« dan na njenem domu v postelji s vročino nih prijateljev izposodil po tisoč ali nekaj tisoč lir. Med svojim prebivanjem v Milanu je videl samo še neko dekle, mladostno prijateljico, ki stanuje v isti hiši, kjer stanujejo njegovi starši. Policija je preiskala kraj, katerega je Valpreda označil, da naj bi bilo v njem nekaj skritega, vendar brez vsakega rezultata. 16. decembra je zaslišal Valpredo javni tožilec Vittorio Occorsio. Valpreda je dejal, da je bil član krožka «22. marec*, ki so ga ustanovili oktobra 1969. ter da je član italijanske anarhistične federacije, da pa seveda nima nobene izkaznice, saj sploh ne obstajajo tovrstni dokumenti. Čuti se anarhista že od mladih let in je zadnji dve leti, ko je živel v Milanu, posečal krožek »Ponte della Ghisolfa*. Ima potni list, toda žč leto dni ni zapustil Italije. Ni v delovnem razmerju in je zadnjič nastopal na televiziji, ko je prejemal po 12.500 lir dnevno in delal enajst dni. Valpreda je lastnik avta »fiat 500», ter je stanoval z Giorgiom Španom v baraki v Ul. Prato Rotondo 10. Zadnjih deset dni je preživel noči pri svoji prijateljici Rossani Rovere. Zelo s težavo je živel. Prejemal je neko pomoč od staršev, zlasti od tete in od raznih prijateljev. Glede obtožb pa je Valpreda izjavil: »Odločno zanikam, da bi izvedel dinamitni napad v Milanu. Zanikam, da bi deloval z drugimi osebami, ki naj bi istočasno v Rimu izvršile dinamitni napad na Banco Nazionale del Lavoro in na oltar domovine.* Obtoženec je nadaljeval: »V krožku »22. marec* smo včasih govorili o načinih borbe, ki so najbolj koristni, ali ki so škodljivi, da dosežemo svobodo. Ob tej priložnosti se je govorilo tudi o dinamitnih akcijah in nekateri so bili zanje. Jaz sem bil nasproten. Moja skupina je imela za program, da ustvari odbore za borbo, osnovne odbore v tovarnah, odbore v mestnih predelih, novembra meseca je izšel v glasilu »Ciao 2001» članek, v katerem smo obrazložili svoje cilje.* Na vprašanje dr. Occorsia je Valpreda povedal, da pozna Giuseppe Pinellija, s katerim je bil skupaj v anarhističnem krožku v Milanu. Takrat mu je sodnik tudi povedal, da je Pinelli napravil samomor in da se je vrgel z edina kvesture v Milanu. Valpredo je očitno ta vest zelo prizadela in je dejal, da se zelo čudi temu, saj je šlo za človeka, ki se je ukvarjal s pošto, skratka za zelo mirnega človeka. Valpreda je vztrajal, da nima nobenih izkušenj z eksplozivi. Nikoli ni videl ne tritola ne dinamita in enkrat samo v svojem življenju detonator pred nekaj meseci v anarhističnem krožku v Milanu. Zna samo prižgati vžigalno vrvico, kar so ga naučili, ko je bil vojni obveznik v pehoti. Takrat mu je podčastnik pokazal vžigalno vrvico, kako se jo razcepi z britvico in kako se jo prižge. Dr. Occorsio je Valpredo ponovno zaslišal 20. decembra. Ko mu je Valpreda ponovil svoj alibi in ko je povedal nekaj več glede »paketa*, ki ga je pustil njegov prijatelj Ivo Della Savia, predno je odpotoval v tujino preteklega oktobra. Valpreda je odgovoril, da mu Ivo Della Savia ni pustil nobenega paketa, da pa mu je povedal, kam je skril med grmovjem blizu neke- Prvič zaslišali prof. Paoluccija Occorsio in Cudillo sta zaslišala vrsto prič v Milanu Predsednik milanskega šot.-^u-i patronata, prof. Paolucci je včeraj prvič uradno povedal sodnim preiskovalcem o razgovoru, ki ga je imel s taksistom Rolandijem dan po atentatu. Kot je znano, ni policija Paoluccijevih izjav nikoli sprejela in ga je ves potek preiskave zanemarjala, kljub protestom levičarskega tiska. Verzija, ki jo je namreč taksist dal Pao-lucciju o tem, da je peljal Valpredo pred banko, je bistveno različna od tiste, ki jo je naslednjega dne povedal karabinjerjem. Pao-lucciju je Rolandi v trenutku zmedenosti priznal, da je pripeljal a-tentatorja prav pred banko, na Trg Fontana, in da je ta stekel vanjo za 45 sekund, morda minuto. Policiji pa je dejal, da je Valpredo pe- ljal sto metrov od banke, v bližnjo ulico, in da ga je čakal precej časa, morda deset minut. Paoluccija sta preiskovalni sodnik Cudillo in namestnik državnega tožilca Occorsio zasliševala popoldne celo uro, na sedežu milanskega sodišča, kamor sta prispela z jutranjim vlakom. Opoldne pa sta zaslišala Valpredovo mater Ele Novati, očeta Emilia ter babico Olimpio Torri, staro 80 let. Zaslišali so tudi balističnega strokovnjaka dr. Cerrija, ki je časnikarjem dal zelo zanimive izjave. »V Italiji prvič vidim »timer* na bombah, za sodobno tempiranje*, je dejal, in pristavil, da take tempirane detonatorje izdelujejo samo v neki nemški podružnici podjetja «Junghams», da pa vsekakor mora izdelovalec podobnih bomb zelo dobro poznati sodobno balistiko, e-lektroniko in kemijo.* »Ne poznam Valprede,* je dejal, »zato ne morem reči, če je za to dovolj talentiran, vsekakor pa zahteva to tudi dobršno mero »vež-banja*. uiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiBiiiiMiii PO ODLOČNEM GOVORU V TURINU Novi ostri napadi na Donat Cattina Polemike o obnovitvi vlade levega centra • Skupne zahteve tekstilcev za obnovitev delovne pogodbe (Nadaljevanje na 2. strani) RIM, 12. — Nadaljujejo se polemike in razprava o obnovitvi šti-ristranske vlade levega centra, za kar se predvideva nov »sestanek na vrhu*, ki bo menda v četrtek. Politično ozračje pa pripravlja desnica z ogorčenimi napadi na ministra za delo Donat Cattina, ki je včeraj v Turinu odločno zagovarjal delo sindikatov. Zelo odločen je bil tudi glede pritiska, ki se sedaj izvaja proti delavcem in je v tej zvezi rekel, kaj bi se dejalo, če bi čez kak teden prišlo do deset tisoč, ali celo do sto tisoč prijav? Na vsak način bi bilo težko trditi, da gre za normalne zadeve in tudi najbolj naiven Italijan bi vedel, da gre za represije. Glede samega sebe pa je dejal, da sprejema »čast, da je središče napadov*, da pa se ne strinja s ciljem, saj gre v resnici za vso levico KD, ki nikakor ni Samaritan, da bi lečila rane, temveč hoče razbiti zgodovinsko povezavo med gospodarji in politično oblastjo. Obnovitev levega centra je z velikimi aplavzi sprejela na znanje vsa desnica, zaradi česar levica KD ni pripravljena na politiko povračila gospodarjem in omejitve večine. Socialdemokrati so obnovili svoje napade na predlog o amnestiji in vedno bolj govore o omejevanju večine proti levici, zelo malo ali pa nič o programu bodoče vlade. Kljub temu zapletenemu političnemu položaju, ko še vedno ni gotovo, če se bo sploh lahko prišlo do obnovitve levega centra, pa se istočasno že tudi govori o mestih v bodoči vladi, pri čemer je najbolj zanimivo mesto podpredsednika. Skoro izključujejo, da bi Nenni lahko ponovno prevzel to mesto in navajajo kot logičnega kandidata De Martina, Nenni pa naj bi pred- sedoval italijanski delegaciji v OZN. Tajništvo stranke bi prevzel Mancini. Vsedržavna tajništva sindikatov tekstilnih delavcev so danes na tiskovni konferenci obrazložila skupne zahteve, ki so jih sestavili za obnovitev delovne pogodbe. Najpomembnejše gospodarske zahteve so: zvišanje plač za 80 lir na uro za delavce in za 14 tisoč lir za uradnike, znižanje delovnega urnika na dejanskih osem delovnih ur ali štirideset tedenskih ur, pri čemer se sobota pogodbeno prizna za praznični dan, nadurno delo se plača za 35 odstotkov višje kot do sedaj, počitnice po tri tedne za vse, preračun dvoletnih draginjskih doklad. Med zahtevami o sindikalnih svoboščinah se navaja pravica do skupščin v tovarnah in to med in Izven delovnih urnikov v prostorih tovarn ob prisotnosti sindikalistov izven podjetja. Za to bodo dovolili delavcem po 12 plačanih delovnih ur letno za vsako sindikalno organizacijo. Nova delovna pogodba naj traja trideset mesecev. Sindikalisti so ugotovili, da tekstilna industrija ni v krizi in da obstaja veliko povpraševanje po delovni sili ter da je treba uskladiti položaj teh delavcev z ostalimi proizvodnimi sektorji. Obnovitev delovne pogodbe zanima 340 tekstilnih uslužbencev po vsej Italiji. RIM, 14. — V sredo bo odpotoval v SZ minister za zunanjo trgovino Misasi, kjer se bo sestal s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevom, s katerim bosta podpisala novo dolgoročno pogodbo o trgovinski izmenjavi med Italijo in SZ na razdobje 1970-74. Valpreda (Nadaljevanje s 1. strani) ga drevesa tovrstni paket, v katerem je tudi vžigalna vrvica. Valpreda je pojasnil, da ga je nekega dne Della Savia obiskal in da mu je iz avtomobila pokazal, kje je »paket*, da pa nista izstopila iz avtomobila. Sodnik ga je obdolžil, da je i-mel knjižico, v kateri so navodila za izdelavo peklenskih strojev, nakar je Valpreda odgovoril, da se samo spominja, da sta dva holandska anarhista pred kakima dvema mesecema pustila nekakšno brošuro v krožkih »Bakunin* in «22. marec*, da pa ne ve točno, za kaj gre, ker je brošuna napisana v holandščini. ROBERTO GARGAMELLI, sin blagajnika rimskega sedeža Banca Nazionale del Lavoro, k.ier je prav tako počila bomba, je odločno zavrnil vse obtožbe, tako funkcionarjem političnega oddelka rimske kvesture kot dr. Occorsiu. Gargamelli bo imel 20 let prihodnjega maja in so ga policisti zaslišali 15. decembra. Povedal je, da je pustil šolo junija 1969 in da je svoj prosti čas preživljal običajno v krožku «22. marca*. 12. decembra je odšel z doma ob 11.30, da bi se srečal z nekim prijateljem, in da bi dobil zaposlitev pri nekem krošnjarju, ki prodaja moške obleke. Prijatelja pa ni srečal in je odšel pred vhod tehničnega instituta, da bi se srečal z drugim prijateljem. Tam je najprej srečal prijatelja Matozzija, nato znanca, ki ima IS let. Claudio ga je prosil, da mu vrne vilice motorja, ki so bile ukrivljene. Skupaj sta popravljala ta del skoraj uro in pol, potem ko je najprej Gargamelli odšel na dom na kosilo. Od tu se je ponovno vrnil domov, se umil in kupil v bližnji trgovini nekaj starih kriminalnih romanov, se vrnil domov ob 18.30 - 18.45 ter ni več odšel z doma. Tega dne se ni udeležil sestanka, ki bi moral biti v krožku «22. marca*, ker da je pomagal prijatelju popravljati motor. Vest o atentatu je izvedel zvečer po TV in sta skupaj z bratom takoj telefonirala v b»"ko, da bi izvedela, kako je z njib vim o-četom, ki je bil še vedno v uradu. Doma je ostal še ves naslednji dan, ker je bil močno prehlajen. Med vsemi razgovori z Valpre-do, z Manderjem in z drugimi člani krožka ni nikoli slišal o zahtevah, da bi dobili eksploziv, o obstoju kakršnega koli skladišča ali skrivališča, kjer naj bi skrivali eksplozivni material. Gargamella je odločno zanikal, da bi šel nekaj dni pred atentatom v banko, katere ni obiskoval že dobro leto dni, niti ni šel nobeden od njegovih prijateljev in meni, da je sploh samo njegov prijatelj En-rico Di Cola vedel za to, da je njegov oče zaposlen na sedežu Banca Nazionale. Preiskovalnemu sodniku je Gargamelli v celoti potrdil izjave, ki jih je že dal na političnem uradu in jih ni spremenil niti za eno vejico. EMILIO BAGNOLI ima 24 let in je študent tretjega letnika arhitekture, obtožujejo ga sodelovanja pri organizaciji dinamitnih napadov v Rimu in Milanu. Med vsemi zasliševanji je odločno zavrnil vsako odgovornost, pri čemer pa je povedal, da dobro pozna vse osebe, ki jih dolie atentata. Emilio Bagnoli je izjavil, da njihova skupina ni imela v programu zločinov proti javnemu redu, ko je govoril o odločnih akcijah, s tem nikakor ni mislil nasilja in še zda-leka ni mislil o dinamitni taktiki. Govorili so tudi o molotovkah, nikoli pa nihče ni mislil iti na cesto s takimi steklenicami. Ko so govorili o atentatih, so obravnavali njihov zgodovinski pomen in v tem smislu je tudi govoril Valpreda, ki pa ni nikoli programiral ali predlagal konkretne akcije. Bagnoli je priznal, da mu je Valpreda povedal, da je od nekje dobil vžigalno vrvico, da pa gre za individualista, ki nikakor ni sodeloval s skupino. ROBERTO MANDER, sin znanega glasbenika ima komaj 17 let in je sedaj v zaporu za mladoletnike «Aristide Gabelli*. kjer ga je zaslišal pomočnik javnega tožilca Occor-sio, za njim pa še dr. Cudillo. Mladenič je povedal, da je bil 12. decembra ob 17.45 slučajno na Trgu Venezia, kjer je izvedel, da je eksplodirala bomba na spomeniku padlega junaka. Zjutraj je šel kot običajno v šolo, popoldne je bil v krožku «22. marca*, od koder je šel 17.15 — 17.30 proti krožku «Baku-nin*. Zanikal je, da bi kdajkoli u porabljal eksploziv. Vedel je tudi, da je imel Ivo Della Savia eksploziv v bližini Ul. Tiburtine in je šel na ta kraj, toda ni ničesar našel. EMILIO BORGHESE je sin člana kasacijskega sodišča in je pripadal anarhistični skupini samo nekaj časa. Izjavil je, da je 15. septembra prisostvoval sestanku na sedežu krožka «Bakunin», kjer se je Mander hvalil, češ da je vrgel kamen v izložbeno okno ameriške družbe «Minnesota». Takrat naj bi Bagnoli dejal, da gre za nekaj ma lega in naj bi predlagal atentat na spomenik padlemu junaku. Zahteval naj bi tudi, kje bi našli eksploziv in nekdo naj bi rekel, da je dovolj, da se gre v Ul. Tiburtino. Po smrti policijskega agenta An-narumme je bilo več sestankov, na katerih je bil prisoten tudi Angelo Casile, katerega sedaj policija išče. MARIO MERLINO je edini izmed anarhistov, ki izhaja iz vrst skrajne desnice in trdi, da je Roberto Mander 28. novembra izrecno zahteval eksploziv. Obtoženi Merlino pravi, da je takrat Mander zahteval eksploziv, češ da je treba pričeti z odločno akcijo in da mu je takrat tudi omenil obstoj skladišča eksploziva, katerega mu je že prej omenil tudi Borghese. Njegova razlaga o usmeritvi skupine «22. marec* je povsem v nasprotju z izjavami vseh drugih obtožencev, saj trdi, da je skupina pristajala na kakršno koli sredstvo in tudi na nasilne akcije. PO PASTIRSKEM KONCILU V NOORDVJUKERHOUDU Holandski katoličani in Vatikan Objavljeno je pismo, v katerem Pavel VI. kritizira poročilo o osnutkih, o katerem je pozneje razpravljal koncil VATIKAN, 12. — Vatikanski dnevnik «Osservatore romano* je danes objavil pismo, ki ga je papež Pavel VI. pisal holanskemu kardinalu Alfrinku in vsem holandskim škofom pred začetkom nedavnega pastirskega koncila na katerem je holandska duhovščina v prisotnosti škofov in tudi laikov obravnavala pereča vprašanja današnjega cerkvenega življenja ni predvsem problem celibata. V zvezi s poročilom o osnutkih, ki je bilo pripravljeno za koncil papež pravi, da mu nekatere trditve povzročajo osuplost in da jih je treba obravnavati z vso pridr-žanostjo. Papež kritizira nadalje kriterije, ki so bili uporabljeni pri izbiri predstavnikov holdanskih katoličanov. Najostreje pa poglavar katoliške cerkve kritizira poročilo, ker le redko navaja dokumente drugega ekumenskega vatikanskega koncila in druge novejše dokumente. Posebno pozornost posveča Pavel VI. poročilu v zvezi z obnovo duhovniškega poklica. Njegove zgoščene kritike so te: «Opis ciljev in nalog cerkve, je tak, kot da bi bilo njeno poslanstvo izključno zemeljsko*: »duhovniški poklic je prikazan kot služba o kateri odloča krščanska skupnost*; «predlaga se — včasih na imperativen način — naj se duhovniški stan odvoji od celibata*; »kritizira se teza, da lahko samo moški postane duhovnik*; «o papežu se govori, samo, da bi se zmanjšal pomen poslanstva in o-blasti, ki mu jih je podelil sam Kristus*. Na koncu svojega pisma papež izraža svoje razumevanje do holandskih škofov, duhovščine in vernikov spričo težav v katerih so se znašli ter jih prosi, naj mu posredujejo nasvete, kako naj jim pomaga, da prebrodijo te težave. V pismu papež še enkrat poudarja absolutno potrebo po duhovniškem celibatu. Po pismu Pavla VI. se je sestal holandski pastirski koncil v N^nrd-wiikerhoudu, ki so se je udeležili holandski škofje, duhovniki in tudi laiki. Koncil je pomenil nov korak na poti zaostrovanja hladne vojne med holandsko cerkvijo in Vatikanom. Kot je znano, so na tej konferenci obravnavali v glavnem dva problema, in sicer problem duhovniškega celibata in vprašanje pritegnitve v vrste duhovnikov predstavnikov ženskega spola. Pokazalo se je, da je velika večina holandske duhovščine za odpravo obveznega celibata, nekoliko manjši pa je odstotek predstavnikov, ki se zavzamejo za vključitev žensk v duhovniški poklic. Znano je že bilo, da je vprašanje celibata postalo na Holandskem pravcat kamen spotike spričo številnih primerov duhovnikov, ki zapuščajo poklic (400 na 12.000 v dveh letih) in da se to število nenehno veča. Razne ankete nudijo tudi s svoje strani možnost, da si o razpoloženju holadnske duhovščine ustvarimo pravo sliko. Zad n ja anketa, ki je bila opravljena v aprilu lani je pokazala, da tri četrtine holandskih duhovnikov nasprotujejo celibatu. En mesec prej pa je revija «Elsevier» napravila podobno anketo, in sicer na pobudo laikov: rezultat je bil skoraj enak: 72 odst. katoliških laikov prav tako nasprotuje celibatu. Na pastirski konferenci sredi prejšnjega tedna pa je bil rezultat glasovanja še boli izrazit. Č°nrav nedavne številke dokazujejo, da se sestava pastirskega koncila ne lijema na splošno s sestavo duhovščine in laikov glede opredelitve mnenj o tem vprašanju, pa je nedvomno, da se bodo odnosi med holandsko cerkvijo in Vatikanom poslabšali. V naslednjih odstavkih posredujemo podrobnosti rezultatov, ki zadevajo glasovanja o petih vprašanjih o celibatu in o šestem vprašanju, ki zadeva pritegnitev žensk v duhovniški poklic. 1 Potrebno je ukiniti obveznost celibata kot predpogoj za opravljanje duhovniškega poklica: 93 da, 2 ne in 3 zdržani: 2 ne bi se smelo več zahtevati od kandidatov za duhovniški poklic, da ostanejo samci: 90 da, 6 ne in dva zdržana; 3. škofi bi morali načelno zagovarjati umestnost, da se dovoli dostop v duhovniški poklic poročenim moškim ter ustvariti ugodne pogoje za to rešitev: 94 da, 1 ne in 3 zdržani; 4. duhovniki, ki so se poročili, ali ki se žele poročiti, naj bi še nadalje lahko opravljali brez omejitev svoj poklic, če zadostijo zahtevanim pogojem (osebne vrline, soglasnost vernikov itd.). Škofje bi morali pazljivo slediti te skušnje ter jih presojati. Krajevni in vesoljni cerkvi pa bi te iskušnje lahko posredovale pomemben nauk, ki bi lahko pomagal 3. sinodi, ki bo prihodnje leto v Rimu, da bi si ta mogla ustvariti mnenje, ki bi slonelo na dejstvih: 86 da, 3 ne in 9 zdržanih; 4.koncil poziva škofe, naj se potrudijo, da bi se vse izražene želje čimprej uresničile: 79 da, 6 ne in 4 zdržani. Končno so na konferenci odgovorili tudi na vprašanje, če bi se smelo dovoliti, da se vključijo ženske v vse oblike duhovništva. Rezultat glasovanja je bil: 72 da, 8 ne in 24 zdržanih. Glasovanja o prvih petih vprašanjih so se škofje zdržali, udeležili pa so se zadnjega. En škof je odgovor pritr-trdilno, štirje so odbili predlog, dva pa sta se zdržala. Danes je težko presojati kakšne posledice bo imelo to glasovanje na bližnje in oddaljenejše dogodke. Predvsem je treba poudariti, da gre pri tem za priporočila, kajti pastirski koncil ne more sprejeti v tem oziru nobenega sklepa. Res pa je. da je v svojem bistvu nekaj več kot samo posvetovalni organ. Določene sklepe lahko sprejmejo samo škofje (ali celo le papež), vendar pa so njihova mnenja precej pomembna. Odnosi med holandskimi 'škofi in Vatikanom postaja od dneva do dneva kočljivejši. Ni nobena tajnost, da so se ti odnosi pokvarili v zad njih tednih. Nuncijeva odsotnost s konference (prizadeti na konferenci so poslali v Vatikan brzojavko v kateri to obžalujejo) je bil otipljiv dokaz, (še pred objavo papeževega pisma), da Vatikan ni odobraval tega zasedanja. Lahko si predstavljamo, da bodo prihodnja srečanja kardinala Alfrinka in papeža Pavla VI. še bolj napeta. Ponavljamo, da je nemogoče predvidevati, kaj se bo zgodilo, čeprav je gotovo, da si nihče, ne holand ski katoličani, ne Vatikan ne želijo razkola. Zdi se, da s strašilom razkola grozijo sedaj le konservativni krogi. Iz Miinchna pa sporočajo, da je munchenska akcijska skupina (organizacija nemških duhovnikov in bivših duhovnikov) poslala nemškemu primasu kardiimaJu Juilhisu Doepfnerju pismo v katerem zahteva, naj čimprej posreduje v svojem svojstvu predsednika nemške škofijske komisije za dokončno rešitev vprašanja duhovniškega celibata. Skupina Je pozvala kardinala, naj se zavzema za ukinitev celibata. krep so sprejeli «iz previdnosti, da bi medtem proučili še zadnje ugotovitve, ki jih delajo v zvezi s sodnikom*. Po nedolžnem obsojen se vrača v Sardinijo RIM, 12. — Danes je odpotoval z letališča Fiumdcino več kot 60-letni sardinski pastir Antioco Sat-gda, ki je bal 1. 1938 Obsojen na dosmrtno ječo zaradi domnevnega uboja. Satgia je bil nekaj časa med vejmo in po voljni na svobodi, toda potem so ga ponovno zaprli. Na kraju je prišlo na dan, da je bil nedolžen. Ko je bil na svobodi, se je Satgia poročil ter se mu je rodil sin, ki je danes že skoraj odrasel deček In ki se je že srečal z njim v Rimu. Antioco Satgia je danes odpotoval v Cagliari, od koder se bo odpeljal v Orgo-solo, kjer se bo spet snidel z ženo. KONCERT BOŽIČNIH PESMI PRI NOVEM SV. ANIONU Koncert božičnih pesmi, ki ga prireja «Zveza cerkvenih pevskih zborov» je že postal tradicionalen. Tudi letos, kot prejšnja leta, je koncert privabil veliko število naših ljudi, posebno pa ljubitelje glasbe, ki so prihiteli v nedeljo popoldne v cerkev Novega sv. Antona. Koncert se je začel s skupnim petjem L. Belarja «Glej zvezdice božje*. Po priložnostnem govoru, ki ga je imel g. Jože Jamnik, se je pričel koncert. Pred glavnim oltarjem so se zbrali združeni cerkveni mešani pevski zbori, ki so pod vodstvom dr. Zorka Hareja zares lepo in dobro zapeli celo vrsto božičnih pesmi. Koncert božičnih pesmi bodo ponovili prihodnjo nedeljo popoldne v cerkvi v što-blanku v Beneški Sloveniji. LETALSKA NESREČA V GRČIJI Pri zrušenju vojaškega letala je zgubilo življenje 25 vojakov Vzroki nesreče še niso pojasnjeni ATENE, 12. — Med vežbanjem je vojno letalo «Dakota» treščilo na tla na pobočju gore Kiteron, ki je kakih 50 kilometrov oddaljena od Aten. Na letalu je bilo 25 oseb in cal sinove, 15-letnega Maria, 10-letnega Luciana in 8-letnega Carla, naj gredo pogledat mater, ki je ležala na tleh. Starejši sin ni hotel | z očetom, mlajša dva pa sta šla. sicer 4 člani posadke in 21 vojakov, | Otroke je nato spravil spat in stoki so se vežbali v padalstvu. Pri pil v bližnji bar, da obvesti bol-nesreči so vsi potniki umrli. j nišnico v Besanu. Prepričan je bil Doslej uradna poročila iz grškega | namreč, da je ženo samo rami, ka-glavnega mesta še ne ~s—-----1*» u,di v»*npie kara vzrokov, zaradi katerih ne pojasnjujejo i kor je tudi potrdil kasneje kara-terih ie do ne-; binjerjem, ki so ga zasliševali. sreče prišlo. V naknadnem sporočilu poveljstva grškega vojnega letalstva jc rečeno, da je pri nesreči izgubilo življenje 23 ljudi, štiri osebe pa so bile ranjene (en podčastnik in trije vojaki): njihovo življenje pa ni v nevarnosti. Po mnenju oblasti se je nesreča pripetila zaradi slabih vremenskih razmer. Mož ubil ženo med prepirom MONZA, 12. — Mlad mehanik iz Veduggia pri Milanu je preteklo noč ustrelil ženo. 39-letni Angelo Alberti in 37-letna Bianca Rosa Magni sta se že več časa prepirala. Sinoči je žena nehote položila nekaj cunj na peč in po krajšem času je v kuhinji zasmrdelo po zasmojenem. Mož se je tedaj razburil in začelo se je kreganje. Bianca Rosa je v razburjenju pograbila burkle in moža udarila. Alberti je stekel po puško, jo nabasal in ustrelil ženo. Nato je pokli- Medtem pa je že dospelo osebje «Belega križa* in našlo mrtvo žensko. Zaradi tega so tudi obvestili karabinjerje, ki so kmalu nato dospeli in odpeljali Albertija na kvesturo. Še prej je Alberti pokazal agentom puško, s katero je »neho-te» ubil ženo. Alberti sedi sedaj v priporu v Monzi. Obtožili so ga namernega umora. Vsekakor pa preiskava še ni končana. Albertijev branilec je namreč izjavil, da namerava izročiti svojega klienta psihiatrom, da bi izvršili nad njim pre gled. Sicer je tudi povedal, da sta se zakonca že takoj po poroki, to je leta 1954, začela prepirati in pred nekaj meseci je Bianca Rosa že enkrat laže ranila moža. Otroke so začasno sprejeli bratje in sestre umrle ženske. mobilu vrste »fiat 500» s pokopališča v Corleone, sta jim brata Ono-frio in Calogero Bruno s traktorjem ' v TISKOVNA KONFERENCA V L’AQUILI Jalov je up na izročitev krivcev pokola v Filettu Dr. Troise je pojasnil, da Zahodna Nemčija ne izroča drugim državam svojih državljanov L’AQUILA, 12. — Danes je bila L’Aquili napovedana tiskovna knžala pot in streljala nanje. Vsi I konferenca državnega pravdnika dr. trije so sedaj v bolnišnici v hudem '■ zdravstvenem stanju. Zdi se, da sta brata Bruno streljala na priletna zakonca in njunega sina, da bi se maščevala zaradi svoje sestre. Dne 6. aprila lanskega leta je namreč brat Domenica Armanda Troiseja o odgovornosti nemških poveljnikov, ki so 1. 1944 ukazali svojim vojakom, naj pobijejo v vasici Filetto v Abrucih 17 ljudi in naj upepelijo naselje. Kot je znano, navajajo med poveljniki nacistične vojske tri častnike, ki Marsalisija, Liborio Marsalisi, star se osumljeni, da so zagrešili po-31 let, ustrelil 64-letnega Antonina kol. Četam, ki so postrelile prebi-Bruna, ki je bil oče obeh današ- valce je poveljeval poročnik Ehlert. njih napadalcev in njegovo 32-letno Njemu je posredoval ukaz kapetan hčer Lino, ki bi se morala tistega j dr. Matthias Defregger (sedanji dne poročiti. Liborio je namreč bil muenchenski pomožni škof), ukaz zaročen z Lino, ta pa ga je pozneje pa je baje podpisal poveljnik 114. zapustila, da bi se poročila z nekim j divizi je planinskih lovcev, ki pa je drugim mladeničem. Po dvojnem že umrl. umoru je Liborio zbežal s svojim Krvavi obračun v Corleonu PALERMO, 12. — Ko so se 65-letni Vincenzo Marsalisi, njegova 60-letna žena Bernarda Listi in 35-letni sin Domenico vračali v avto- Skupina «trockistov» na Češkoslovaškem PRAGA, 12. — češkoslovaški notranji minister je dianes sporočil, da so v državi odkrili protidržav-no organizacijo «trookistov», ki je hotela preobmitd politično ureditev. Izjavo Je dala «Oeteka», ki o organizaciji ni povedala podrobnosti. Suspendiran advokat dr. Pietro Snaiderbaur RIM, 12. — Disciplinsko zasedanje višjega sodnega sveta je suspendiralo dr. Pietra Snaiderbaura, ki je pred nedavnim začel preiskavo o zadevi jaht s panamsko zastavo, potem ko je začel s tem v Genovi odvetnik Musio-Sale. Tak u- liiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiitimii iiuii iii h Htin u tiinmiiirfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V Leskovcu odkrili «središče» narkomanov Nad 150 mladoletnikov je uživalo mamila V skupini so mnoga dekleta iz prvega in drugega razreda gimnazije avtomobilom in se pred pokopališčem polil z bencinom ter se zažgal. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, tu pa je pet dni pozneje umrl za hudimi opeklinami. Karabinjerjem je po današnjem napadu na družino Marsalisi uspelo ujeti Onofria Bruna, drugega brata pa še iščejo. Zdi se, da sta brata čakala na svoje žrtve na traktorju. Ko sta zagledala na cesti njihovo vozilo, sta se čelno zaletela vanj, Onofrio je nato s pištolo «beretta» kalibra 7,65 streljal na trojico. Večkrat je zadel Domenica, ena krogla je prestrelila Bernardi Listi ramo, Vincenza pa ni zadela. Zaradi tega je Onofrio Bruno stopil s traktorja in Vincenza večkrat s pištolo udaril po glavi. Vsi trije ranjenci ležijo v bolnišnici hudo poškodovani. LESKOV AC, 12. — Jugoslovanska policija je med preiskavo nekega stanovanja v Leskovcu v Srbiji odkrila seznam 150 imen oseb, ki so se med »zabavami* vdajale mami lom. V seznamu je veliko deklet med 13. in 17. letom. Domnevajo, da je v mestu še več takih »središč*. Že pred letom dni so začeli sumiti o prostem času nekateriii Pogled na dvorano tržaškega porotnega sodišča sodnega med leta včerajšnjim slovesnim odprtjem novega dijakov, vendar na to niso polagali važnosti, čeprav so tudi nekateri med boljšimi dijaki prihajali ne redno v šolo in bili vedno bolj ne disciplinirani in so njihovi starši vedeli, da se potikajo po privatnih stanovanjih. Ob odkritju stanovanja, v katerem so se mladoletniki zbirali pa je prišla na dan tudi vest, da 30 mladi narkomani spletli celo mrežo vezi po vseh šolah. Ko so se dekleta in fantje vpletli vanjo jim ni več bilo mogoče vrniti se na pravo pot, še več, organizatorji so jih prisilili, da so v stanovanje pripeljali še nove žrtve. Nekakšno »središče*, kjer se je mladina zbirala, so sedaj policijski agenti odkrili v bližini neke osnovne šole v Leskovcu. V središču mesta so namreč dobro preskrbljeni starši dali na rapolago svo jemu mladoletnemu sinu dvoprostor sko stanovanje, katero je mladenič uredil po svojem okusu. Stene so bile prekrite s pornografskimi s'i-kami, v prostorih pa je vladal pol mrak. Navadno so speljani mladoletniki prihajali v stanovanje v parih. V stanovanju je bilo vsakokrat od 10 do 14 oseb. Kdor je prvič prišel na zabavo, je moral svoje ime vpisati v seznam, katerega je policija pozneje našla. Veljalo je ne napisano pravilo, da se o kraju sestankov ne govori. Velikokrat so v stanovanje pripeljal lepa dekleta, ki so jih tja privedli s prevaro, vse po spo redu, ki ga je predpisoval mlade letni lastnik stanovanja. On je tudi zahteval, da vsaka novinka pri pada najprej njemu. Med preteka vo so mladoletniki omenili nekakšn” tablete, ampule in brizgalke zn injekcije. Doslej policija še ni povedala, od kod so mladoletniki dobivali mamila, verjetno zato, da bi ne otežila preiskave. Sneg je izoliral 500 smučarjev Zaradi cesto. BIELLA (VeroeKii), 12. plazov, ki so se zrušili ki petje v doldno, je ostalo v kraju Bielmomte izoliranih približno 50 smučarjev. Ker je v Bielmontu dovolj hrame, niso reševalci zaradi smučarjev v skrbeh. Čeprav so vso noč plučiili cesto v snežni nevihti, uslužbencem cestnega podjetja ANAS še ni uspelo prebiti snežnega zidu, kd je ponekod visok do 5 metrov. Dr. Troise je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci, da je preuči) poročilo, ki ga mu je poslal kapetan karabinjerjev Cosimo Muci. Ta je z dvema podčastnika skrbno preučil (kolikor je bilo pač m^itoče spričo časovne oddaljenosti) tedanje dogodke. Pristavil pa je, da mora zaslišati še nekaj oseb, ki niso sedaj v Italiji. Prisotni časnikarji so ga vprašali za kakšne zločine bi sodne oblasti lahko obtožile odgovornega, ali odgovorne. Predvsem, je dejal dr. Troise, bi lahko govorili o zločinu namernega večkratnega uboja (ta zločin pa je morda že zastarel) in potem o pokolu. Pripomnil ie nadalje, da bi moralo za ta zločin odgovarjati več oseb (potrebno pa bi bilo presojati stopnjo od- govornosti posameznika). Glede sedanjega muenchenskega pomožnega škofa je izjavil, da se ne more govoriti «0 njegovi večji* odgovornosti, temveč le o »odgovornosti* ali »soodgovornosti*. Nemški wehrmach-tovci, ki so izvršili ukaz, niso odgovorni za dejanje, toda častniki, ki so bili na področju, brez dvoma. Zdi pa se, da je ves trud karabinjerjev in državnega pravdnika v L’Aquili ničev, saj je sam dr. Troise izjavil, da bo vsakršna morebitna zahteva za izročitev kriminalcev Italiji naletela na gluha u-šesa pri nemških oblasteh, ki ne dopuščajo izročitve svojih državljanov tujim oblastem. «če bi ugotovil istovetnost domnevnih krivcev, je pristavil dr. Troise, bi moral po zakonu izdati zaporno povelje, ki pn praktično ne bo želo nobenega uspeha, ker bi ga bilo treba izvršiti izven državnih meja*. Dr. Troise je še pripomnil, da so partizani ubili tedaj enega nemškega vojaka ter ranili nekega drugega, ki je U-mrl pozneje. Nemci sami pa so u-bili nekega svojega podčastnika. Dr. Troiseja ne zanima, če Defregger-jevi zagovorniki trdijo, da so partizani ubili štiri nemške vojake. Na koncu tiskovne konference je dr. Troise govoril o svojem sodelovanju z muenchenskim državnim pravdnikom. V tej zvezi je dejal, da je prišlo do dopisovanja, toda, da on ne namerava potovati V Muenchen. Pripomnil je še, da je njegov muenchenski kolega izrazil željo, da bi se srečal z njim. llHHllilii»iHlliliilHiillllliiliHilliliilill»ll»iiii»M»»i»niiiiiilllllllllimiluiHI»lliiiilll»HliHi»»lllli»»Ullllllllll** Praznovanje carinikov Dvojni umor pri Avelinu ARIANO IRPINO, 12. — V Arla-nu Irpiou je 68-letni kmet Michele Lo Ooote ubil danes dopoldne dva svoja soseda: 60-letnega Luciana Lo Oaniteja in 61-letoo Angelino Lo Conte. Z<±1 se, da je Mlchale to storil v trenutku blaznosti. Miche-lu Lo Oomteju so retala »dobri velikan«, ker Je visok skoraj dva metra; ker je bdi večkrat v umobolnici, so mu rekli tudi »blaznež«. Po dolgotrajnem obleganju hiše, v katero s« je «dobri velikan« zaprl in vsakomur grozil, da ga bo ustrelil, Je policijskim agentom uspelo, da so ga prepričali in se Je predal oblastem. S čim sc ubadajo angleški znanstveniki LONDON, 12. — V središču za jedrsko energijo v Berkshiru v Angliji so se več tednov ubadali s skrivnostnimi biološkimi delci, ki so jih odkrili v vzorcih zraka. Ko so namreč primerke zraka fotografirali in naredili povečavo slik, so opazili neznane delce enakomerne strukture, kar je kazalo na biološki izvor. Biologi, geologi, znanstveniki iz mornarice in drugi strokovnjaki so se več mesecev ubadali z vprašanjem: kaj so ti delci? Ker zagonetne uganke niso mogli razrešiti, so poklicali na pomoč kolege iz drugih držav. Med mnogimi napisanimi odgovori je bil tudi pravi: skrivnostni biološki delci so bili izločki muh. V soboto zvečer je bil v hotelu! katerem se enkrat na leto srečaj5 »Triglav* v Sežani tradicionalni | skoraj vsi uslužbenci carinami^ družabni večer, ki ga je priredil «Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije — podružnica carinarnice Sežana. Poleg skoraj vseh nameščencev carinarnice Sežane so se tega lepega večera udeležili tudi upravnik carinarnice iz Sežane Evstahij Zadnik, Stane Čehovin predsednik sežanske občine, predstavnik vojaških oblasti v Sežani in drugi gostje. Ta pomemben družabni večer na Sežana je otvoril predsednik sincU' kalne podružnice Sežane Vladin^ Jamijič, ki je v nagovoru orisal PJT men tega srečanja. Nato je pf®j sednik delovnega sveta nagradil carinike, ki so že 15 let v slu*, pri carini in sicer: Julijo Stojkovj5' Milana Hanzela in Žiko Jovanovi*;*' Uradnemu srečanju je sledi** skupna večerja nato pa se je r*1’ vila prisrčna zabava s plesom d9 pozne ure ob zvokih orkestra. OZADJE TISKOVNIH KONFERENC V BELI HIŠI Nixonove «uspele predstave» so do podrobnosti zrežirane Ko se tiskovna konferenca napove, začneta s pripravami dve ekipi ki imata na voljo vse, kar potrebujeta in ki Nixonu pripravita vso snov Ko je kak mesec po izvolitvi Predsednik. ZDA Nixon imel prvo tiskovno konferenco so nekatere agencije posebej poudarjale, da se J/ novi predsednik pojavil pred časnikarji brez slehernega (•materiala*, celo »brez koščka papirja J' roki*. »Novi način* tiskovnih konferenc, ki da je značilen za "ixona, poudarjajo ob sleherni tiskovni konferenci v Beli hiši. Sa-®° °b sebi se razume, da tak prikaz tiskovnih konferenc napravi ‘ep vtis in časnikarji, ki so valom tiskovnih konferenc na višji ali nižji ravni, vedo, kako pride lutervjuvana osebnost včasih v te-23ve, kar ni prijetno niti za časnikarja. Toda washingtonski »US . evvs and World Report* nam ozad-le' Nixonovega načina tiskovnih konferenc prikaže nekoliko drugače. »Tiskovna konferenca predsednika Nixona je trajala pol ure. Gre ?a konferenco v decembru. Ozadje t® predstave — na kateri je predsednik odgovarjal na najrazličnej-83 vprašanja z navidezno sponta-^tjo — pa je več dni zelo pokornih in napornih priprav.* Tako na primer pripoveduje eden od M,'iiiiiim,i,,iIIMIIItl|||||mi|)||||||||||||||||||||1||||m Lotili se bodo reševanja «Titanica» LONDON, 12. — Skupina poslov-ljudi je sklenila rešiti ostanke eiikega «Titandca». V ta namen ~° Ustanovili tudi družbo z naslo-č®irn «Titanic salvage company», *? Jo _ sestavljajo menda izključno ™igleži. Kakor je znano, je tedaj V3|veoja ladja na sivetu «Titanic» , 1Vela katastrofo na svojem prof111 potovanju. Bilo je to 1912. le-ko je na svoja prvi poti jugo-vknodpo od Navaje zemle trčila ob rfffčo ploščo ledu in se kmalu potopila. Bila je to največ ja r^vorska katastrofa v mirnem ča-^ ®aj je šlo tedaj skupno z lad-T* v smrt več sto potnikov. Bili ?? to v glavnem premožni ljudje, ^ so si mogli privoščiti potovanje prvi poti te tedaj največje in ‘uzknšno opremljene ladje. •^a rešitev ostankov te ladje ra-da bodo potrebovali dva ‘Tuj.Jona funtov šterlingov, oziro-r*3 W milijarde lir. Idejo za to rf , Dostojevskega. Kdor ^ oelo prebral, se sprašuje ali ^ gre aa FMovenejeva razmišljala kr J^mrtm-m življenju, ga ne-je /Jf® 23 točnejše določanje me-mairv^ svetom mrtvih in vedno ftl določljivim svetom živih? m, ponovno uide bralcu 'z tečp*’ ^ulno potujoči človek* za-Wi V ^kakšno klavzuro, v živ-na _ v. s*,ari samotni hiši nekako tl* , ----- - • ko ,<«. fantomatični lik j^levskega, medtem ko se glav- neposredno prizadetih ljudi o tem, kako se Nixom pripravlja, da stopi pred TV kamere brez sleherne beležke in stresa podatke in odgovore «kot iz rokava*. Ključni člani Bele hiše zvedo za tiskovno konferenco več dni prej. Zadnjič so zvedeli teden dni prej. Ko se začuje «alarm», se lotita dela dve ekipi. Skupino, ki se u-kvarja z zunanjepolitičnimi problemi, vodi dr. Kiesinger, ki je pred sednikov pomočnik za zadeve nacionalne varnosti. Samo ob sebi se razume, da obstaja podobna skupina za notranjo, domačo politiko. Na vseh zveznih ministrstvih, Id jih je dvanajst, ter na agencijah, katerih dejavnost je vazana s tiskom, dobe takoj nalogo, naj pošljejo Beli hiši točno označene politične probleme, o katerih naj bi se govorilo. Medtem se v Beli hiši sestavljajo «morebitna» vprašanja o najrazličnejših problemih, ki so trenutno aktualna in na katera morajo dati ustrezne odgovore ministrstva, ki so za sleherno vprašanje kompetentna. Podobno je tudi z ustreznimi javnimi agencijami in ustanovami. Predsednikov tajnik za zveze s tiskom pa sestavi okoli 40 «svojih» vprašanj, ki jih razdeli dvema ekipama. To so vprašanja, ki nastanejo v zvezi s tem, da je predsednikov tajnik za tisk stalno v stiku s funkcionarji in časnikarji. Ker je v stiku s časnikarji, je logično, da more sklepati, kakšna vse vprašanja bi časnikarji mogli predsedniku postaviti ob tej ali drugi priložnosti. In tako imamo vprašanja, ki jih postavljajo predstavniki ministrstev, vprašanja, ki jih postavlja samo predsedstvo, ter vprašanja, ki jih postavlja predsednikov tajriik za zveze s tiskom, skratka se sestavi cela vrsta vprašanj, ki bi mogla priti iz vrst akreditiranih časnikarjev. Na osnovi vseh teh vprašanj in političnih predpostavk se za predsednika pripravita dve knjižici in sicer ena knjiž'ca vsebuje vprašanja in ustrezne odgovore v zvezi z ameriško zunanjo politiko, druga pa obravnava problematiko a-meriške notranje politike. Vsaka izmed teh knjižic ima okoli 70 tipkanih strani in problemi, ki so v njih obdelani, so po abecednem redu. V glavnem se vsa problematika strne na 30 do 40 vprašanj in ustreznih odgovorov. Seveda je sleherno vprašanje nekoliko širše in se da razčleniti na več ožjih vprašanj. Vsekakor pa so postavljena tako, kot da smo ž? na tiskovni konferenci, saj se sleherno vprašanje začne z «gospod predsednik...*. Jasno je, da slehernemu takšnemu vprašanju sledi ustrezen zelo koncizen odgovor, okrepljen z vsemi razpoložljivimi podatki. Ti odgovori niso obvezni za predsednika, so pa «predlog za odgovor*. Rekli smo, da ena knjižica obsega zunanjo, druga pa notranjo politiko. Na vrhu posebnih komisij, ki pripravljata odgovore, sta dva znana strokovnjaka in eden izmed njiju je sloviti Kiesinger. Toda če med raznimi člani vlade in predstavniki agencij pride do razlike v tolmačenju določenega problema ali morebitnega vprašanja, se pokličejo na pomoč nadaljnji izvedenci za še detajlnejšo razlago. Nato ti dve knjižici prideta v roke Nixonu, ki si ju pred tiskovno konferenco pošteno pregleda. Pravijo, da Nixon trikrat podrobno preštudira obe knjižici, tik pred konferenco pa ju še enkrat pošteno, zelo intenzivno prouči. Po prvem branju, p« tudi pozneje, more predsednik Nixon zahtevati od predstavnikov vlade ali drugih izvedencev dodatna pojasnila. Po navadi podčrtuje ključne dele vprašanj in odgovorov v knjižici in pogosto si zabeleži tudi posamezne izraze. Predsednik se pred javnostjo pokaže kot človek, ki ima vso ameriško zunanjo in notranjo politiko v mezincu. Tako se je pokazal Kennedy, tak je bil Johnson. Še najboljši je seveda Nixon, kajti ona prejšnja sta imela po navadi kak papir v rokah, medtem ko se Ni-xon pojavlja brez koščka papirja v roki. Člani vlade pa si takole razlagajo namen njihovih »dveh knjižic*: prvič je treba dati predsedniku sveženj dobro določenih političnih postavk o najbolj perečih vprašanjih na svetu, z druge strani pa je treba dobro razviti izraze, ki se tako rekoč vrežejo v možgane in ki bodo Nixonu tako rekoč v rokah, ko bo stopil pred kamen). Predsednik Nixon si niti ne poskuša zapomniti sleherno besedo, sleherni podatek. Pazi pa na to, da se spozna z bistvom slehernega vprašanja in z bistvom slehernega odgovora. Nekaterih stvari pa se nauči dobesedno na pamet. Posebno se rad ustavi pri »dobro zadetih* razlagah na kočljiva vprašanja. Z druge strani pa tudi Ni-xon ne sprejema vedno stališč svojih sodelavcev o vladni politiki in od časa do časa odkloni ves odgovor in sestavi svoj odgovor, ali pa idejo kakega drugega člana vlade povsem po svoje raztolmači. Tako časnikarji, kot ameriška javnost, ki po navadi sledi tiskovnim konferencam po televiziji, tr dijo, da so Nixonove konference «uspešne predstave», znane po zelo jasnih in pogosto podrobnih odgovorih tudi na težka vprašanja. Časnikarji pripisujejo ta uspeh temeljiti Nixonovi pripravi, za katero pa vidimo, da ni Nixonova, pač pa teamska priprava. Pripadniki Bele hiše pravijo, da 90 odst. vprašanj ustrezne agencije in predstavniki Bele hiše tako rekoč zadenejo vnaprej, kot bi točno vedeli, kakšna vse vprašanja bo kak novinar postavil. Ljudje iz Bele hiše pa pri vsem tem niso povsem zadovoljni ter pravijo, da posamezna ministrstva ter posamezne javne ustanove skušajo na teh konferencah in še prej predsedniku Nixonu vsiliti ali kot se izražajo »prodati* lastne zamisli. Vendar pa je tudi res, da so Nixonovi sodelavci toliko previdni, da znajo iz vsega materiala, ki se pripravi za tiskovno konferenco, izluščiti le tisto, kar je nujno potrebno in kar ustreza Beli hiši. Na račun priprav teh tiskovnih konferenc je tudi nekaj drugih pripomb, predvsem pripomb na račun birokratskega načina izražanja itd. V celoti pa so priprave tiskovnih konferenc tako temeljite in psihološko pripravljene, da zares ustrezajo želji občinstva po «privlačni predstavi*, kot so te konference že označili. Novo delo o Leninu Sestanek na Capriju V aprilu 1908 je Lenin za nekaj časa zapustil šmco, kjer je živel v izgnanstvu, in prišel v Italijo na otok Capri, da bi obiskal Maksima Gorkega, ki si je tu zdravil pljuča. O tem govori knjiga Zinajde Buseve z naslovom «Sestanek na Capriju». Novo delo o Leninu je izdala moskovska založba tSovjetska Rusija». Samih šest dni, kolikor jih je Vladimir lljič Lenin preživel v družbi Maksima Gorkega m otoku Capri, mu je bilo — po tem kar beremo v knjigi — dovolj, da se je spoznal z življenjem tamkajšnjega prebivalstva. V knjigi je namreč posvečenih veliko strani opisu srečanj Lenina z ribiči z otoka, ko se je z njimi pogovarjal, jim tudi postavljal vprašanja o njihovem načinu življenja o načinu dela, o tem, koliko zaslužijo in koliko to zaleže. Z veli-Kim zanimanjem je tudi poslušal zgodbe in pravljice, raje bi rekli legende, ki mu jih je pripovedoval mornar in ribič Čostanzo Spadaro. Knjiga obravnava tudi široko filozofsko razglabljanje med Leninom in Maksimom Gorkim, pa tudi med njima in njunimi nasprotniki. KOTIČEK ZA MLADE BRALCE SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE IN LJUDI PRIMER, KAKRŠNEGA MOREMO SREČATI LE NA DANSKEM «Prakomuna», v kateri ni meje niti glede mize niti postelje Skupina mladih ljudi, ki skuša odpraviti rasne tradicionalne tabuje da bi 9e «kapitalistična gosenica spremenila v metulja anarhije» Domala vsa vrata so skoraj vedno odprta, tako da ni nikomur težko vstopiti v to poslopje iz opeke, kjer so se pred letom dni naselili trije moški, štiri ženske in otrok. Tako je bila ustanovljena «Komuna ničla«, da ba nazorno prikazala «primer bodoče človeške družbe«, kot so si jo zamislili prvi stanovalci o-menjenega poslopja. A s svojim primerom naj bi ta poskus potegnil za sabo še diruge. Vendar pa, dasiravno so začeli pri niču, njihovo geslo le ni bilo povratek k naravi; nasprotno, njiihov namen je, izkoristiti vse dosežke sodobne civilizacije, skratka, njihova želja je, da bi združili življenje človeške «prako-mune« z življenjem 20. stoletja. Lastnino ali premoženje, indivi-čtualno častihlepje, svojo delovno silo, poJiitiičino prepričanje itd., vse to and za začetek teoretično povezujejo v eno samo človeško skupnost, kjer pa zakonski par ne bo več predstavljal osnovne celice. V teku kolektivnih priprav sta se dva zakonska para že ločila In sicer sin učitelja, študent filozofije Jeppe Wilhelsen od klepar- ..v ~ ' - Lepa Mita Medici, ki igra eno glav. niti vlog v televizijski nadaljevalki »Coralba«, ki jo režira Daniele D’Anza. g^tive, kar zadeva delo. . tako, kar zadeva čustva, ha a ,(od 21.4. do 20.5.) Izboljšanje ali v službi. Dan bo pri- J^OJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vča korto'arn dobrota več škoduje kot tj,« Dolge razprave brez haska, boste (°d 22-6. do 22.7.) Dosegli boste d°*)re rezultate in vendar ne L*r.,za<^°voljni. Ljubosumni boste, grnotne (°d 23.7. do 22.8.) Težave Nič »0f!a 7nHčaja, vendar ne hude. novega v ljubezni. HOROSKOP mer' preteklostjo ’n stv in .l?/1°*' »na mejo med živimi "»tvimd*. *Ml....m...............................................................................................»■■»•■•■■'■'■m... DVEn (od 21.3. do 20.4.) Dobre ---------------- Zaradi pomanjkanja poguma boste zamudili ugodno priložnost. Manjši spori v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pretirana naglica utegne pokvariti vse, kar ste doslej ustvarili. Bodite zmernejši v odnosih s tujci. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na petost v odnosih med vami in družabniki. Privoščili si boste prijetno potovanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se lotite tveganega podviga, si zagotovite pogoje. Zvečer ne ostanite predolgo na nogah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na današnji dan bo značilna poslovna nervoza. Pomirite se TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Določite si natančen delovni načrt Izpolnite neko obljubo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne dajajte prenagljenih ocen o svojih sodelavcih. Imejte zaupanje vase. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) jeve hčerke, bodoče učiteljice Grete Kjaersgaard-Petersen, zraven pa še delavski sin, sezonski delavec Jem Hjuler od delavske hčerke, otroške negovalke Vibeke Hersfcind. Zadnja dva sta tudi zakonita vzgojitelja otroka komune, triletnega Skafta, plavolasega in krepkega dečka, kateremu kolektiv, navzlic naporom, še ni mogel dobiti tovariša pri igri- Toda kljub temu, da so se medtem vzgojne metode večkrat menjale, je fantiček odlično napredoval. Od začetka je brez slehernih o-mejitev ostajal buden tudi do polnoči, skupaj z ostalimi, ki so se zabavali, kasneje pa je nastopila druga faza, ko je moral točno ob sedmih brez ugovorov v posteljo, od. koder pa je vedno lahko nemoteno opazoval, kar se je dogajalo okoli njega. Za obe omenjeni razvezi zakona je zelo uslužno omogočil razlog njihov skupni prijatelj Kar-sten Tuft, trgovčev sin, študent psihologije, ki je kasneje uvedel v skupino svojo ljubico in študijsko kolegico Karin Kynde-La-ursen, hčerko nekega višjega u-radndka. V življenju skupine je s svojim nenavadnim temperamentom poseben prispevek nudila študentka psihologije Britte Dagsmaard-Jorgensen, ki Je pogosto priredila ostalim histerične scene. Nasploh je zlasti v zveza s spolnimi odnosi prihajalo v Skupini do neverjetno kompliciranih situacij, ki bi jdh nihče ne mogel razrešiti. Prihajalo je do solz in smeha in do spletkarjenja vseh vrst. Vse, kar se običajno dela v okolju razvratnosti, so oni počenjali «iz principa)). Vsi so se že od davna poznali' kot prijatelji in so se leto prej pripravljali in razmišljali o tem, kako bi se združili v takole skupino. Zdi se, da so se njihova mnenja o tem, kakšna bi takale skupina morala biti, v glavnem strinjala. Čeprav so, razen Jerna Hjutarja, vsi izhajali iz premožnih meščanskih družin, kjer so udobno živeli, so brez pridržkov kolektivno obsojali monogamne družinske strukture kot drobno-lastniške oblike kapitalizma. Niso več želeli biti zaprti v tesni sobici, marveč so vnaprej stalno, tudi v telesnem pogledu, hoteli biti skupaj s svojimi prijatelji. Na ta način, kot so verovali, se bo kapitalistična gosenica najlaže spremenite v metulja anarhije. V resnici pa so se v praksi stalno spopadali z moralnimi preprekami in duhovnimi tabuji, proti katerim niso pomagali nobeni argumenti, temveč, morebiti ,v najboljšem primeru edinole potrpežljivost in strpnost. »Družba je energično udarjala po nas s seksualnimi normami,« je vzdihnil Karaten. Ekonomika je bila edina stvar, k1 se je tudi v praksi skladate s teorijami, ld so se zanje navduševali. V denarnih vprašanjih namreč med njimi nikoli ne prihaja do nesoglasij, vendar jih pri tem tudi odstopanja od načrta mnogo ne vznemirjajo. Vsi so sd med sabo obljubili, da se ne bodo potegovali za kariero. Njihovo poslanstvo Je razdirati osnovne strukture buržoa zne družbe, odpraviti vse tabuje, M so jih upoštevali njihovi dedje in starši, najsi bo kar zadeva mizo ali posteljo. In po njihovem mnenju ne obstaja ter ne more obstajati nobeno drugo važnejše vprašanje na svetu. Teoretično so se vsi strinjali, da bo za otroka, ki bi se rodil v njihovi Skupini, a za katerega bi se ne moglo ugotoviti, kdo Je njegov oče, da bi torej za takega otroka v tem primeru nastopil v svojstvu očeta ves kolektiv. Britte pa je, dasiravno nd hila noseča, zahtevala v takem primeru zase vse materine pravice. Kljub temu, da je bila situacija v komuni na videz dobra, v njej vseeno ni bilo vse tako, kakol so se oni trudili, da bi prepričali sebe in druge. Pet mesecev po njenem osnovanju je prišlo do napetosti. Maja je bil sestanek, kjer so o vsem razpravljali oeldh 40 ur. Sklenili so takoj organizirati skupno posteljo za spanje. Zenske se niso upirale, vendar niso bale zadovoljne. Britte je odkrila, da je noseča. S tem v zvezi se je sovraštvo med Greto; bivšo ženo očeta tega bodočega otroka, in bodočo njegovo materjo tako povečalo, da je položaj postal neznosen. Tako je prišlo do novega sklepa: nobenih odnosov več v skupni postelji. Mali Skaft pa je vse to lahko opazoval docela nemoteno. Želeli so, da ga že od najnežnejših let odvadijo spolnih tabujev Pa vendar niso stvari tekle tako, kakor so si zamišljali, a Wil-helmsen je odkrito priznal: ((Mnogo teže je ohraniti svojo osebno svobodo v neki skupini kot v zakonu.« Obenem je pristavil, da veruje edinole še v ekonomske prednosti kolektivnega življenja Na koncu je prišlo do mnogih sprememb. Nekateri so komuno zapustili, drugi pa so k njej na novo pristopili. Zdaj vsi še pričakujejo kak navdih, ki bi jim pokazal, kako naprej. A medtem so brez posebnega navdiha spre- menili ime komune, zdaj se Imenuje ((Skupnost Felicija«. Odločili so se in se tudi trudijo, da bi rodili otroke, toda to pot na monogamni osnovi. PREJELI SMO Mario Bernardo: II momento buo-no — II movdmento garibaldino bellunese nella lotta di libera-zione del Vemeto — Edizdoni di Ideologie — Roma 1969. Atti del 5.o Convegno nazionale dei trasporti pubblici urbani e suburbani Trieste, 3-5 ottobre 1968 —■ Collana di studi 15 Fe-detram. Encyclopaedia moderna — revija za sintezo znanosti, umetnosti in družbene prakse, št. 10, jesen 1969, godina IV. — Zagreb, glavni i odgovorni urednik — Ivan Supek. Vsebina: Berislav Perič — Tehnologija, ličnost i novi društveni odnosi; Sime Džodan: Regionalni ekonomski razvoj Jugoslavije; Vlado Madžarevič: Su- štdna i smisao antiteatra; Ranko Munitič: Identiteti suprotnosta; Pero Simleša; Reforma vseučilišče nastave; Antun Soljan: Potop; Matija Bečkovič: O...; Dušan Pekič: Problem sigurnosti i država; Svetozar Petrovič: Ma-hatma Gandhi; Radoslava Mirkovič: Gandi i Toro o gradžanskoj nepokornosti; Ivan Supek: Tri stotine godina Sveučilišta u Zagrebu; Jaroslav šidak: Trlstogo-diišnji razvoj visokošolske nastave u Zagrebu; Zbivanja — Knjige i časopisi — Pisma. Na vprašanja, ki smo jih zastavili v kotičku dne 28. decembra 1969, smo prejeli res veliko odgovorov. Oglasili so se mladi bralci iz Sovodenj, Gorice, Sv. Kriša pri Trstu, Bazovice, Zgonika, Nabrežine, Boršta in drugih krajev. Veseli bomo, če bomo prejeli prihodnjič še več pisem in tudi iz drugih krajev. Glede na postavljena vprašanja oz. na vaše odgovore, mora mo pripomniti sledeče: Nekateri so odgovorili, da je bil punt leta 1712, spet drugi 1712/13. (Dejansko pa je bila vstaja spomladi 1713. leta). Ker pa je v nekaterih virih zaslediti obe gornji letnici, smo oboje odgovore smatrali za pravilne. Na prvo vprašanje ste vsi odgovorili pravilno, to je, da je bila »krvava rihta« v Gorici. Pri drugem vprašanju pa je šlo nekoliko težje. Tudi tu ste se verjetno posluževali različnih virov. Točen odgovor je — Tolminski punt. Vendar smo tudi tu smatrali za pravilne odgovore, tudi take, ki niso najbolj točni. (Veliki punt. Veliki tolminski punt). Žreb je določil, da prejme prvo nagrado SUZANA GRGIČ iz Bazovica 13 — dijakinja 2.A razreda slovenske srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu. Ploščo pa bomo poslali EDIJU TOMŠIČU iz Sovodenj, Ul. Ex Impero, 30 (žal Edi ni navedel, kateri razred obiskuje). Nagradi bomo tudi tokrat poslali po pošti. # * # V prejšnjih kotičkih smo postavili vprašanja, ki so se nanašala na kraje v Beneški Sloveniji, na Goriškem in zdaj se spodobi, da se preselimo v Trst. Slika predstavlja zgradbo v ka teri je bilo žarišče kulturnega življenja Slovencev v Trstu nekaj let pred prvo svetovno vojno. Po prihodu Italije, pa je bili ta lepi dom trn v peli fašističnim in nacionalističnim skrajnežem, ki so z nasiljem in požigi širili »dvatisočletno* kulturo. Povejte, kako se je imenovala zgradba, ki je danes sicer obnovljena, in kakšna usoda jo je doletela. Zahtevamo da povesite tudi, kdaj se ie to zgodilo. Odgovore pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. 24 maggio, l, 34170 — Gorica — s pripisom za »Spoznavajmo naše kiraie in ljudi*. Upoštevali bomo TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Pianist Ne-ro; 12.00 »Pratika*; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že Ijah; 17.00 Tamburaški ansambel; TOREK, 13. JANUARJA 1970 nom; 14.16 Pisan spored; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Kronika; 18.20 Glasba in pesem; 19.05 Plošče; 20.15 Boito: Mefistofeles. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po- 17.20 Program za mladino; 18.15 ročila; 8.40 Protagonisti, 10.00 Umetnost in prireditve; 18.30 Ko- Radijska priredba; 10.15 Poje To morni koncert; 19.10 K. Sancin: ny Astarita; 10.35 Telefonski po Doživljaji sredi glasbenega sve- govori; 12.35 Pisan spored; 14.00 ta; 19.25 Jazz kvintet; 19.45 Zbo ^aj jn kako?; 15.00 Mala enci- rovske pesmi; 20.35 Peragallo; Iz let na deželo; Vlad: »Zgodba ne ke matere; 2105 Pogled za ku lise. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.30 Quartetto Ferrara; 15.45 Furlanske poezije: 16.45 Jazzovski koncert. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Operne arije; 9.00 Glasbeni tris. 9.30 Plošče; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Znani pevci; 11.00 Orkester bo tonjskega gledališča, 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Mali ansambli; 15.30 Melodije; 16.00 Kratke vesti o morju in pomorščakih; 16.20 Poje Irena Kohont; 16.30 Smučanje šolski predmet; 17.10 Melodije; 17.30 Pianistka Neva Merlak; 19.00 Poje S. Shaw: 22.10 Motivi za vsa kogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program s Celenta- matineja; 9.05 Radijska šola: Sem fantič z zelenega Štajerja; 9.35 Ansambel M. Sepeta, 9.45 Slov. narodne: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Starejša glasba; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam..., 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni or kester; 14.40 Mladinska reportaža, 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz Bizetove «Carmen»: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert simt orkestra RTV; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje.; 18.45 Dr. B. Ravnihar: Rak v Slove niji; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Franka; 20.00 Prodajalna melodij, 20.30 Radij ska igra;; M. Kranjec-M. Mejak Povest o dobrih ljudeh; 21 30 Lah ka glasba; 22.15 Jug. glasba, 23.05 B. Brecht; Umska pomoč, 23.15 Slov. pevci zabavne glasbe. 23.40 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 8.30 Šola; 12.30 Poljudna zna nost; 13.00 Slikanice; 13 30 Dnev nik; 17.45 Program za mladino. 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Živ ljenje v ZDA; 19.45 Šport in kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Gol doni: »Una delle ultime sere di Camovale*; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik 21.15 Anketa: »Kariera* jetnika, 22.10 Program z Armstrongom. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.00 Poročila; 17.50 Do godivščine Huckleberryja Firma — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Tor kov večer pod lipo; 19.00 Mozaik; 19.05 Sodobne metode kontrole ka 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 kovosti; 19.30 Voznik v prometu; 20.35 I. Bergman; »Ženske sanje* — film; 22.15 Veselje v glasbi. klopedija; 16.50 Znanstvena od daja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Stari in novi pevci; 20.10 Glasbeno tekmovanje; 21.00 Kronike Juga; 21.40 Orkester; 22.10 Brahmsove sklad be. III. PROGRAM 10.00 Schubertova Simfonija št. 3, Webrov Koncert opus 26 in Mendelssohnova kantata; 11.45 Baročne kantate; 12.10 Ital. narodna pesem; 12.20 Iz opere «Lucia di Lammermoor*. 14.00 Skladbe za pihala; 15.30 Simf koncert; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.45 Ma mila skozi stoletja; 19.15 Koncert; 20.15 »I virtuosi di Roma*; 21.30 Sodobna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Na sporedu je Casella; 9.10 Polifonija; 10.05 Pergolesijev Koncert za violino in godala; 11.00 Schumann in Brahms; 14.10 Schubertova Fantazija opus 159; 14.10 Nino Rota, preludiji; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA pravilne odgovore, ki jih bomo prejeli do vključno 20. januarja 1970. Prašimo, da poleg naslova, niaipiišete tudi, kateri razred obiskujete. Srečno tar nasvidenje 25. januarja 1970. Slika, ki jo objavljamo danes, vprašanje, ki ji sledi ter poročilo o izidu prejšnjega vprašanja bi bilo moralo biti objavljeno v nedeljo. tal smo morali iz tehničnih razlogov «Kotiček za mlade bralce* preložiti na danes in se za to mladim bralcem opravičujemo. Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Operna Nekaj številk o ameriškem tisku Družba »Times Corporation» je zelo pomembna ameriška založniška družba. Izdaja med drugim liste »Times*, »Life*, «Li/e Magazine», «Fortune» in še več manjših publikacij. Svojo dejavnost je družba začela pred obilnimi 45. leti. Kolikšna je njena moč, nam pove dejstvo, da je imela leta 1968 letnega prometa v znesku 600 milijonov dolarjev, ali za okoli 375 milijard lir v naši valuti. Družba zaposluje v celoti okoli 10 tisoč delovnih moči. Obilnih 60 odstotkov tega obrata odpade na dejavnost omenjenih publiicacij, 30 odst. pa na dejavnost televizije. Družba namreč razpolaga tudi s petimi TV postajami, kolikor jih pač more neka družba v ZDA največ imeti. *Times» je začel izhajati 1923. leta, 1968 pa je imel naklado 4 milijonov v domači, interni nakladi, milijon izvodov pa znaša njegova inozemska naklada. Posebnost tega časopisa je v tem, da ga tiskajo v petnajstih mestih, tudi v Evropi. Ne tiskajo pa ga v New Torku, kjer je njegov sedež. Revija «Life* je revija z izredno naklado 8 milijonov in pol izvodov Tiskajo jo tudi v španščini. Ima 22 fotoreporterjev, ki so razpršeni po vsem svetu. Revija tfortune» je gospodarska revija. Čeprav ima izrazito politično barvo, jo cenijo v vseh poslovnih krogih. Njena naklada znaša pol milijona izvodov. Za športnike družba izdaja list »Šport lllustri-red», ki ima naklado okoli dveh milijonov izvodov. Pri tolikšnih nakladah so visoki tudi honorarji: Naslovno stran »Timesa* po navadi krasi črtež ali risba, včasih tudi fotografija. U-metnik ali fotograf, katerega črtež ali fotografija je objavljena, dobi zanjo 2000 dolarjev, to se pravi 1,200.000 lir. Kolikor slika ali črtež se ne objavi, pa je bil naročen, dobi umetnik zanj tisoč dolarjev, to se pravi obilnih 600.000 lir. Razen gornjih velikih publikacij družba cTimes Corporation* izdaja še vrsto manjših listov in pub.ika-cij. Samo v Chicagu izhaja 31 njenih publikacij. Nekateri strokovnjaki menijo, da bodo vsi listi ZDA imeli letos dohodkov okoli ene milijarde dolarjev samo od oglasov. Ameriška televizija pa bo od reklame dobila kar štiri milijarde dolarjev. V ZDA izhaja približno 1800 dnevnikov. Na kolumbijski univerzi v Neto Yorku obstaja posebna fakulteta, na kateri se šolajo novinarji. To ni edina novinarska šola v ZDA, pač pa najbolj znana. Od ustanovitve te šole je skozi njene predavalnice šlo najmanj 4000 študentov, to se pravi, da je ta šola dala 4000 časnikarjev. Ni res in ni nujno, da so vsi ostali v časnikarskem poklicu, ker so si mnogi pozneje izbrali drugo, pogosto donosnejšo službo. V ZDA se namreč čuti pomanjkanje časnikarjev. Samo letos bi potrebovali od 3000 do 3500 novih časnikarjev. Seveda je v vseh ZDA na desetine šol, na katerih se pripravljajo bodoči časnikarji. Največjo naklado v ZDA, kar zadeva dnevne liste, ima *New York Times*. Takoj za njim je po slovesu. ne pa po nakladi *Washington post* Ta ima le okoli pol milijona do 600.000 izvodov naklade. Ima pa izreden ugled. Ugled si je ta časopis pridobil tudi zato, ker ima izredno veliko časnikarjev: 350 dobrih časnikarjev. Zanimivo je pri tem. da ta Ust zaposluje največ temnopoltih časnikarjev, kar jih zaposluje kateri koli ameriški pomembnejši dnevnik. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 13,4. najnižja 10,5, ob 19. uri 11,8 stop., zračni tlak 1001,4 stalen, veter 6 km/h jugovzhodna, vlaga 80 odst., ffifvdavime 10 mm, nebo 7/10 poobla-~no. morje mimo, temperatura mor. ja 9,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 13. januarja VERONIKA Sonce vzide ob 7j43 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 10.41 In zatone ob 00.00 Jutri, SREDA, 14. januarja SREČKO VČERAJ V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI SLOVESNO ODPRTJE N0VEEA SODNEGA LETA Glavni državni pravdnik dr.A.Renzi podal obračun lanskega delovanja V porastu cela vrsta kršitev zakona - Vprašanje kriminalitete mladih in njihove prevzgoje • Samo dva Slovenca v številnih odsekih tržaškega in goriškega sodišča Z običajnim Meškom — sodndflti v živordečih togah — in s tradicionalnim. obredom so včeraj slovesno odprli v dvorani tržaškega porotnega sodišča novo sodno leto. Sprevodu s predstavniki sodne oblasti so izkazale čast edinice kara-bmjerjev. agentov javne varnosti, agentov finančne straže in jefcni-ških paznikov v paradnih uniformah, prisostvovalo pa je veliko število povabljenih gostov, funkcionarjev in uradnikov sodišča, odvetnikov in drugih. Med povabljenci smo opazili poslanca škerka, senatorja Šemo, poslanca Bologno, predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, predsednika deželnega sveta dr. Ribezzija, generalnega komisarja dr. Cappellinija, župana inž. Spacctaija, pokrajinskega komisarja dr. Molimairija in druge visoke osebnosti, med katerimi so bili tržaški Škof Santin, prefekti, župani in sodni funkcionarji goričke, videmske in pordenonske pokrajine, tržaški vicequestor dr. U-bertis, ki je nadomeščal odsotnega kvestorja, poveljnik tržaških vojaških edinic gen. Fennetti. poveljnik tržaškega vojnega okrožja polk. Vucsani, inšpektor V. cone .javne varnosti polk. Del Donno, poveljnik šole javne varnosti polk. Mon-talbano, poveljnik cestne policije podpolk. Gallo, poveljnik pristanišča gen. maj. D’Agostino, poveljnik legije finančnih straž iz Vidma polk. Camdeloro, poveljnik tržaškega odreda finančne straže podpolk. Pece, poveljnik karabinjerske legije iz Vidma polk. Del Bianco, poveljnik tržaškega karabinjerskega odreda podpolk. Trosi in drugi. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavnik konzularnega zbora v Trstu z dekanom Američanom Fuessom na čelu in seveda predstavništvo odvetniške in notarske zbornice, višji sodni svet iz Rima pa je predstavljal dr. Corrado Rug-giero. dolebndfloe. Njegovo prisotnost v Trstu bi opravičevala tudi posebna pa lltična in upravna struktura cone v deželi s posebnim statutom, ki meji na Jugoslavijo in Avstrijo. To tem bolj, ker imajo tukajšnji sodni organi številne stike s sodno oblastjo obeh sosednih držav. Kakšen je položaj v jetndšnicah? Povsod pomanjkanje prostora, pomanjkanje potrebnih delavnic in osebja, najslabše pa je v Tolmaču, kjer je zapor v stavbi, ki so jo zgradili 1812. leta. Po mnenju državnega pravdnika bi bila ukinitev jet-niišnice, kjer je le malo pripornikov, še najboljša rešitev. Dr. Renzi, ki je uvodoma opozoril mlade sodnike, da upravljanje pravice ni zgolj matematični akt, temveč da mora imeti človeški prizvok, je ob zaključku svojega govora prosil prvega predsednika, da proglasi začetek novega sodnega leta. Dr. Carmelo Paler- mo, ki v odsotnosti prvega predsednika upravlja to funkcijo, je to v imenu italijanskega ljudstva tudi storil. Gostje so se razšli in se zbrali na zakuski, ki je bila v prvem nadstropju sodne palače. V raznih pisarnah pa se je delo nadaljevalo s oripravami za reden potek razprav na kazenskem in civilnem odseku sodišča. Danes bo že začelo delovati kazensko sodišče, v četrtek bodo prve razprave pred pretorjem, 20. t. m. pa bodo obravnavali prizive lanskih procesov. In še pripomba. V dolgem seznamu sodnikov in izvedencev smo zasledili na sodišču tržaškega in goriškega okrožja le dve slovenski imeni: v tržaškem posebnem odseku za kmečke spore kot dodatnega izvedenca dr. Stanislava Grgiča, v goriškem odboru za brezplačno obrambo pa odv. Avgusta Sfiligoja. Dr. Aldo Renzi ................................................................................. PRED OBNOVITVIJO LEVOSREDINSKE KOALICIJE Včeraj nova seja vodstva KD in pokrajinskega komiteja PSI Seja komiteja PSI je trajala pozno v noč in se še ni zaključila - Danes seja vodstva PRI 26. januarja bo v Trstu govoril za KD o sindikalnih bojih minister za delo Donat Cattin Minister za delo, posl. Carlo Do-1 pravi, da jo je ta izjava začu Po čltanju sestave posameznih odsekov sodišč v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu, kar je storil načelnik kanelistov dr. Acconcia, je glavni državni republiški prav-dnifk dr. Aldo Renzi podal obračun delovanja sodnih organov v minulem letu in se kritično dotaknil pomanjkljivosti, ki še obstajajo. Predvsem je treba te pripisati nezadostnemu številu sodnih funkcionarjev in uslužbencev, zaradi česar Se delo kopiči, to toliko bolj, ker po razsodbi ustavnega sodišča samo redno sodišče lahko kaznuje prekrške carinske narave in ne več načelnik carinske uprave, kot je bilo doslej. Več dela je tudi zaradi novega zakona o preiskovalnem postopku. Dr. Renzi je opozoril na dejstvo, cb. se je povečalo število pravd zaradi odškodnine kot posledica prometnih nesreč in pravd s področja obveznega zavarovanja delavcev. Povečalo se je tudi število ločitvenih razprav in stečajev. Teh je največ v Vidmu, kateremu sledijo Trst, Gorica in Pordenone, medtem ko je v Tolmeču ta pojav zelo redek. V primerjavi s 1968. letom se je povečalo število kršitev zakonov posebno na področju žalitve državnih osebnosti, javne uprave, javne varnosti (v glavnem med uličnimi manifestacijami), sodnih organov. Precej je bilo telesnih poškodb, posebno v zvezi s prometnimi nesrečami, medtem ko so se povečale kršitve proti premoženju, in sicer z nasiljem, prevaro ali z bankrotom. Glavno težo v povečanju kriminalnih dejanj na našem področju nosijo, kot že v preteklosti, tuji begunci, večkrat v povezavi z elementi krajevnega podzemlja. Državni pravdnik se je dolgo zadržal pri mladinski kriminaliteti. Predvsem gre za tatvine v glavnem motornih vozil in povzročitve telesnih poškodb. Največkrat gre za mlade pripadnike manj premožnih družin, ki se izživljajo po cestah, velik pospešek pa prihaja iz vrst mladih, ki živijo v neprimernih barakah taborišč za italijanske begunce. V zvezi s tem je dr. Renzi kritiziral dejstvo, da zaradi pomanjkanja sodnikov in funkcionarjev pravdiništva, sodna uprava ne more posvetiti tiste pažnje mladoletnim, ki si jo vsi želijo in ki je predvsem nu:jna. Zaradi tega so morali tudi prekiniti občasne oglede posameznih poboljševalnih zavodov, ki jih je več v deželi. Potreben bi bil tudi prevzgojevalnl zavod, ki naj tri bil, kot se že več let govori, v Padričah. Mladoletni, k- pridejo iz zapora ali poboljševalnih zavodov, ostanejo brez vsakršne podpore, zaradi česar je rešitev tega problema nujna, kot je nujen problem postopne vključitve v redno delo bivših pripornikov, ki jim nihče noče nuditi zaposlitve. Dr. Renzi je vztrajal pri trditvi, da tržaško prizivno sodišče absolutno potrebuje dodatnega državnega pravdnika, kot ga je v preteklosti že imelo, kd bi trii prisoten za mla- nat Cattin bo 26. januarja nastopil na shodu, ki ga organizira KD, in govoril na temo: »Po sindikalnih bojih*. Vest o tem je dal včeraj na seji pokrajinskega odbora KD načelnik propagandne organizacija SPES Ahate. Vodstvo, ki mu je predsedoval tajnik KD Coloni, je razpravljali predvsem o dejavnosti študijskih komisij upravno - političnega značaja, poleg tega pa je odobrilo osnutek pravilnika za notranje volitve kandidatov za prihodnje pokrajinske volitve, na katere se KD očitno vest no pripravlja. O vprašanjih mladinskega gibanja v stranki je članom vodstva poročal pokrajinski delegat Paolo Zanini. Sinoči se je na sedežu v Ul. Maz zini sestal pokrajinski komite so cialistične franke, katerega seja ob zaključku redakcije še traja. O seji nismo prejeli nobenega poro čila, domnevamo pa, da so razpravljali o možnosti obnovitve enot nega tajništva, v katerem naj bi bili zastopniki vseh struj. Morda pa bodo iz svoje srede imenovali «homogeno» tajništvo, okoli katerega se bo ustvarila nova večina. Leva struja v stranki, ki so jo podprle tudi nekatere sekcije, pa zahle va, naj se sedanja nasprotja rešijo na izrednem kongresu tržaške federacije PSI, ki naj demokratih no izvoli novo vodstvo in odobri politične smernice, po katerih naj se stranka ravna glede obnovitve levosredinskega dogovora za trža-' ško občinsko upravo. Vse kaže, da se bo seja socialističnega vodstva nadaljevala še danes ali bo preložena na drug datum. V Pordenonu se je sestalo deželno vodstvo socialdemokratske stranke, na katerem je bila odobrena daljša resolucija političnega značaja. »Levosredinska koalicija nima alternative*, trdi resolucija PSU, »razen predhodnih volitev*, nato pa ugotavlja, da so druge politične sile spoznale nujnost po sodelovanju na »platformi gotove samostojnosti in samozadostnosti*, kar je — poleg naprednih preosnov v programu — «jamstvo politične stabilnosti v državi in deželi*. Danes zvečer pa bo vodstvo republikanske stranke nadaljevalo v soboto ponoči prekinjeno razpravo o podpisu sporazuma leve sredine, ki pa je vsekakor odložen do četrtka ali petka, zaradi potovanja tajnika tržaške KD Colonija na vsedržavno zasedanje pokrajinske tajnikov KD v Rim. Poročilo FIOM o izjavi ravnatelja Tržaškega arzenala FIOM je izdala poročilo, v katerem omenja izjavo, ki jo je dal ravnatelj Tržaškega arzenala tukajšnjemu italijanskemu dnevniku in dila. Predvsem ni res, da niso sin dikalne organizacije pozitivno ocenile vesti o dveh velikih »naročilih, saj potrjuje to tudi njena izjava v istem listu. Poleg tega je zaskrbljenost inž. Stuparicha v zvezi z rav nanjem sindikalnih organizacij ne umestna. Sindikalne organizacije ni kakor ne podcenjujejo pomena predelave dveh velikih ladij, poudar jajo pa, da to naročilo ne bo dokončno rešilo vprašanja prihod nosti podjetja. Zato ni v stališču sindikatov nobene nevarne pasti. Tržaški arzenal in ladjedelnica Sv. Marka morata služiti za popravilo, preurejanje in za gradnjo specialnih ladij in sindikati zahtevajo, da se upoštevajo vse te tri naloge in ne le prvi dve. Zahteva sindikatov je v popolnem soglasju s sklepi CIPE iz lanskega junija; za to pa morajo biti na razpolago prostor, naprave, oprema ter določeno število delavcev in poskrbeti je treba za potrebne naložbe. Inženirjevo začudenje pa zbuja pri sindikatih sum, da ne nameravajo zgraditi ničesar ter da se hočejo držati prvotnih smernic Fincantieri. Sindikati vztrajajo na zahtevi, da se ohrani in opremi splavišče št. 1, ker ne bo moč uporabljati spla-višča št. 2 zaradi podaljška suhega doka. Sindikati ne nameravajo metati polen pod noge novemu podjetju; nasprotno, delovali bodo na tem, da bo novo podjetje Arzenai-Sv. Marko lahko opravljalo naloge, ki mu jih je določil CIPE. Ogorčenje tržaške javnosti zaradi fašističnih napadov na dijake liceja «Petrarca» Nedavni zverinski napad fašističnih razdivjancev na dijake liceja »Petrarca* je vzbudil val ogorčenja med tržaškim prebivalstvom in naprednimi organizacijami. Posebno izjavo v zvezi s podlim dejanjem nam je včeraj poslalo tudi Združenje staršev za obnovitev šole v Trstu. Škvadristi, ki so v petek napadli dijake liceja »Petrarca*, je med drugim rečeno v izjavi, so se že večkrat proslavili s podobnimi izzivalnimi in nasilnimi dejanji in so zato tudi dobro znani mestnim varnostnim organom. Kljub vsemu pa še vedno nemoteno delujejo ter izrabijo vsako priložnost, da se lahko znesejo nad vsemi tistimi, ki bi skušali delovati z drugačnimi nameni od njihovih. Združenje staršev, ki je že preteklega novembra skušalo pritegniti na ta nasilstva pozornost tržaških parlamentarcev, predsednika poslanske zbornice ter šolskih oblasti, je mnenja, da je treba v tem skrajno kočljivem trenutku za naše mesto in za politično življenje v državi, ostreje nastopiti proti fašističnemu nasiistvu. V ta namen združenje poziva sindikalne organizacije naj usmerijo svoje prizadevanje tudi v reševanje tega perečega vprašanja, predvsem, če pomislimo na to, da skušajo naraščajoči fašistični izgredi raniti v prvi vrsti najaktivnejša demokratična gibanja. Izvedeli smo tudi, da so fašistični škvadristi včeraj opoldne spet postopali pred omenjeno šolo ter dijakom grozili z okovanimi boksarji, in to spet nemoteno... 400 milijonov lir za strokovno usposabljanje Pod predsedstvom deželnega od bornika za delo Stopperja se je sestala deželna komisija za strokov no usposabljanje delavcev. Na seji je Stopper obširno poročal o svo- stikih z ministrstvom za delo Dr. Carmelo Palermo je bil kot izvrševalec dolžnosti prvega predsednika na čelu sprevoda sodnikov glede tega vprašanja. Med drugim bo deželno odborništvo sodelovalo z ministrstvom glede strokovnega usposabljanja, se bo z njim posve- tovalo o pripravi letnih tečajev v deželi ter o normah za usposoblje-nostno dejavnost. Glede tega je deželna komisija izrekla ugodno mne nje o ustanovitvi študijskega odbora v zvezi s predpisi za strokovno usposabljanje. Komisija je zatem odobrila pobude v prid najbolj pridnim tečajnikom ter odobrila deželni načrt navadnih in izrednih tečajev ter načrt o pomoči tečajnikom. Dežela bo vzdrževala 62 tečajev in bo porabila v ta namen 155 milijonov lir ter porabila 264 milijo nov lir za podpiranje učencev. Ki obiskujejo 209 tečajev. Te izdatke bodo predložili v odobritev deželnemu odboru. Miljskl sindikalisti pri dr. Cappeliiniju Miljske občinske sindikalne organizacije CGIL, CCdL in CISL spo ročajo, da je vladni komisar dr. Cappellini sprejel njihove predstavnike Sergia Tremula, Arriga Viez-zolija in Sebastjana Cuscita. Za pogovor so zaprosile sindikalne organizacije, da bi predočile dr. Cap-pelliniju resni položaj, ki je nastal, ker niso v Miljah spopolnili specialističnih zdravstvenih služb v tamkajšnjem zdravstvenem domu. zaradi česar imajo zavarovanci INAM številne težave. Dr. Cappellinija so opozorili tudi na tesne prostore miljskega poštnega urada, zaradi česar morajo čakati upokojenci v dolgi vrsti izven urada, ko gredo po pokojnine in vsakdo si lahko predstavlja, kako se počutijo ob slabem in mrzlem vremenu. Tudi v zvezi s tem so dale sindikalne organizacije svoje predloge. Po daljši razpravi se je dr. Cappellini obvezai, da bo posredoval na pristojnih mestih. V GLEDALIŠČU Zelo uspela Puccinijevega uprizoritev «Triptiha» Puccinijev tTriptih*, ki je že na krstni uprizoritvi v newyorškem Metropolitanu leta 1918 in na prvi «italijanski» uprizoritvi v Rimu leta 1919 doživel izredno navdušen sprejem (čeprav so si bili kritiki precej navskriž), je bil tudi v soboto na svečanem otvoritvenem večeru drugega dela operne sezone gledališča Verdi prav tako navdušeno sprejet. *Triptih* sestavljajo med seboj precej raznolike enodejanke zPlašč*, ^Sestra Angelika» in «Gianni Schicchi*. V «Plašču», ki je po mnenju glasbenih kritikov najbolj umetniško napisan, se skrivnostna in turobna glasba spaja s prav tako tegobo in sivino težkega življenja paroškth rečnih čolnarjev in delavcev. V »Sestri Angeliki», ki se dogaja v samostanu, je glasba mistično religiozno obarvana, a v patetičnem liku sestre Angelike je, čeprav v kratki enodejonski vlogi, čutiti vse bistvo Puccinijevih nesrečnih junakinj. Popolnoma drugačna je opera «Gianni Schicchi*. Skladatelj, ki je že v drugih operah pokazal precejšen smisel za vedri glasbeni izraz, je s to opero ustvaril zelo posrečeno komično e-nodejanko, kjer ni sledu o njegovi sentimentalnosti in liričnosti (razen v kratki ariji Laurette), ampak »se vse blešči od humorja in ironije*; pri močni karakterizaciji komičnih likov, premetenega Schicchija in sploh vseh «sorodnikov*, pa ni šel preko mere, kar je tudi odlika te enodejanke. Naravno je, da vzbudi največ navdušenja prav slednja enodejanka (čeprav morda ne doseže takih u-metniških viškov kot prvi dve), a po dveh žalostno morečih operah deluje na občinstvo komično delo kar «blagodejno». Čeprav kratke, so opere za izvajalce vendarle zahtevne ter je sploh njihova postavitev na oder nelahka stvar. Sobotna uprizoritev je bila na zadovoljivi kakovostni ravni, za kar gre zasluga vsem nastopajočim, med katerimi pa sta po svoji izrazito umetniški osebnosti izstopala sopranistka Maria Chiara (sestra Angelika) in Giuseppe Taddei (Gianni Schicchi in Michele v tPla-šču»). Sopranistka Maria Chiara je bila za tržaško občinstvo skoraj pravo presenečenje, saj je žalostni in duševnotrpeči lik sestre Angelike našel v njej odlično izvajalko, tako z igralskega kakor pevskega stališča. Prav tako je navdušil Giuseppe Taddei (ki je tržaškemu občinstvu prav dobro znan), in to zlasti v vlogi plemenitega Giannija Schicchija, ki ga je z njemu lastnim mojstrstvom zelo posrečeno poosebil. Taddei je nastopil tudi v «Pla-šču» v vlogi Micheleja, poleg njega pa so nastopili še Giuseppe Cam-pora (Luigi), Claudia Parada (Gior-getta), Raimondo Botteghelli (II cTinca*), Dario Zerial (II tTalpa*), Laura Zanini (La Frugola) in Giuseppe Botta. Prijetna in za odrsko dogajanje funkcionalna je bila scena, ki jo je pripravil Camillo Par-ravicini. V tSestri Angeliki* so poleg že omenjene sopranistke Marie Chiare nastopile še Rosa Laghezza, Bruna Sbisč, Rita Lantieri, Maddalena No-vacco, Laura Cavalieri, Gianna Jenco, Maria Loredan, Editta Danieli (simpatičen je bil tudi živ osliček, ki so ga za nekaj minut pripeljali na oder). Preprosto a zelo posrečeno sceno je pripravil Peter Hall. V operi «Gianni Schicchi* so poleg Taddeia nastopili še Fulvia Cia-no (Lauretta), Laura Zanini (Žita), Doro Antonioli (Rinuccio), Raimondo Botteghelli (Gherardo), Laura Cavalieri (Nella), Alessandro Gilleri (Gherardino), Satumo Me-letti (Betto di Signa), Vito Susca (Simone), Bruna Grella (Marco), Anita Caminada (La Ciesca) in še Paolo Mazzotta, Enzo Viaro, Lucio Rolli in Dario Zerial. Domiselno sceno je pripravil Lorenzo Ghiglia. Zbor je pripravil Gaetano Ricci-telli; zelo dobro je režiral Lamberto Puggelli, le v komični enodejanki je morda nekoliko preveč poudaril komično skoraj «koreografsko* premikanje nastopajočih. Dirigiral je Oliviero de Fabritiis, ki ni imel lahke vloge pri usklajevanju odrske igre z izvajanjem orkestra, a mu je kljub manjšim ritmičnim neskladnostim uspelo dati celotnemu večeru zadovoljivo umetniško izvedbo. Občinstvo, ki tokrat ni popolnoma napolnilo gledališča (kot se po navadi dogaja pri Puccinijevih o-perah), je zlasti ob zaključku navdušeno ploskalo. Drevi je na sporedu druga predstava «Triptiha» z začetkom ob 20.30. —dn— iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiB Kraški pust ’70 Čeprav so se morda priprave za Kraški pust 70 nekoliko zakasnele zaradi razsajanja gripe v decembru, zaradi praznikov in zaradi zgodnjega pusta, ki bo že prve dni februarja, so vendar v kraških vaseh in na Opčinah naši »pustni operaterji* prizadevno na delu in ukrepajo o »tehničnih* problemih, kako naj na najbolj preprost in vsem dostopen in čitljiv način prikažejo svoje šegave in duhovite domislice v povorki na pustno soboto 7. februarja. Saj končno ne gre za kak velik vojni podvig, gre pa vendar za duhovit, humorističen in naš način pustne govorice, ki naj pokaže ne le to, da znamo tudi mi na dostojen, šegav način kaj povedati v času, ko je to vsem dovoljeno, ampak tudi to, da nismo manj brihtni in sposobni kot drugi v vseh krajih sveta. Edino, kar lahko rečemo, je, da ne razpolagamo s takimi finančnimi sredstvi kot v Viareggiu in de «Kraški pust 70» ni na evropski ravni. Saj to je razumljivo. Ni pa toliko razumljivo, da ne dobi naša prireditev več prispevka iz javnih sredstev in bančnih zavodov ali turističnih ustanov. Vendar pa je tudi v tem okviru «Kraški pust 70» naš in postaja tradicionalen. Vsaj to nam pritiče in s temi občutki se tudi naši ljudje lotevajo dela za čimvečji uspeh te sproščene in vesele manifestacije, ki privabi na Opčine več tisoč ljudi. Tudi v tem vidim zadoščenje in uspeh naših ljudi na Krasu. Naravno je, da zahteva oprema vozov, izdelava ali nakup kostimov in maškaradnih krojev dokaj delovnih ur, finančnih sredstev in temperamentnega, veselega razpoloženja. Toda rezultati karnevalov v preteklih letih povedo, da nismo po vseh sposobnostih slabši od drugih in da se lahko kosamo z drugimi. Lanskoletni zgoniški, konto-velski, repenski, trebenski in drugi vozovi v povorki so to dokazali. Dokazali so, da imamo še dovolj harmonične in šegave rezerve, * ka- tero lahko nastopimo primerno tudi na pustnih prireditvah. RH. Tridnevna stavka uslužbencev poidržavnih ustanov Danes se je začela tridnevna stavka uslužbencev poidržavnih ustanov, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikat. Stavko so napovedali ker ni vlada izpolnila obveznosti, mori da bo 15. decembra 1969. leta preklicala osnovne politične pridržke za preureditev položaja uslužbencev, kot so ga zahtevale vse tri sindikalne organizacije. Strokovna zveza FIDEP-CGIL ponovno poudarja osnovno izbiro samostojne preureditve za vso stroko. Hkrati poziva uslužbence, naj se udeležijo skupščine, ki bo danes ob 10. uri v Ul. Pondares št. 8. Na skupščini bodo razpravljali o vzrokih stavke. Obvestilo ANPPIA Združenje bivših političnih preganjancev ANPPIA pripravlja izdajo dokumentarne knjige kot AULA IV s seznami in podatki o političnih preganjancev. Zaradi tega tržaška sekcija omenjenega združenja vabi vse antifašiste, ki so bili poslani v konfinacijo, naj se žim-prej zglasijo na sedežu v Ul. C. Battisti 8 ter sporočijo svoje podatke. Predavanje Kmečke zveze Jutri, 14. t.m. ob 19.30 v Mačkov- Ijah (v srenjski dvorani) bo predaval dr. Gregorič »O gojenju in bolestih trto*. izreden uspeh solističnega koncerta V soboto je bila v Nabrežini ponovitev koncerta treh slovenskih solistov, ki je bil prvič na sporedu v petek v Kulturnem domu. Ta koncert je priredilo SPD Igo Gruden v sodelovanju z Glasbeno matico. Koncert je doživel izreden uspeh pri številnem občinstvu, ki je po polnoma zasedlo sicer manjšo dvo rano. Prvič so se namreč nabrežin ski publiki predstavili tako kvalitet ni solisti. Iz tehničnih razlogov je bil spored^ nekoliko skrčen v primeri s tržaškim; izpuščene pa so bile predvsem tiste točke, ki bi bile domačinom težje dojemljive. Najbolj je navdušil basist Jože Stabej, to pa predvsem zaradi svojega sporeda, v katerega je vključil več narodnih pesmi; poleg tega je tudi na kratko obrazložil vse točke sporeda. Občinstvo je vsako sklad bo nagradilo s prisrčnim in navdušenim ploskanjem, ki včasih kar ni hotelo ponehati, s tem je tudi izkazalo hvaležnost Glasbeni matici, ki je omogočila ta koncert ter obenem željo, da bi se laki večeri večkrat ponavljali. S. J. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 13. januarja ob 16. in 20. uri v Kopru v sredo, 14. januarja ob 20. uri v Piranu v četrtek, 15. januarja ob 20. uri v Sežani v petek, 16. januarja ob 20.15 v Novi Gorici Jaka Štoka MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V Slovenskem klubu danes ob 20.30 bo predaval naš koroški rojak dr. PAVEL APOVNIK iz Velikovca o temi, ki je za vse Slovence zelo zanimiva «Vindišarstvo — produkt germanizacije koroških Slovencev« Vabimo vse člane in prijatelje, da se večera polnoštevil no udeležijo in s svojo navzočnostjo pokažejo predavatelju nato ljubezen do koroškib bratov. Prosvetno društvo IVAN CANKAR V petek, 16. januarja, ob 20.30 priredi PD «Ivan Cankar,) na svojem sedežu, Ulica Monteochi 6/IV., svoj redni OBČNI ZBOR Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva! Razstave Glasbena matica — Trst V nedeljo, 18. januarja 1970 ob 17. uri v Kulturnem domu koncert harmonikarskih ansamblov DPD »Svobode« iz St. Vida pri Ljubljani dirigent Pavie Mihelčič «Miramar » iz Trsta dirigent Oskar Kjuder 8 sodelovanjem svetovno znanega solista Gervasla Marcosignorija Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29 tel. 29779 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh II. In 12. Januarja 1970 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 76-letna Olga Hussu vd. Zaraier, 814etna Stefania Briani vd. Brvatii, 81-detnl Davide Moro, 76-letna Alojzija Sancin por. Taucer, 704etrai Bruno Gludtol, 754etnl Fran-ceaoo Logar, 54-letni Marcello De-gnassl, 76-letna Ceci-lla Koludrovlch por. Baldo, 73-letml Mario Kocjančič, 804etna Domen ioa Bullo vd. Gtaolch, 624etnl Americo Vlslntin, 68 Jetrni Antonio Mosca, 684ebn:l Franoesco Gal-la, 70-letnl Ferrucoio Zoppolato, 71-letma Rosa CatcuUt vd. Rinaldl, 57., letni Lucio Castellan, 9l4etml Giuseppe Coren, 58-letna Maria Breč por. Granduc, 84-letna Ivanka Bale vd. Kogovšek, 614etni Stefano Carusi, 714etna Francesca Danev vd. Far-nebi. V Nemškem kulturnem Inštitutu do 27. t.m. razstavljajo tržaški sli t lil Arv) V, „ G n Mrt g u : . : D. g karji Bombe, Čara, Ghiacigh, Corna-chin, Monal in Stravisi. Razstava del, M jo Je v galeriji Tribbio odprl 27. decembra tržaški slikar Bruno Ponte, vzbuja zanima-nje med ljubitelji umetnosti in če-prav je bilo določeno, da bo trajala do 10. t.m., Je vodstvo galerije skle-nilo razstavo podaljšati za teden dni, tako da bo trajala do 17. t.m. V gostišču iL’Approdo> v Devinu se nadaljuje razstava del znanega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala, ki je razobesil na vpogled gostom lokala kakih trideset svojih del, in sicer grafik, barvanih matric ter goblenov in stenskih preprog. Spa-calova dela bodo tu razstavljena do konca januarja. Zaradi uspeha, ki ga Je doživela božična razstava deželnih umetnikov sindikata lepih umetnosti Delavske zbornice v razstavni dvorani «Cesare Sofianopulo« na Trgu papeža Jane. za, so sklenili razstavo podaljšati do 17. t.m. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 20. ure. V občinski galeriji je razstava del tržaškega slikarja Bruna Rive. Razstava bo odprta do 16. t,m. V umetnostni galeriji »La Lanter-na» razstavlja slovenski slikar Vladi-mir Makuc. Razstava bo trajala do konca meseca. Vladimir Makuc spada sicer med mlajše, vendar pa že izrazite reprezentativne slovenske likovnike. Po rodu je Goričan. Rodil se je 1925. v Solkanu, od koder ga Je pot vodila na šolanje v Ljubljano na višjo šolo za uporabno umetnost. Prvič se je s svojimi deli predstavil Javnosti na samostojni razstavi v Ljubljani, v Mali galeriji. Od tedaj dalje so njegove stvaritve obšle že pol sveta In Je dobil doslej že vrsto priznanj m odlikovanj. Njegova dela so po Ste-vilnih Javnih galerijah in na neštetih domovih. V galeriji »Torbandena* razstavlja od sobote svoja dela slikar Ezlo Grl-baudo iz Turina, kjer se Je rodil leta 1929. Prvič je razstavljal leta 1953 v svojem rojstnem mestu, nato pa nastopil na številnih razstavah doma In v tujini. Prejel je tudi že številne nagrade na razstavah v Rimu, Benetkah in Sao Paolu. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 23988), . se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Pucoimjevega «Triptiontona pa je po slh^V tehindna, po drugi pa vča-‘tei nemogoča, če je objekt ^Pošlem z drugim delom. Zato je , ™' da si naša luka nabavi po-tehnično opremo, če hoče IjjjJ “^kontejnerski promet, ne da z, čakala na opremo pomola VII, . kar bodo prav gotovo potrebna U01*a leta. j.^^tejnerje bodo pripel jali na-n-Li? Izraela prazne. To je tudi v^Jšnja pomanjkljivost, na sicer sltale vredni pobudi tržaške pomor-(ro^o.ktencije «Ferrytrans». ki je setvuT kontejnerski promet na de-■KBievni relaciji Trst - Ashdod - Sčasoma pa bo ta pomanj-k '<&*’ ^rez dvoma odpravljena, reč ime gospe Carle Danieli iz Ro-janske ulice st. 2, kateri je bilo dodeljenih 500.000 lir v obliki nakupnih bonov. Seveda bo morala gospa Danieli dokazati, da je plačala predpisano radijsko naročnino. Prihodnjo žrebanje bo 14. januarja. Tat ostal praznih rok Razbit avtomat za cigarete, približno 200 tisoč lir škode in beg nespretnega dolgoprstneža brez vsakega plena je epilog dogodka, ki se je pripetil včeraj nekaj minut po polnoči pri trafiki v Ulici Mazzini 9/C. Lastnik trgovine, 36-letni Vincen-zo Salsicda iz iste ulice je bil okoli polnoči še v trafiki in zaklju- čeval dnevno knjigovodstvo. Nenadoma je zaslišal nenavadne šume, ki so prihajali s ceste. Postal je pozoren in kaj kmalu ugotovil, da nekdo skuša s pestjo razbiti steklo. Hitro je stekel ven in opazil približno dvajset let starega mladeniča, ki se je podal v uren dir in hitro nato zavil v neko stransko ulico. Ko pa se je Salsiccia bolje ozrl okrog, je kaj kmalu opazil, da je bilo steklo avtomata za cigarete, ki je visel na zidu, blizu trafike, razbito. O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka. Preiskava je v teku. Nesreča na delu Včeraj zjutraj ob 10.20 so sprejeli na okulističnem oddelku glavne bolnišnice 55-letnega delavca Guida Firmija iz Milj Ul. della Torre 5, ki se je malo prej ponesrečil v tržaški predilnici bombaža, kjer je u-služben. Zdraviti se bo moral približno deset dni. NAČRT JAVNIH DEL V GORICI \PO PODATKIH MATIČNEGA URADA Za dograditev vodovoda je potrebnih še nadaljnjih 600 milijonov lir Naprave za sežiganje smeti bodo stale 210 milijonov - Med Štandrežem in Sovodnjami bodo odkupili do 70 ha zemljišč za industrijsko cono lllimiUllUlillllllllllllllllllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIII! VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Po kratkem premoru nova študentovska zborovanja Zadnje dni tedna ho splošno zborovanje vseh študentov vseučilišča Včeraj so na tržaškem vseučilišču po kratkem premoru zaradi počit- 56 kontejnerski promet z Iz-toliko razvije, da bo na po-«n Ashdod lahko vsakič čakala t/, ."tejo povratna pošiljka že za-kiranegia blaga v kontejnerjih. relaciji Trst - Izrael plovejo «Dyvi Anglije« tudi trajekt- «Arktos», ki pa je znatno naJtr® *n ki tudi prevaža pretežno osebne avtomobile ter po rida kontejnerjev (iz raz- ™ tevljev), in pa nekatere J« lrt *lradloiomatae ladje, to je lad-Prevzemajo kosovno in pa-blago, in ki pripadajo blago, in ki pripadajo pomorski družbi ZIM. nic pričeli z redno dejavnostjo. Poleg obnovitve rednih predavanj, katerim bo v kratkem sledilo tudi polaganje izpitov zimskega roka, so študentje s včerajšnjim dnem obnovili tudi razgibano protestno dejavnost, ki so jo pred prazniki začasno prekinili. V preteklem decembru so študentje namreč zasedli nekatere fakultete in inštitute univerze, da bi s tem odločneje opozorili pristojne oblasti in širšo javnost na pereča vprašanja, ki tarejo italijansko univerzo. Ta vzgled je globoko učinkoval tudi na študente drugih fakultet, ki se zavedajo, da sovpadajo njihove specifične upravičene zahteve v okvir splošne zahteve po koreniti preobrazbi iiiMumiiiiiiiimmumiiiiiUNiuiMMiiiimntiiitimmiiiiHimmiiinuiiiiMiiHiitumitiiu JjSTA NEDELJSKIH PROMETNIH NESREČ Dobil je hud pretres možganov ker je butnil s čelom v vetrobran t0raj popolnoma razbit avto pri trčenju v cestni "°8 • Trčenje uradnikovega z gospodinjinim avtom ali pa nenadna slabost se P°Vzr°čiLi prometno nesrečo, ki Drinptlla ti nndolio nmuh jutj.^Pripetila v nedeljo v prvih Mofrtk-11 te-3*1 45-letnemu Pietrc oSČ0? h m. Udine 73. tin op]-1' ure zjutraj se je Morefc ga s svojim «600» z zgornje prot} til ^iramarskega drevoreda Wvozheflemu središču. Ko pa je sta g-1 ao teiramarskega razpotja, ali Da ze*° verjetno prijela spanec izgubjj nenat^na slabost in tako je lorri, irj v.Sak° nadzorstvo nad vozi-stra’n r. ^..bajprej zdrknilo na levo •o OD]2eSi a’ z bočnim delom rah-Vači Zll° obcestni betonski odri-Hitf]0 Pa se zaradi sunka od-se t -na 'tesno stran cestišča ra^e«i 0n6no silovito zaletelo v SuneirV?n° eestno zidovje. Je bil tako močan, da je *k°li ni bilo k ? °vnih čudes več, 0r jih je dandanes, _fe °ikdar niso bila ta hatty a kže dostopna . . reč s knjigo *°landa GOO CK A vsa čuda SVETA osupljivo lepe * h * Inemenitostl k.ndroiia NARAVE, v*« to E ln TEHNIKE' Dot* ‘‘h barvnih P°*n»*klh| IChiigabna #5 hišo. Na klopi pred njo Je stalo ogromno vedro, lz K#** so vojaki zajemali mošt z veliko, kositrno zajemalko. Fr»Jj Kopajnik Je ves trd od jeze stal zraven, vendar se je da ga ne tare le jeza, temveč tudi zaužita pijača. Z r°/, s« temveč tuui £uuzdui pijača, zj * i frajtarja Suhajde pa je bilo še huje; s Suhajdo vred, ležal v travi za neko hišo in bil tako zaverovan v sta1* Matejčuka, ki je prevzel službo natakarja, da Almerja zapazili niso, čeprav Je precej časa stal poleg njih. ? potem, ko se je že odpravljal, ga je zagledal Rainer i« v zavpil: «Ali boš pil, komandant...?« j Naposled Je iztaknil četovodjo Erdkttniga, ki Je z terico vojakov pil nekje za cerkvijo. Toda podoba je BP da Je tudi že precej mehak, ker ga Je sprejel z vlažnim1:^ gole dobrote se smejočimi očmi in mu Je na njegovo nest«' vprašanje, kaj bo, odgovoril s popolnoma tujim glasom: «Danes Je pa prekleto vroče...« j Almerju Je postalo jasno: ves prvi vod, ki bo prodirati levo od vasi v širini najmanj poldrugega kil0#9^ in katerega skrajno desno krilo, ki ga Je tvorila njego*# j trulja, bi se edino smelo dotakniti vasi, Je linijo in se zgrnil v vas. Almerju ni preostalo drugega kakor \ družiti se brezskrbnežem ter vzeti stvari, kakršne so j Sonce se Je z neusmiljeno naglico dvigalo proti pold% in napolnjevalo vso pokrajino z žgočo toploto, ki Je J) huje ščegetala po grlu. Cetovodja Erdkttnig Je sprevidenje prišel zadnji čas za odhod. Povelje se je glasilo, da D10^ biti višine na vzhodu zavzete o-koli poldneva, a do tja J® še skoro uro hoda. (Nadaljevanje sleW, -----------------------: , ...1 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA; mesečno 950 Ur - vnaprej.jv posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Z^°^p UREDNIŠTVO: TRST - 01* MONTEOOHI 6, n„ TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 659 letna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ . _ . . _____ tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 280, osmrtnice 150 Ur - Mali sl 50 lir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societk Pubbllcltš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega Maka, Trat________________