ooStnina plačana v gotovini LetoLV. V Ljubljani, v nedeljo, dne 2. oktobra 1927 St. 223. Posamezna Številka 3 DI« Naročnina Pn.vaa l»dala za državo SHS me.eCno ZO Din polletno UO Din celoletno UO Din za Inozemstvo meieCno 39 Din nedeitsfcn l«lnj> celoletno vJugo-Slavlfl SO Din. M Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 »tolp. pelU-vral« mali oglasi po 130 In 2 D.večfl oglasi nad 45 mm vlila* po Din 2-SO. vellld po 3 ln 4 Din. v uiednllkem deta vrstica po 10 Din telde ob 4 ifutrtj razen pondel)Ke In dneva po prazniku Uredništvo /e p Kopttarfevl ulici št. «)III Rokopisi se ne vračafo, nc f ranit f rana pismo se ne aprefema/o * Uredništva telefon št. 2030, upravnlštva št. 232» Uprava te v Kopitarjevi ul.št.O Čekovni račun: CfubUana štev. 10.030 ln 10-S4* xa 1 naerate, Sarafevošt. 7503, Zagret) U. 39.011, Vraga In Dunaj št. 24L707 Ljubljanski volivci. Danes bomo odločili, kdo da naj v našem imenu in z našim denarjem vlada na našem magistratu ter upravljn Ljubljano. Na eni strani se nam vsiljuje SDS, ki je po svojih eksponentih na vladi dala dvakrat pod pretvezo, da je zastopstvo našega mesta protidržavno, raz-gnati svobodno izvoljeni občinski svet in odstavila našega ljudskega župana, blagopokojnega dr. Perica, zato da s silo spravi na magistrat svoje tri gerente. Na drugi imamo Slovensko ljudsko stranko, ki je vedno čuvala avtonomijo našega mesta, se borila proti esdeesarskemu orjunaškemu terorju in ustvarila Zvezo delovnega ljudstva, v kateri so se zbrali pod županstvom dr. Periča vsi pošteni elementi našega mesta, da se začne v naši mestni upravi nesebično delo v prid celokupnega prebivalstva Ljubljane. Odločitev za to ne bo težka in se bo glasila: Danes vsi kot en mož proti kliki SDS! SDS je, polastivši se magistrata, /asigurala sebi iz mestne blagajne bogate podpore za svoja lažinapredna društva, ki so dobila vsegaskup 700.000 dinarjev, dočim v resnici potrebni niso dobili nič- Čc je pa kdo po posredovanju SDS dobil podporo, ga jc SDS obvezala, da je oddal del v strankarsko blagajno. SDS je s pomočjo magistrata reševala tudi svoj Tabor. Tako se je z denarjem ljubljanskega davkoplačevalstva podpirala propadajoča SDS. Ali bomo Ljubljančani to odobrili? Nič ni storila SDS za olajšanje stanovanjske bede, za graditev vrtnih stanovanjskih kolonij v zdravem okolišu Ljubljane, za izpopolnitev tramvajskega in avtobusnega prometa, za delavske otroke, za brezposelne, zn zave- tišča in ljudske kuhinje — pač pa je izdala ogromne vsote za nepotrebna potovanja; edina stvar, ki jo je zgradila, klavnica, pa je tako draga, da se je proračun prekoračil za nič men j kot 6 milijonov! Ali naj damo temu svoje odobrenje?! Koder je vladala SDS, povsod je skrbela zgolj za svojo žlnhto, za svoje priganjače in za svoj strankarski fond. Zdaj hoče dobiti v roke mesto, da bi zavladala neomejeno v Mestni hranilnici. Ta, ki je že vložila ogromne milijone v Sla vensko banko, kateri so za večno izgubljeni, bi morala pod esdeesarsko komando pomagati sanirati vednobolj prazneče se blagajne SDS! Tega ne smemo dopustiti in zato bomo danes vsi pošteni Ljubljančani volili proti kliki! Mi hočemo v mestni hiši pošteno gospodarstvo! Mi hočemo na magistratu nesebične ljudi! Mi hočemo, da magistrat podpira revne in potrebne! Mi hočemo, da se zidajo cenena enodružinska stanovanja! Mi hočemo, da dobijo iz Mestne hranilnice poceni kredit delovni sloji! Mi hočemo, da zacvete v našem mestu obrt in industrija! Mi hočemo, da se kaj stori za siromake, sirote, brezposelne, da se uvede socialno skrbstvo za najpotrebnejše sloje! Mi hočemo popolno nepristranost na magistratn! Zato bomo volili Slovensko ljudsko stranko, na koje listi je prvi naš najboljši socialni delavec, naš pošteni dr. Gosar, in bomo vrgli svoje kroglice n skrinjico P^O ! Gosp. dr. Dinku Pucu. Vsaka beseda, ki sem jo izgovoru na Unionskem zborovanju SLS dne 30. septembra t L o dr. Pucu in njegovem ekspenzarm, je premišljena in do pičice resnična ter v „Siovencu" pravilno objavljena, izvzemši tiskarsko napako, ki je spremenila Slovensko banko v Slovensko banko, Dr. Anton Korošec. Za slovensko Ljubljano. Žalostna zgodovina mestne občin ske uprave. L ČUVAJMO BELO LJUBLJANO, PRESTO-LICO ENOTNE SLOVENIJE. Ljubljana bo procvitala le, ako bo gospodarsko, kulturno in politično srediSče slovenskega naroda in prestolica nedeljene Slovenije. Samostojna demokratska stranka je Slovenijo razdelila in Ljubljano degradirala. 2. POSTENOST IN VARČNOST V OBČINSKO UPRAVO! To je nujna zahteva vseh ljubljanskih volivcev, da si odpomorejo od posledic, ki so nastale vsled partizanskega gospodarstva SDS v Ljubljani. Ljubljana je vsled gospodarstva SDS-gerentov postala najdražje mesto v Sloveniji in se plačuje na glavo po 1000 Din davščin. Kdor voli za SLS, voli za varčnost in poštenje v upravi občinskega denarja in zahteva s tem, da se na magistratu nastavljajo le sposobni in nepristranski uradniki. Zahtevamo točno kontrolo nad upravo občinskih izdatkov in nad upravo občinskih podjetijl 3. VARUJMO MESTNO HRANILNICOI Princi Slavenske banke so ob nje polomu prišli ob korita. S temi volitvami si hočejo preskrbeti korita pri Mestni hranilnici ljubljanski. Če bo morala Mestna hranilnica redili prince Slavenske banke, plačevati tribut tajništvom SDS in prispevati milijonske zneske za deficite jutrovskega tiska in jutrovske kulture, potem bo neizogibno morala po poti Slavenske banke in garancija za Mestno hranilnico postane lahko za ljubljanske volivce dolgotrajna skeleča rana. Zato čuvajmo Mestno hranilnico pred ljudmi, ki so imeli svoje prste pri Jadranski banki, pri Slavenski banki in še pri drugih bankah, ki tema dvema sledijo. Dovoli je že udarjena Mestna hranilnica z 10-milijonsko naložbo pri Slavenski banki, katere bo gotovo šlo 70% v izgubo. Dovolj je udarjena z nakupom Filipovega dvorca za horendno ceno 5 milijonov. Dovolj bo nosila, če bo morala pri falitnem Tabora iskati kritja za trimilijonski kredit in obresti. Dne 28. septembra 1921 je bil izvoljen za i župana dr. Ljudevit Perič, podžupanom pa Josip Ambrožič, ki je odstopil in je dne 27. oktobra 1921 bil na njegovo mesto izvoljen g. Riko Jug. Z odlokom pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 19. maja 1922 je bil ta občinski svet razpuščen ter vladnim komisarjem imenovan dr. Bogumil Senekovič, ki je dne 21. maja prevzel ta posel. To je prvo nasilje nad ljubljansko občino. Nove volitve so bile 3. decembra 1922. Tedaj je bilo izvoljenih 35 kandidatov zveze delovnega ljudstva, 8 dr. Ravniharjevih, 5 SDS in 1 socialist. Volitev župana je bila 27. januarja 1923. Pri tej voiitvi je bil vnovič' izvoljen za župana dr. Ljudevit Perič. Novi župan je nastopil dne 14. marca 1923. Prvo ponižanje Ljubljane je trajalo torej po zaslugi SDS celih 10 mesecev. Z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilka Baltiča z dne 10. junija 1924 je bil občinski svet zopet razpuščen in vladnim komisarjem imenovan dr. Viljem Krejči. To je drugi atentat na avtonomijo ljubljanskega mesta na ukaz SDS. Z odlokom z dne 1. avgusta 1924 }e veliki župan Šporn pod vlado SLS razrešil komisarja dr. Viljema Krejčija in je imenoval komisarjem bivšega ljubljanskega župana dr. Ljudevita Periča. Dne 10. novembra 1924 je pa veliki župan dr. Baltič zopet razrešil dr. Periča ter poveril oskrbovanje občinskih poslov gerentskemu svetu, obstoječemu iz dr. Dinka Puca kot predsednika ter članov Josipa Turka in An. tona Likozarja. Ti so vladali od 10. novembra 1924 do 7. oktobra 1926. To je bilo tretje in največje nasilje nad ljubljansko občinsko samoupravo. Potem je bil imenovan komisar dr. Men* cinger in mu dodeljen sosvet vseh strank. Zastopnik SDS g. Robert Kollman pa je imenovanje odklonil. Danes so po zaslugi SLS zopet volitve. Položaj v državi je tak, da SDS ne bo več mogla uničevati avtonomije Ljubljane. Na Ljubljančanih je danes, da upostavija v občini redno gospodarstvo, stro kliko SDS in dajo svoje zaupanje SLS, ki je vedno branila ljudske, občinske in državljanske pravice ljubljanskega prebivalstva. Mobilizacija naših dobrovoljcev. Esdeesarji agitirajo za današnje volitve od moža do moža. Nikogar ne izpuste, vsakogar obdelavajo. Ene z lasanjem, druge, « pretnjaml, tretje s podkupovanjem, vse pa i lažmi in obrekovanjem. Mi esdeesarskih metod ne bomo posnemali, ker dejanja SDS ter paševanje esdeesarske klike na mestnem magistratu kričijo do neba. Samo mali del tega, kar je esdeesarska klika uganjala v mestni hiši, smo razkrinkali, a to že zadostuje, da ©s-desarske liste noben pošten in pameten Ljnb-Ijanfan v svojem lastnem interesu ne more i« ne sine voliti. Navdušenje in samozavest, ki vlada v naših vrstah, pa še ne zadostujeta za dosego popolne zmage. Zato js Sreba danes Se intenzivnega drobnega dela od volivca do Tolivca. Naš volivni aparat je sicer dober, a v oči- gled pritiska nasprotnikov neobhodno potrebuje še pomočnikov. Polivamo radi tega tudi somišljenike, ki se dosedaj še niso aktivno udeleževali agiUu cijskega dela za voliive, da se oglasijo kot dohrovoljei v naših agitacij sk i h pisarnah. Interes slovenske Ljubljane zahteva, da je danes vsak zaveden pristaš SLS naš dohro-voljee t krogu svojih znancev in prijateljev. Najmanj po enega mlačneža mora spraviti vsak naš dobrovoljec na volišče. Mobilizacija naših dobrovoljcev je razglašena in nihče ne sme biti kukavica. S ponosom in zadoščenjem bomo »večer videli kra-&on uspeh svojega dela. V zadoščenje bo nam vsem, cla smo i druienimi močmi mogočno vrgli ob tla pokvarjeno esdeesarsko gospodo. Osrednji volivni odbor SLS. Volilve so od osme ure zjutraj do petih popoldne. Kako in komu so se podeljevale na ljubljanskem magistratu podpore pod vlado SDS. Prejeli smo: Z ozirom na dejstvo, da ste v št. 221 svojega lista »Slovenec« objavili pod naslovom »Kako in komu so se podeljevale na ljubljanskem magistratu podpore pod vlado SDS« med drugimi tudi moje ime z debelimi črkami, izvolite v smislu določb tiskovnega zakona priobčiti v jutrajšnji nedeljski številki sledeči popravek, na istem mestu in z istimi črkami: Ni res, da je g. Fran Gorazd, učitelj v p., prejel od mestnega magistrata v Ljubljani 1000 Din osebne podpore. Res pa je, da nikdar v svojem življenju nisem prosil za kako podporo ter iste tudi nikdar nisem prejel niti ene pare od mestnega magistrata. Fran Gorazd. Prav radi priobčujemo tudi to sicer ne po tiskovnem zakonu sestavljeno izjavo in ugotavljamo, da je na ime Gorazd Fran mestni magistrat knjižil izplačilo dne 4. junija 1925 1000 Din iz dispozlcijskega fonda in je ta zne-sek vpisan med osebne podpore nad 500 Din. Kam je šel zopet ta denar? Na račun Jaka Smola & Comp.l Istotako nam javlja g. Lovro Zun, carinik v p., da ni prejel nikake podpore. Ugotavljamo, da imena Lovro 2un sploh nismo objavili, ampak smo objavili ime Uroš 2unf na katero ime je magistrat dne 17. oktobra knjižii podporo 2000 Din. Toda tudi Uroš 2un ni prejel 2000 Din, ampak potom organizacije SDS 200 Din, drugo pa je ostalo >za fond«, ki tudi prizadetemu ni snu. ŽSahta SDS na magistratu. Pod gerentovanjem gospodov gerentov SDS dr. Diuka Puea, Josipa Turka in Antona Likozarja je sklenil g. Rajko Turk z mestno občino ljubljansko pogodbo, s katero je dobil monopol za carinjenje vseli nabavk in |>ošiljk mestne občine. Povsod na svetu vlada praksa, da se taki veliki zaslužki razdele med čim več članov prizadetih poklicev. Tudi v Ljubljani je bilo do Turkove pogodbe tako. Od tedaj pa gre ves tozadeven zaslužek v žep enega samega človeka, sina bivšega gerenta gospoda Josipa Turka. Poglejmo koliko je g. Rajko Turk zaslužil. Tmamo avtentične Številke in pozivamo g. Rajka Turka, naj nas toži, če te številke ne drže: V letu 1925. je za carinsko posredovanje in vožnje imel g. Rajko Turk brutto zaslužka skupno 289.757 Din 18 par. Od tega je po zatrdilu strokovnjakov 20 do 30% čistega dobička. Za leto 1926 znaša izkaz računov, ki jih je plačala mestna občina g. Rajku Turku za carinsko posredovanje in vožnje skupno 327.002 Din 2 pari. Tu je zopet 20 do 30% čistega dobička. In v letu 1927 je g. Rajiko Turk prejel za carinsko posredovanje in vožnje doslej skupno 199. 110 Din 87 par. Pri sami mestni klavnici je zaslužil g. Rajko Turk Zavidljive vsote. Poglejmo tale seznam: Tvrdka Rajko Turk je prejela v letih |1925., 1926. in 1927. sledeče zneske" za ocari-njenje materijala za klavnico: V letu 1925: julij za prevoz in carinjenje 9848 Din 40 par, avgust za carinjenje 3294 dinarjev, avgust za prevoz pragov 12.624 Din 60 par, november za prevoz 2266 Din 20 par. — V letu 1926: januar za carinjenje 2757 Din 75 par, marec za prevoz materijala 29.970 Din 50 par, marec za carinsko posredovanje 6523 Din 60 par, junij za prevoz in ocarinjenje 1213 Din 13 par, junij za prevoz in ocarinjenje 677 Din 70, junij za prevoz in ocarinjenje 606 Din 11 par, junij za prevoz in ocarinje- nje 2005 Din 49 par, junij za prevoz in ocarinjenje 54 Din 60 par, junij za prevoz in ocarinjenje 1820 Din 15 par, junij za prevoz in ocarinjenje 182.1 Din 15 par, julij za prevoz Ln ocarinjenje 2740 Din 75 par, julij za carinsko posredovanje 4251 Din 27 par, september za ocarinjenje in prevoz 3672 Din 55 par, oktober za carinsko posredovanje 4297 Din 55 par, oktober za carinsko posredovanje 547 dinarjev 30 par, oktober za prevoz 59 Din 60 par, november na račun za ocarinjenje 35.0J0 Din, december za ocarinjenje in prevoz 21.852 Din 30 par, december za ocarinjenje in prevoz 12.824 Din 80 par, december za ocarinjenje in prevoz 776 Din 25 par, december za ocarinjenje in prevoz 3025 Din 40 par. — V lehi 1927: januar za ocarinjenje in prevoz 9013 Din, marec na račun ©carinjenja 30.000 Din, marec za ocarinsko posredovanje 500 Din, april na račun ocarinjenja 60.000 dinarjev, julij na račun ocarinjenja 80.000 dinarjev, september za ocarinjenje 1720 Din 89 par, vsega skupaj 346.365 Din 4 pare. Nismo nevoščljivi, toda ne privoščimo samo Turku ampak tudi drugim. Izključevanje vseh drugih obrtnikov od zaslužka pri mestni občini je najhujše obsodbe vredno parti-zahstvo! Temu hoče SLS na magistratu nn -raviti konec. Volivci, dajte ji danes moč ;a tol Toda d občine nima takega velikega zasluživa samo g. Rajko Turk, ampak tudi bivši gerent, oče Josip Turk. Za najemnino šupe v Komenskega ulici je prejel g. Josip Turk od mestnega pogrebnega zavoda za leto 1924, 1925, 1926 in 1927 po 12.500 Diik Za priprego gasilnega društva in reševalne postaje plačuje mestna občina Josipu Turku za dva para konj dnevno 400 Din. Pod gerenti bi moral mestni lov na dražbo. Dražbe pa ni bilo, ampak se je pogodba podaljšala na dhem s starim lastnikom, dobrim prijateljem g. Josipa Turka. Te-le številke pač dokazujejo, da je treba danes pomesti v Ljubljani s SDS! Maša skrinjica je prva! SDS zganja teroriste! Fatalna senzacija v Narodnem gledališču. NUJNA INTERVENCIJA DR. KOROŠCA. - NERAZUMLJIVA ODREDBA GOSP, UPRAVNIKA. Vse ljubljansko prebivalstvo je sinoči r;i aburila odredba upravnika Narodnega gledališča, da se članom tega gledališča prvega izplača samo plača, z doplačilom umetniške doklade pa se počaka do torka. Kaj je dalo povod g. upravniku za to famozno odredbo, nikomur ni znano. Finančna delegacija je nakazala denar za Izplačilo vseh prejemkov. Gre torej zgolj za odredbo g. upravnika Kregarja samega. Takoj, ko se je v Ljubljani zvedelo za to odredbo, se je podala številna deputacija igral rev s predsednikom Betettom na čelu k načelniku SLS dr. Korošcu, ki je odposlal sledečo nujno brzojavko: MINISTRSTVO PROSVETE, UMETNIŠKI ODDELEK Belgrad. Ljubljanskim gledališčnim igralcem je upravnik zabranil izplačati umetniške doklade, čeprav je finančna delegacija po- trebno vsoto Izplačala. Prosim, da takoj odredite Izplačilo! Dr. Korošec. Ugotavljamo, da v Zagrebu in Belgradu nihče ne ve za tako odredbo. Arhitekt gosp. Kregar si je dovolil samovoljen korak tik pred volitvami. SDS seveda zlorablja to zadevo proti SLS in radikalom. Prepuščamo NRS, da obračuna z g. Kregar jem, mi smo se od vsega početka zavarovali napram temu gospodu. SLS je bila in je še danes mnenja, da g. Kregar ne spa. da na mesto upravnika gledališča. To svoje stališče bo SLS znala uveljaviti o pravem času in na pravem mestu. Kako zelo so gg. igralke in igralci prizadeti, lahko vsakdo ve, če se pojasni, da predstavljajo umetniške doklade 20 do 60% povišanje prejemkov! V gledališču je tako razburjenje, da sploh nihče ne more nič delati. SLS, ki je vedno cenila naš kulturni hram Talije, bo poskrebla, da si v bodoče noben upravnik ne bo dovoljeval takih »špasov«. Iz Maribora nam poročajo, da je SDS zbrala na Štajerskem 60 Orjunašev. med temi mnoge iz sv. Miklavža na Dravskem polju. Omenjeni so se odpeljali v soboto ob 17. uri 15. minut v Ljubljano, kjer jim je SDS preskrbela stanovanje in obljubila 800 Din nagrade za vsakega! Iz mladinske organizacije SDS, ki noče 6e brezpogojno klanjati pred Idiko, se nam dokumentarično sporoča, da je SDS plačala 80 akademikom iz Zagreba in Dalmacije vožnjo in vso preskrbo v Ljubljani! SDS pripravlja staro perfidno igro: Terorizirati, voliti -na vseh voliščih! Mrtvi, odstotni naj torej zopet volijo. Goljufije kar na debelo! Predstavniki skrinjic: Bodite neizprosni čuvarji zakonitosti! Zahtevajte legitimacijo od vsakogar! Dajte brez odlašanja vsak poskus sleparije na zapisnik! A ljubljanski volivec? Svobodno protestiraj proti SDS s tem, da greš mimo predstavnikov organizatorjev terorja! Cechoslovaci! »Jutro« korteŠuje za dnešni volby z dopišem nčjakeho Friesa a vyzyva neslychanym zpusobem slovinskou veFejnost.' My jsme si uplnč vždomf toho, že jsme pr&tele celčho naroda a ne jenom jedne a jedine polit. strany a jsme p?esvedčeni, že s nami v tom ohledu souhlasi takč oficijelni zšstupci českeho naroda. Protože dobre znatne zdejši pomčry a protože si prejeme pratelske soužiti se vščmi slovinsk^mi kruhy, odmitame se všim durazem každe, nšs nedustojne kriklomstvi nezodpo-včdnjeh a nepovolanych jednotlivefi. Proto prohlašujeme ještč včas, že budeme voliti po svem vlastnim. usudku a že se nestotožnujeme z drzymi dtoky na sv6 presvždčeni. Češk6 společnost ljubljanska vyvodi zajiste z toho domyšliveho vystupovani svoje dusledky a na pHštž zamezi, aby se podobne vystupy neopa-kovali. Češti voliči lublanšti. Včeraj so se oglasili v našem uredništvu odborniki češke občine v Ljubljani in nam izjavili: Gospoda Friesa ni nihče pooblastil, da kakorkoli nastopa za našo občino. Njegov letak, odtiskan v »Jutru«, katerega razpošilja vsem Čehoslovakom kot svojo vizitko, ni odobren od nikogar. Da bi mu kdo grozil, da bo izgnan, je izmišljeno. Odbor najsvečanejše protestira proti takim zlorabam, ki so nas privedle v mučen položaj z našimi uradi v Jugo- slaviji. Odbor bo pozval g. Friesa neizprosno na odgovornost, javnost pa moramo obvestiti, naj nas ne sodi po enem, ki se je vdinjal SDS. Navodila, katera smo dobili vsi od naših za-stopstev-uradov, so pa itak vsakemu znana. Imena gospodov ki nas za češkoslovaški odbor prosijo za gornjo objavo., so na razpolago v našem uredništvu. Op. ur. Akademiki! Akademski kolegij, katerega predsednik je Ribnikar, blagajnik pa je bil Praprotnik, glavni ravnatelj »Slavenske banke«, ima v bankrotirani Slavenski banki naloženih preko dva in pol milijona dinarjev! Kje je denar? Glasovati za SDS se pravi glasovati za — Sla-vensko banko, ki je pogoltnila z delavskim — i akademski denar! Naročajte .Slovenca1! najdovršenejši ročni aparat sedanjosti zn gašenje ognja Cena Din 800'- do 1300'—. Iščejo se zastopniki. „Una", trgovina kcmiško-tchnišklh materijalij, Zagreb, Račkoga ul. 3. Esdeesarsko nasilje nad 100 odstotnim invalidom uradno potrjeno. Več kot 50 očividcev je v petek zvečer videlo, kako so esdeesarji pretepli ubogega invalida, »Slov. Narod« pa to kratkomalo taji in označuje ves zelo simptomatičen dogodek za »klerikalno laž«. Edino, kar je mogel »Slovenski Narod« v našem včerajšnjem poročilu netočnega ugotoviti, je to, da se tepeni invalid ne piše Jereb, ampak Anton Tekavc, čemur tudi mi radi pritrdimo. Za ime tepenega invalida je vprašal naš poročevalec g. prof. Pav-liča, ki se je trudil, da bi Tekavca zopet spravil k zavesti in prof. Pavlič je odvrnil, da se invalid piše — Jereb. Laž »Slovenskega Naroda« je, da je Tekavc dobil kar na lepem epileptičen napad. Res pa je, da so esdeesarji Tekavea tako brutalno pretepli, da je revež le radi tega dobil epileptičen napad, kar se v ostalem pri njem malokedaj zgodi, ter je padel v nezavest. V ostalem pa naj govori uradno policijsko zdravniško izpričevalo, ki ga priobčujemo v celoti I Ln neizpremenjeno: Zdravniški izvid. Danes se mi je predstavil Tekavc Anton, I vojni invalid, rojen 1890 v Ljubljani, pristojen 1 in stanujoč istotam s poškodbami, prizadeja-nimi mu od neznanega storilca dne 30. sept. 1927 ob 22.15. Imenovani je srednje postave, slabo hranjen; utrip žile 72 krat v minuti. Na očeh stra-bismus. Na levi nogi in sicer približno 20 cm nad gležnjem tri rane, ena spredaj, dve na notranji strani v velikosti približno poldinarske-ga novca. Koža, kjer so te rane, je v širšem okrogu modro-rdeče pobarvana, kar kaže na procese, ki so se tu odigravali. Poškodbe so lahkega značaja, povzročene s topim orodjem in se bodo zazdravile predvidoma v 10 (desetih) dneh brez posledic. Ljubljana, 1. oktobra 1927. Zdravnik policijske direkcije v Ljubljani. (Uradni pečat.) Dr. Polenšek. Evo, kdo je lagal, ml ali pa .»Slovenski Narod«. Tekavc se je včeraj sam oglasil v našem uredništvu ter potrdil v celoti naše poročilo, z izjemo seveda, dn. se ne piše Jereb. Prosil nas je, naj ovržemo v njegovem imenu »Narodovo« laž, da bi on kaj izzival. Odločno je zanikal, da bi se zahvalil prof. Pavliču z besedami »Prokleti demokrati!« Tekavc nam je izjavil, da je bil takoj po izidu včerajšnje številke »Slovenskega Naroda« v uredništvu tega lista, tam protestiral proti ciničnemu zasmehovanju v »Narodovem« članku ter energično zahteval, naj »Narod« prekliče vse žalitve njegove osebe. Izročil nam je izdano zdravniško izpričevalo, na podlagi katerega bo vložil na državuem pravdništvu ovadbo. V ostalem pa je zatrjeval, da bo klical na odgovor tudi »Slovenski Narod«, kateremu menda še ni dovoljeno, da bi brezobzirno zasramoval uboge invalide, kakor je bilo to včeraj. Volivci - SDS se še norca dela! Dr. Puc je dal nabiti po ljubljanskih ulicah plakate. Nad starodavnim magistratom visi številka tri. Smisel je zadel vsak Ljubljančan, namreč: Gospodarstvo SDS na magistratu je bilo in bo — »Drjtte« — ln taki listi naj zaupa pameten gospodar svoj glas?! Socijalisti zoper splošno stanovanjsko akcijo. Maribor, 1. oktobra 1927. Za sinoči v petek zvečer je sklicalo društvo stanovanjskih najemnikov svoj shod, na katerem b? se naj obravnavalo stanovanjsko vprašanje, posebno glede podaljšanja zaščite stanovanjskih najemnikov. Shod je bil mišljen popolnoma kot pe-strankarski, res vsesplošen .Ker so v Mariboru ravno socialisti znani, da to vprašanje izrib^ijo lo za politično hujskanje, je odbor društva stanovanjskih najemnikov pri zadnji seji sklenil, ca se socialističnih hujskanj na shodu ne bo 'opuščalo. Socialisti so za ta sklep izvedeti, posobno še, ker imajo v enem izmed glavnih funkcionarji:? odbora svojega zaupnika. Na shod se je zbralo veliko število stanovanjskih najemnikov, pristašev vseh strank. SI' idu je predsedoval predsednik g. Perhavec. Doki »r n >o na Shod dospeli socialisti bivši orjunaši, je zborovanje mirno potekalo, tudi navzoči socialisti so govornika mirno poslušali. Pri vseh je bilo videti, da jim jc stanovanjsko vprašanje resna sotvalna zadeva. Govorili so gg. Perhavc, Mohorko, Pečov-nik iu drugi. Istočasno so imeli socialisti na Ruški •••sli 1 svoj skod. Ker pa ta škod ni talio: uspat; 'itfjpr so želeli in se mnogi socialisti bolj briga jo--zaide jansko rešitev stanovanjskega vprfeSanja, ko; pa ; 7 teorijo socialista Topaloviča, so socialisti sklenili, da bod shod stanovanjskih najemnikov hitro — rdeče pobarvali. In res jih je kakih c"<) td-šlo pod vodstvom ArČalja korporativno na i^.od stanovanjskih najemnikov. Tu so se njihovi voditelji kar vrinili med predsedstvo. Kmalu smo de1! ' Orčarja in Petejana ter druge. Socialist ič-n; or'Mnaši pa so se razkropili med ostalo bčin-stvo ter ga s kričanjem sterorizirali Do viška pa je prišla napetost vsega zborovanja, ko je za socilističnimi govorniki nastopil kot govornik poslanec SLS g. prof. Vescnjak, ki je v svojem temeljitem odgovoru zavrnil socialistično demagoštvo v zadevi stanovanjske akcije. Proti g. poslancu so seveda nastopili socialistični orju-i naši, zagnali huronsko vpitje, katerega pa se g. poslanec Vescnjak ni ustrašil. Enako se je smejal grožnjam, ki so pacale iz vrst razjarjenih socialistov, kako se upa zastopnik SLS oglasiti na tem shodu, katerega so oni hoteli napnviti za svoj političen shod. Gosp. poslanec Vescnjak je poudarjal, da jo SLS bila tista, ki je stanovanjsko vprašanje reševala z dejanji in no le z besedami. Sedanji minister socialne politike g. dr. Gosar je bii tisti, ki je pritisnil na banke, da so zidale. Zakaj je v Mariboru zidala samo Zadružno-gospod«f>Ka banka, druge pa so kupovale le stare hiše ter s tem povečale stanovanjsko bedo, bo znal povedati takratni socialistični župan Grčar, Enako je poudaril, da naj stanovanjski najemniki zaa,-u;o, da bo minister Gosar rešil to vprašanje gotovo tako, da stanovanjskim najemnikom nn bo treba iskati pomoči, posebno še ne tam, kjer je itak ne dobe, to je pri socialistih. In socialistom bo v bodoče onemogočeno — to vprašanje, ki je splošno socialne važnosti, napravljati za politično krmo svojih pristašev in onih. ki ne poznajo razmer. Shod je burno potekal, in ga je predsednik tudi v splošnem nemiru zaključil Stanovanjski jemniki so bili ozlovoljeui na predsedstvo, ki ni znalo ohraniti shoda nevtralnega ter pripustilo, da je shod izgledal kot socialističen. Stanovinj-skl nnjemniki vedo, da bodo ravno s tem, če se deklarirajo kot socialisti, še preje zadeli na rijior | pri hišnih posestnikih ter le otežkočili končuo rešitev toga vprašanja, končno bodo imeli le enegi, | Ui to najslabšega zagovornika — socialista. Stanovanjsko vprašanje bo rešeno z dejanji in le bo 'j' J-, nesla lo politika SLS, ld ima ravno v tem resoru j svojega ministra. Volitve so od 8 zfutrai do 5 popoldne. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Kakor je »Slovenec« že poročal, bodo v nedeljo 30. oktobra 1927 volitve v Zbornico ta trgovino, obrt in industrijo (TOI). Gospodarski krogi so pričakovali, da pride do kompromisa med vsemi skupinami trgovcev, obrtnikov in industrije«v, tako da bi se zbornica odtegnila težkemu boju. Somišljeniki SLS so (»teli veliko žrtvovati, da pride do kompromisa, toda ni šlo. Intransingentnost krogov, ki s® odvisni od demokratske klike, je razbila že skoro dosežen kompromis in izsilila boj. Boj v trgovskem In obrtnem odseku se bo torej vršil proti gospodi »Sla venske banke< in vršil tako, da ti ljudje enkrat za vselej na Slovenskem dogospodarijo. Somišljeniki SLS morajo 3torlti svojo dolžnost v polni meri. Zaenkrat prosimo, da upoštevajo vsi sledeče: KDO IMA VOLIVNO PRAVICO? Člen 5 določa: Aktivno volivno pravico imajo: 1. osebe, ki vrše v zborničnem okrožju lamostalno trgovinski, obrtui in industrijski obrat ali bančno ali rudniško podjetje, 2. družbeniki javnih trgovskih družb, javni družbeniki komanditnik družb s pravico, podpisovati firmo; 3. člani upravnega odbora delniških družb B pravico podpisovanja; 4. sodiio protokolirani poslovodje družb z omejeno zavezo; 5. oni člani upravnega odbora pridobitnih in gospodarskih zadrug, kreditnih zadrug in hranilnic, ki imajo pravico, zastopati zadrugo, ter so registrirani pri sodišču; 6. člani upravnega odbora rudniških družb s pravico podpisovanja; 7. upravniki državnih, oblastnih in občinskih podjetij; 8. direktorji trgovinskih, bančnih ali industrijskih podjetij, ki so upravičeni, pravno-veljavno podpisovati za podjetje bodisi sami, bodisj skupno s kom drugim; 9. upravniki zavodov in podružnic teh podjetij, ki so upravičeni, pravnoveljavno zavezovati podjetje. Za podjetja, ki so v zakupu, pripada vo-livna pravica zakupniku. Za nialoletnike in za osebe, ki vodijo obrt, ki pa so pod skrbstvom ali kuratelo, izvršujejo volivno pravico njih poslovodje. Za zapuščinske mase, ki imajo obrt, izvršujejo volivno pravico upravitelji. Poleg navedenih pogojev je treba za aktivno volivno pravico, da izpolnjuje dotična o&eba še te-le pogoje: 1. uživati mora v popolni meri vse državljanske pravice; 2. biti mora dršavljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 3. vršiti mora gospodarsko funkcijo, na katere podstavi ima volivno pravico, zdržema najmanj leto dni do dne, ko se razgrnejo vo-livni imeniki; 4. stalno mora stanovati v zborničnem okrožju; 5. podjetje, od katerega je zavisna njena volivna pravica, mora dejanski obratovati in mora biti po zakonu upravičeno za obrat, ki ga opravlja. Aktivno volivno pravico imajo tudi ženske, če izpolnjujejo gorenje pogoje. ODSEKI. Zbornica TOI obsotji iz treh odsekov: trgovinski, obrtni in industrijski. Opozarjamo posebej, da volijo v trgovinskem odseku člani načelstev vseh kreditnih zadrug in denarnih zavodov. Kategorij v posameznih odsekih ni več. Vsi, ki so vpisani v volivni imenik za trgovi- L. Savelj C. M.: Blaženi Gebre Mihael. Abesinski mučenec in duhovnik mis. družbe. (Ob priliki slovesne tridncvnlce v Čast temu novemu blažencu v cerkvi Srca Jezusovega.) Izmed vseh misijonskih del svete cerkve i }e najtežavnejše in najnehvaležnejše pridobi- : vanje verskih ločin: heretikov in razkolnikov. Poganstvo je prevelika zabloda, da bi moglo trajno zadovoljiti človeškega duha. Zato se pogani primeroma hitro oklenejo resnice, ko jim ta razsvetli duha in objame srce. Tudi nasladnež v uživanju nc dobi tega j kar išče: srčne sreče. Zato sc marsikateri teh v trenutku višjega spoznanja in milosti ali ko se mu v srcu porodi naraven stud nad svojim življenjem, spreobrne še prccej lahko. Veliko težje je privesti k resnici rccimo budiste radi njih prilično visoko razvite as-keze; še težje Mohamedove privržence, ker tvori njih verstvo, čeprav je v bistvu le konglomerat judovstva, poganstva in krščanstva, šc precej zaokroženo celoto, ki more srca nekulturnih, nizko stoječih narodov kolikor toliko zadovoljiti. Naitežje pa je misijonsko delo pri krivo-vercih in razkolnikih. Ti se mnogokrat z naravnost neverjetno upornostjo in fanatizmom ustavljajo resnici. So pač v posesti velikega dela krščanskih resnic, tako da tisto, v čemer se ločijo od katoliške vere, nc vzbuja v njih no, obrt ali industrijo, imajo enako volivno pravioo. Vsak volivec ima le en glas. KAKO SE VOLI? V vsakem odseku se voli 16 članov in 16 namestnikov. Kandidatne liste se postavljajo za vsak odsek posebej ter se smejo vlagati le na uradnih obrazcih. Voli se tako, da volivec odda izpolnjeno glasovnico v zaprtem ovoju z izikaznico vred na dan volitve osebno volivnemu odboru, ali pa tako, da volivec pošlje izkaznico in zaprto glasovnico priporočeno po pošb' volivnemu odboru v doposlanem zavitku najkasneje do dne 30. oktobra 1927 do 16. Za glasovanje se smejo porabiti samo uradne glasovnice, ovoji In zavitki, sicer glas ne velja. Glas tudi ne velja, če pošiljatvi ni priložena izkaznica, ali če vsebuje več izkaznic ali več glasovnic; če je v ovoju za glasovnico več nego ena glasovnica, ne velja nobena. V ovoju za glasovnico ne sme biti razen glasovnice nič drugega. Glasovnica mora biti izpolnjena ali rokopisno ali na mehaničen način ali pa tako, da se prilepi nanjo natisnjena kandidatna lista. Glasovati se sme samo za potrjeno kandidatno listo. Glasovnica, na kateri jo prilepljenih več kandidatnih list, ali na kateri je zapisano še kaj drugega ali na kateri se imena ne ujemajo popolnoma z eno izmed potrjenih kandidatnih list, je neveljavna. REKLAMIRAJTE! Kje go volivni imeniki? Volivni imeniki so razpoloženi pri vsakem občinskem uradu po vsej Sloveniji. Vsak sme med uradnimi urami občinskega urada imenike pogledati in prepisati. Čas za reklamacije je še do 8. oktobra. Reklamacije morajo biti vložene pismeno Oddane morajo biti na pošto najkasneje dne 8. oktobra opremljene z uradnimi listinami, ki služijo za dokaz, da so njih navedbe resnične. Reklamira lahko vsak, ki je vpisan ? volivni imenik. Kdor ni vpisan, torej ne more sebe vreklamirati sam, ampak ga mora drugi, ki je vpisan. Listine, ki jih je priložiti so: obrtni list ali pa potrdilo srezkega poglavarja ali občine, da kdo izvršuje obrt, ali trgovino. Za člane zadrug je treba potrdilo deželnega ali okrožnega sodišča, da so vpisani v register že eno leto. Izroklaniirajte nasprotnike! Kdor ni naš in ne spada v imenik, mora ven. Ce je umrl, priložite potrdilo župnega urada. Če ne izvršuje več obrti, priložite potrdilo okrajnega glavarja ali občine. NX KAJ PAZITE POSEBNO! Mnogo članov naših kreditnih zadrug ima volivno pravico. Glejte, da vsakega, ki bi manjkal, gotovo brž ureklamirate. Vse oblasti morajo izdati vsa potrdila v treh dneh. Vsa potrdila in vse zahteve za potrdila so prosta vseh taks. Reklamacije je poslati vse na naslov: »Volivni odbor zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Ta pisma so po členu 22. prosta poštnine, če imajo pripombo: »volivni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.< . Za vsakega volivca mora biti reklamacija posebej napisana, če se jih tudi več pošlje v eni kuverti. Kdor ima volivno pravico na podstavi več pravnih naslovov v več odsekih, sme glasovati le v enem odseku. Tak volivec mora izjaviti tudi do 8. oktobra, v katerem odseku hoče voliti. Če te izjave ne poda, ostane v odseku, kamor je uvrščen sedaj po volivnem imeniku. ■ ■—* ——■------- tolike potrebe po spoznanju polne resnice kakor pri poganih, ki so včasih kar žejni resnice in spoznanja. Pa tudi samoljubje jim brani, da bi priznali svojo zmoto. Misijonar, ki hoče tudi te izgubljene ovce privesti nazaj k dobremu pastirju, mora biti zato oborožen z jekleno vztrajnostjo, dobrohotnostjo in potrpežljivostjo. Zlasti pa mora biti dober psiholog ter kot tak upoštevati, da heretika, ki se vrne k polni resnici katoliške vere, stane ta njegov korak naravnost nadčloveškega hero-izma. Oprostiti se mora namreč nebroj predsodkov proti materi sveti cerkvi, ki so mu bili z mladega vcepljeni v srce. V ta namen mora temeljito proučavati katoliške resnice in porušiti v sebi sistem, na katerem je dolga leta slonelo vse njegovo življenje. Na teh razvalinah mu je potem zgraditi novo stavbo, ki ima za temelj ponižno priznanje, da se je motil. Jasno je, da je treba za vse to izredno močne duše, posebno če mu ta zadnji odločilni korak ogroža ali celo popolnoma vzame eksistenco ter ga izpostavi šikanam in ljute-mu preganjanju njegovih bivših bratov. Že veliki sv. Avguštin je priznal heretikom svoje dobe: «... da so z vami, to je s heretiki, nepopustljivi le tisti, ki nc poznajo težav, ki jih mora premagati, kdor resnice šele išče.« »... da so strogi le tisti, ki ne vedo, koliko duševnega napora in vzdihovanja stane iskatelja resnice neredko spoznanje ie uajm&njšega koščka božje resnice.« Po vsem tem nas ne sme presenetiti dejstvo, da sv. cerkev na tem misijonskem polju Reklamacija bi se torej glasila nekako takole: Volivni odbor zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani! Podpisani vlagam zahtevo, da se vpiše v volivni imenik v trgovinski (obrtni) odsek za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in indu-strjo g........(navestj točen naslov, poklic, davčno in krajevno občino). Prilagam za ta vpis potrdilo srezkega poglavarja (občine, trgovskega sodišča itd.). Datum. Točen naslov onega volivca, ki drugega vreklamira. Slično se napravi vloga za izreklamiranje. Na delo! Samo teden dni je še za reklamiranje. Hitite, da bodo imeniki takoj v redu. Vse, kar bo treba po 8. oktobru, prinesemo pravočasno. Člen 8 pa določa še posebej: Ne voliti ne izvoljeni biti ne morejo oni, ki so po občinskih volivnih zakonih izključeni r Be'grad, 1. oktobra. (Izv.) Tridnevna konferenca predsednikov obla; jih odboiov se je včeraj končala s tem, da so»sprejeli resolucije, v katerih izražajo svoje željo in zahteve glede ureditve samouprav v okviru sedanje upravne razdelitve v drža/i. Pri tej priliki ja trebe naglasiti, da je bil >» p.vi se-: stanrk od ljudstva pooblaščenih zastopnikov ; posameznih oblasti in da z oztruii na to ni moglo riti do tistih sklepov, ki j-h more biti pričakoval marsikdo, ki ne pozna konipli-| ciranega državnega ustroja. Brezdvoina je je-j danji nnančni minister Markovi, kakor tudi njegov zastopnik, načelnik Tosič, pikazal voljo in željo, da gre oblastim čimbolj na roko in da se jim da možnost za čim širše delovanje. V naslednjem prinašamo resolucije, ki so bile sprejete: Delegati posameznih oblasti so J al' svoje izjave. Konferenca predvsem ugotavlja, da je bilo dosedanje delo samouprav, razen po začetnih težkočah, otežkočeao tudi po sledečih dveh okolnostih: 1. Mnogo državnih organov, *>sebno pa organov notranjega ministrstva, ne »arno. da ni podpiralo stremljenja in organizacije oblastnih skupščin, marveč so jih omalovaževali in jim celo s kršitvijo zakjaa o samoupravah delali razne velike težuve. 2. Razni sklepi in ukrepi državnih oblasti so so nasproti posameznim obla.-tein izvajali neenako. Glede na to sklene konferenca: 3,. Da je občutno potrebno, da <>e razmejitev kompetenc državne oblasti in samouprav čimpreje in popolnejše izvede. Pri tem se na-glaša, da so oblastne skupščine pripravljene prevzeti čimpreje vse posle, ki jim pripadajo po zakonu o samoupravah in .-o celo pripravljene prevzeti tudi razširjenje »oh poslov v smislu tega zakona, seveda pod pogojem, da GRŠKA NOTA V SOFIJI. v Sofija, 1. oktobra. (Izv.) Grški poslanik v Sofiji je dobil nalog, da v zvezi z aretacijami bolgarskih komitašev v Solunu opozori bolgarsko vlado na posledice, ki bi jih taki dogodki utegnili imeti za dobre odnošaje obeh držav. v Atene, 1. oktobra. (Izv.) Kakor se je pokazalo pri zasliševanju, so bolgarski komitaši hoteli pognati v zrak tudi obe največji gledališči v Solunu ter angleško križarko, ki je nedavno priplula v Solmi. Poroča se, da so vojaške oblasti prejele informacije, da so itali- ne more pokazati toliko odličnih uspehov, kot drugod, in da pozna zgodovina primeroma le malo svetnikov iz vrst krivovercev. A brez njih sv. cerkev tudi ni in eden največjih herojev na tem polju in najiskrenejših iskateljev čiste božje resnice iz nove dobe je abba Gebre Mihael, sin Abesinije. Rodil se je 1. 1791. v Dibo, malem predmestju mesta Mertule - Marijam, nedaleč od izvira Modrega Nila. Svoje študije je z izvrstnim uspehom dokončal v samostanu Mcrtule-Mariam, zadobil naslov deftera, t. j. doktorja, in vstopil v isti samostan, da bi se še bolj izobrazil v bogoslovnih vedah in zadobil po-l polnejše spoznanje krščanske popolnosti. Na žalost mu pa leno, okostenelo shizma-tično meništvo tega ni moglo nuditi. Potoval je sicer po ondotnem običaju od samostana do samostana, prepotoval skoro vse znameni-tejše stolice vede in znanosti, imel kontro-verze z najslovitejšimi sbizmatičnimi bogo-znanci in menihi, a do verske jasnosti in srčnega miru ni mogel priti. Abesinija je bila že od nekdaj pozorišče ljutih verskih kontroverz med posameznimi meniškimi šolami. Vsa borba se je takrat sukala okoli vprašanja: jeli sta bili v Kristusu dve naravi: božja in človeška, ali pa je človeška narava izginila v božji naravi (monofi-zitizem). Verske kontroverze o teh vprašanjih so bile med njimi na dnevnem redu in tako strastne, kakor mnogokje politični časnikarski in strankarski boji. Svoj razlog so imeli ti boji v zgodovini njih herezije. Ker so imeli za Najbolj prikladno in preprodo Je Ce vzamete Aspirin o obliki tablet Teža vsake tablete je natančno do« ločena (0,5 gr.) Lokho tn snažne se vzamejo seboj In caviijejo. Vrže se jo v kovarec vode, kjer hitro razpadli/ II* dejo. Am-pek tali/ mo pr,stnc ajp1' Bff rln-toblete o orl- gf jg glnalnem zavoja V jg morajo od aktivne in pasivne volivne pravice v občinske zastope, kolikor ni določeno s to uredbo drugače. so jim iz državnih sredstev prepustijo vsi tisti dohodki, ki sedaj služijo drža,i za drit-je teh poslov, in sicer tako, da se oblastem naravnost pripustijo v zadostni višini natančno določeni državni davki, doklade m takse z istotako atančno izenačenimi pravi« a. mi in dolžnostmi vseh oblasti v državi. 2. Da je v tem cilju istotako absolutno potrebno, da se v smislu zakona o samoupravah samoupravnim onotani kot državnim obla-slem koordiniranim, ne pa subordiniranim enotam zagotovi tudi enotna in popolna kom-petenca v njihovem delu, popolno nadzorstvo in disciplinarna oblast nad nižjimi samoupravnimi enotami, popolna pariteta njihovemu uradništvu in uslužbenstvu v samoupravnih poslih, državna oblast pa naj obdrži samo nadzorstvo nad zavodi radi zakonitega delovanja samoupravnih enot. 3. V svrho pravilnega poslovanja organizacije in dela samoupravnih ^not je potrebno, da v okviru obstoječih zakonov -prcjfi ;jo no. ve zakone in si zagotovijo popolno notranjo m finančno samostojnost. 4. Oblastem je treba omogočiti in olajšati pravilno poslovanje. Zato je treba čimpreje ustvariti možnost, da dasta Narodna banka in Hipotekama banka oblasten obliki denarnih predujmov cenena posojila na tem- sigurnosti in od oblasti odobrenih oblastnih proračunov. 5. Končno se sklene, da posamezne 'Masti predlagajo, v kolikor tega niso st.->r\e pri osebni razpravi na tej konferenci, kr vladi čimpreje konkretne predloge o -adgjfanju uspešnega in nemotenega delovanja samoupravnih enot, ker smo mnenja, la e lahko pravilno izvrši prenos teb poslov na ob»asti na podlagi konkretnih predlogov posameznih oblasti. janski fašisti plačali grškim fašistom 10 milijonov drahem, da sodelujejo s pengalisti. T« vest doslej še ni potrjena. Izšlo ie in se dobiva v Prodajalni KTD H. Nlčmanovi: Dr. Mihaeli Opeka VEČNA KNJIGA Deset govorov o Sv. Pismu. Cena 16 Din. po pošti 1'50 Din več. veljavnega le tistega škofa, ki so ga jim po-slali aleksandrijski patriarhi, so jih ti in njik odposlanci kmalu šiloma potegnili v herezije monofizitizma. Sicer so se mnoge šole ohranile v bistvu pravoverne, a formalno so tudi one priznale shizmatičnega škofa. Druge pa so se tudi glede verskega nauka dale od svojih škofov zavesti v zmoto in herezijo. Odtod njih verska needinost kljub edinosti v odporu proti katoliški cerkvi. V tem dušnem ozračju je zrastel tudi Gebre Mihael. A ta mož uče-njak je z občudovanja vredno iskrenostjo in njemu lastno energijo iskal resnice. Zato jo j« tudi našel kljub privzgojenim predsodkom in silnemu nasprotovanju rojakov. Baš ko namerava potovati na svete kraje v Palestino, se v Adui ob obrežju Rdečega morja seznani t pobožnim in učenim katolU škim duhovnikom iz misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega, Justinom De Jakobi-som. V njegovem spremstvu potuje v Kairo, v Rim in Jeruzalem. Veličastna lepota večnega mesta ga očara. Ganljiv sprejem sv. očeta, stvarni, jasni in mirni odgovori De Jako-bisa na vsa verska vprašanja, posebno pa njegove izredne čednosti, mu razprše oblak« predsodkov proti katoliški cerkvi. Ni ie bil katoličan, a iskreno iskanje resnice ga je katoliški cerkvi vedno bolj približalo. D» še ni storil odločilnega koraka, tega je bil kriv skrit oportunizem, ki ga opazujemo v sličnih okolnostih tudi pri najboljših možeh. Zadrževalo ga je pa tudi snovanje načrta, zediniti vse svoje rojake v versko naziranje, ki je bilo ki- i Resolucije predsednikov oblastnih odborov. Vlada neomajna. Pribičevič sam demantira jutrovske laži o »demokratskem bloku". Tako predsednik skupščine kakor verifikacijskesa odbora bo radikal. NADE SDS POKOPANE ZA VE )\0. r Belgrad, t', oktobra. (Izv.) Danes popoldne se je vršila konferenca radikalnih mi-nistrov, na kateri se je govorilo o poslednjih taktičnih pripravah za nastop vlade na seji radikalnega kluba v ponedeljek. Med ministri je vladalo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Z ozirom na včerajšnje sklepe demokratov je to soglasje, ne samo med radikali, marveč tudi v vladi splošno- To soglasje je posebno presenetilo Pribičeviča, ki mu danes v svojem listu nikakor ne ve dati pravilnega značaja. Z ozirom na celokupen razvoj politike pa je bila SDS primera na izdati ofieielno poročilo o tem, da o demokratskem bloku sploh ni več govora. To ofieielno obvestilo SDS se glaši takole: »Neresnična je vest, da bi se vodila uradna pogajanja med SDS in demokrati za združitev. Gosp. Grisogono. ki je baje vodil ta pogajanja in je imel sestanek z nekim demo- kratskim prvakom, se sploh ne nahaja ▼ Belgradu.« Ta demanti je najboljši dokaz, s kakimi šlagerji operira Pribičevičevo časopisje v pokrajini, ki še vedno ve poročati o velikih pripravah na to združitev. To časopisje na dolgo in na široko piše o tem, v Belgradu ia o tem nihče nič ne ve. Vodstvo SDS mora celo de-mantirati svoje ljudi. Položaj neposredno pred sestankom narodne skupščine je torej povsem jasen, tako pri demokratih, kakor pri radikalih. Za predsednika narodne skupščine bo 5. oktobra izvoljen dr. N i n k o P e r i č, za predsednika verifikacijskega odbora pa M i 1 a n S r s k i č. Z izvolitvijo obeh predsednikov preidemo v normalen tok in vlada bo lahko posvetila vse svoje moči izpeljavi programa, ki si ga jo postavila kot svojo nalogo. Čemu vse fo. ČEŠKI GLAS 0 MADJARSKIH ODKRITJIH. KAJ VSE VEDO MADJARI - SEDAJ. v Praga, 1. oktobra. (Izv.) Osebnost, ki je j dogodkih v času takozvane note Paleologuea telo dobro informirana, je Vašega poročevalca opozorila na zanimiv dokument: Dne 27. julija 1920 je šef političnega oddelka praškega zunanjega ministrstva Stepanek pisal češkoslovaškemu zastopniku v Belgradu: »Zaupno Vam sporočam: Od francoske strani smo bili opozorjeni, da bo madjarska vlada vrhovni svet ali nas direktno pozvala dovoliti ji prehod štirih madjarskih divizij preko vzhodne Slovaške in Podkarpatske Rusije pod pretvezo, da bodo ti deželi branile proti Rusom. To je seveda absurdno in nesprejemljivo!« Iz tega dokumenta izhaja, da je Francija informirala Češkoslovaško o dogodkih takozvane Paleolo-gueove note. »Magyarsag« objavlja nadaljnja razkritja. Vodja antantne vojaške misije v Bratislavi general Weigand je Čehom, ko so se branili dovoliti prevoz francoskega vojnega malerija-la, v imenu zaveznikov grozil, da bodo dali vso Slovaško zasesti po madjarskih četah. Še le nato so Čehi dovolili eno železniško progo za francoske vojne transporte. Sicer pa so baje tudi Čehi sami ponudili Madjarom pas [ ozemlja. Štefan Friedrich trdi, da mu je takratni minister v Bratislavi Milan Hodža dal na prosto zasesti široko zono današnje Slovaške, ako lahko garantira red in mir. Antanta je vprašala Madjarsko, kako dolgo bi trajale njene priprave, na kar je Madjarska predložila gotev vojni načrt, po katerem bi se potrebne čete lahko postavile v dveh tednih. »Ujsag« poroča, da je Madjarska 1. 1919. in 1920. prodala Pojski vojnega materijala za 20 milijonov zlatih kron, ki se je tudi res spravil na Poljsko. »Pesti Hirlap« trdi, da je Francija nagovarjala Madjarsko, da zavleče podpis mirovne pogodbe, da pa jo je vsled angleškega pritiska i le podpisala. Pogajanja s Francijo so se tudi i po podpisu mirovne pogodbe nadaljevala ter I je bilo že sestavljeno besedilo franrosko-mad- ! jarske prijateljske pogodbe s podpisom Mille-randa. Anglija pa je pogajanja iz doslej nepojasnjenih vzrokov zavlačevala, vsled česar je Madjarska zaigrala francoske simpatije ter se je Francija obrnila k sosedom Madjarske. Tako je Madjarska sama indirektno podpirala ustanovitev Male antante. Francija je Madžarski obljubila celo precejšnje posojilo. &Cai hoče Chamberlain. v London, 1. okt. (Izv.) Foreign Office Je iziavil listom, da sta se Chamberlain in Primo de Rivera sestala na odprtem morju med Barcelono in otokom Malorka, da pa je bil obisk samo čin privatne uljudnosti, ker Chamberlain ni imei s seboj nobenega uradnika iz Foreign Office in nobenih dokumentov na jahti. Iz angleških listov pa je razvidno, da se je sestanek priredil na špansko iniciativo, ker je Primo de Rivera hotel podpreti svoje zelo omajano notranje politično stališče in je najbrže upal, da bo mogel od Chamberlaina dobiti kako koncesijo v tangerskem vprašanju, kar bi se laskalo španskemu prestižu. v Madrid, 1. oktobra. (Izv.) O sestanku Primo de Rivere s Chamberlainom poroča ofi-cielni komunike, da sta govorila o mednarodnih vprašanjih obeh držav, da pa se ni sklenil toliškemu nauku najbližje. Ko se mu je pa tudi ta načrt ponesrečil po zahrbtnosti lastnega v protestantskem duhu vzgojenega škofa Abuna Salama, se 1. 1844. javno odpove krivi veri, prestopi v katoliško cerkev ter postane kakor pravi apostolsko pismo sv. očeta, »zvest sodelavec in desna roka svojega učitelja Justina«. Kot profesor in polemik je v šolah nove apostolske prefekture marljivo učil resnice in zapovedi katoliške vere, odločno pobijal zmote krivoverstva in bičal nenrav-nost«. (Ap. pismo.) Z ozirom na njegove zasluge in izredno pobožnost, s katero se je odliikoval, »ni bil,« tako piše škof De Jakobis, »nihče tako vreden, da postane duhovnik, kakor on. In res, 1. januarja 1. 1851. je bil posvečen v mašnika v 59. letu svoje starosti. Kmalu nato je bil sprejet v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega. Vse to seve ni ostalo skrito očem sovražnega Abuna Salama. Dasi mu je svoj čas Gebre Mihael rešil življenje, ga je ta brezvestni razkolniški škof strastno sovražil. Zagotovil si je vojaško pomoč cesarja Teodora, izsledil po svojih vohunih njegovo bivališče in ga dal 15. julija 1. 1854. z več drugimi katoliškimi Abesinci vred vklenjenega vreči v ječo. Po mnogovrstniih nečloveških mukah, ki jih je Gebre Mihael moral tu prestati, je bil 31. maja 1855 obsojen na smrt. Pa šele dne 28. avgusta istega leta po trinajstmesečni ječi je dosegel toliko zaželjeno palmo mučeništva. Lani 3. oktobra ga ie sv. cerkev priitela k blaženim. Živimo v dobi, ko jih je nemalo v slič-nem dušnem položaju, kakor nai svetnik, da | noben dogovor. Primo de Rivera se je o sestanku izrazil zelo povoljno. Chamberlain obišče sedaj Valencio, potem pa Maroko. Pariški tisk o dogodkih v Vatikanu. v Pariz, 1. oktobra. (Izv.) Pariški listi z veliko pozornostjo zasledujejo dogodke v Vatikanu. Politično stališče Sv. stolice se je po teb vesteh popolnoma predrugačilo in se več ali manj odkrito priznava, da sta francoski kardinal Billot in bivši ravnatelj francoskega seminarja v Rintu Le Floch odstopila, da bi protestirala proti politiki Vatikana napram Action Francais. Zato se tudi papeški nuncij v Parizu Magione, ki bo baje imenovan za kardinala, ne bo več vrnil na svoje mesto. Danes poroča Radio agentura, da bo francoski poslanik v Vatikanu Besnard, ki je parlamen- jim verski dvomi razjedajo dušo in begajo srce. V blaženem Gebru Mihaelu imajo vsi ti vzornika, kako naj iščejo resnice, da jo resnično najdejo. V tej luči bo novi blaženec tudi stal pred nami prve tri dni meseca oktobra, ko se bo v proslavo njegovega spomina v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani praznovala njemu v čast slovesna tridnevnica. Slovesnost bo povzdigovala na velikem oltarju slika blaženega, delo našega umetnika H. Smrekarja, ki je v umetniškem oziru pravi umotvor. (Gornji spis smo vsled pomanjkanja prostora mogli objaviti šele danes. Op. ur.) perila)______ Mm za KM zamazane ipartne volnene •(vari le PersN prava pralna sredstva. Perta iM »hram neMie ln pnnasfe , (I fedllnt lllc> Bt 1 litre vod«.) _ n i. po n«»odii» uporrtt. • im**' i.iltti am. tarec, sedaj pri poteku svoje misije demisio-niral ter da bo svojo prošnjo utemeljil a tem, da se bo posvetil izključno svojemu poslanskemu mandatu. Action Francais trdi, da bodo demisiji Billota in Le Flocha sledila še druga presenečenja. ŠPANSKI PARLAMENT SE OTVORI 10. OKTOBRA. v Madrid, 1. oktobra. (Izv.) Lista posnn-cev, ki jih imenuje vlada za narodno skupščino, še vedno ni objavljena. Smatra se, da ima kralj staviti k tej listi načelne proti-predloge. Zaznava se tudi, da več imenovanj ne bo izvršenih, ker dotičniki imenovanje odklanjajo. Kljub temu se bo zasedanje otvorilo 10. oktobra, en dan po vrnitvi kralja iz Maroka. Na poslopju parlamenta so dslra lili dosedanji napis: Congreso de deputator in ga zamenjali z: Asamblea nazional. Za predsednika, ki ima kot prvi zaupnik laie izredna pooblastila, bo predvidoma imenovan bivši zunanji minister diktature Janguez. ZAROTA V MADRIDU. v Madrid, 1. oktobra. (Izv.) V Madridu so odkrili zaroto, ki je imela namen, da ob otvoritvi novega parlamenta izvrši atentat na Primo di Rivero. Pri zaroti so udeleženi odvetniki, trgovci, nižji častniki in novinarji. Aretiranih je bilo doslej 18 oseb, o katerih je do-gnano, da so udeleženi pri zaroti. v Pariz, 1. oktobra. (Izv.) »Joirnal« poroča iz Madrida k odkritju zarote prot: Primo de Riveri, da gre tu za anarhističen kom-plot, kar pa ni zelo verjetno. Zarotniki so fco-teli izvršiti atentat ne samo na Pri >o de Rivero, temveč tudi na kralja Alfouza. Komplot je bil razširjen tudi v provinci. Preiskava se vrši v največji tajnosti. TROCKIJ KONČNO FRČAL. v Moskva, 1. oktobra. (Izv.) Predsedstvo eksekutivnega komiteja komunistične inter-nacionale in internacionalna kontrolna komisija sta sprejeli sklep, ki je naperjen proti članoma opozicije Trockemu in Vujeviču. V neki izjavi predfedstva iz Moskve se opozarja, da opozicija proti obljubi meseca avgusta nadaljuje poskuse, da bi ustvarila novo Trocki-jevo stranko in sodelovala z raznimi iz komunistične internacionale izključenimi skupinami v Nemčiji in Franciji. Ker je sredstvo svarila izčrpano, so posegli po ostrejših ukrepih ter je eksekutivni komite soglasno črtal Troc-kega iz kandidatne liste za eksekutivni komi- i te, Vujevič pa je bil iz tega komiteja izključen. 1 PAVLE RADTČ V PRAGI. v Praga, 1. oktobra. (Izv.) Pavle Radič je včeraj dospel v Prago, kjer hoče ostati nekoliko časa. Imel bo razgovore z nekaterimi češkimi agrarci. Pavle Radič je izjavil, da je bil izid zadnjih skupščinskih volitev za HSS zadovoljiv. SIJAJEN PLAVALNI REKORD. v Dunaj, 1. oktobra. (Izv.) V Dianabadti na Dunaju je bila plavalna tekma, \r kateri je dvakrat sijano zmagal Arne Borg. Prvič je plaval na 100 m. Pri tem je raznim p lava čem dovolil prednost v raznih daljavah. Vendar je zmagal in preplaval 100 m v 59.4 sekundah. V drugi tekmi za 880 m je z njim tekmovala štafeta o mož, od katerih je prvi plaval 100 m, potem trije po 200 m in zadnji 180 m. Tudi pri tem je Arne Borg sijajno zmagal in pustil tekmece za seboj. Zmagal je v 10 minutah 28.7 sekundah, kar je nov svetovni rekord Drobne vesti od povsod. v Newyork, 1. oklobra. (Izv.) V sedmi šahovski igri je zmagal Capablanca po 35 potezah. On vodi sedaj igro z 2:1, dočim so 4 igre remis. v Pariz, 1. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Petit Journal«, se je o priliki zasedanja Društva narodov v Žensvi sklenila pogodba med Francijo, Belgijo in Luksemburgom, s katero se mednarodni status Luksemburga znova urejuje ter določa razsodišče za vse spore. Ta pogodba, ki se bo podpisala prihodnji teden, naj nadomesti prejšnje pogodbe o nevtralnosti Luksemburga. v Pariz, 1. oktobra. (Izv.) V mornariških ječah v Toulonu je zopet prišlo do upora kaznjencev, ker bi imeli biti radi prvega upora transportirani v Fort Malbouquet. Zabarika-dirali so se v svoji sobi, razbili postelje in okna, podrli steno in strop ter se združili s kaznjenci druge dvorane, tako da se jih je zbralo 78. Prefektura jim ni dala nič jesti, vsled česar so kaznjenci postali še bolj divji in šele zvečer se je s pomočjo vojaštva vzpostavil mir. v London, 1. oktobra. (Izv.) Diplomatski poročevalec »Westminster Gazette« trdi z ozirom na vesti o angleško-ruskem zbližanju, da Rusija sondira ter napoveduje z največjo golovosjo, da bo Rusija z ozirom na svoj neugodni finančni položaj v svrho pridobitve zunanjega kredita sklenila z Anglijo in Francijo dogovor glede svojih dolgov. v Berlin, 1. oklobra. •(Izv.) Kakor se poroča, sla najresnejša kondidata za izpraznjeno niesto nemškega poslanika v Washij/t'mu bivši državni kancelar dr. Luther in generalni ravnatelj Hipotekarne banke dr. Kuno. Pri izberi kandidtov igra veliko vlogi gospo-darskopoliLuSui moment. Agitacijske pisarne SLS, Centralna agitacijska pisarna je v velik dvorani Uniona. Tu se dobivajo vse informacije I. In II. volišče: Alojzijev išče, pritličje, lovo III. volišče: Florijanska ulica 11, v hiši g Serjaka. IV. volišče: pri g. Ogrinu na Prulali, Sredina V. volišče: Društven) dom, Karunova ulica VL, VI a, VII. in VIII. volišče: Komuni, Kongresni trg 2. IX. in IX a volišče: Viajomna zavarovalnica (Medijatova hiša), Dunajska cotla. X. volišče: Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, poleg Vzajemne posojilnice. XI., XII. in XIII. volišče: Rokodelski dom (dvorana), Komenskega ulica 12. XIV. in XIV.a volišče: pri g. Kljnnu v Bohoričevi ulici 18. XV. volišče: v gostilni pri Bibiču (Majcen), prva hiša na Iianski cesti. XVI. XVII. in XVIII. volišče: gostilna pri Bevcu, Gasilska cesta. Narodni socijalisti I Zavedajmo se, da je bila NSS ustanovljena ravno proti samostojnim demokratom. Zato pa si je napisala na svoj prapor poleg svojega programa še izrecno borbo proti samostojnim demokratom! To načelo je NSS tudi do nedavnega dosledno držala. Ko pa so vsled notranjih razmer v stranki pred dobrim poldrugim letom dobili v roke vodstvo stranke ljudje, ki so bili vse prej kot socijalisti, se je pričelo koketiranje in glihanje s samostojnimi demokrati. Napravila se je kravja kupčija in trajen pakt z SDS, ki ni nikak pakt več, ampak fuzija, alj še bolje rečeno likvidacija NSS. Na zunaj pa se je ohranilo še ime nekdanje NSS, da se z njim lovi kaline ob raznih vo-litvah. Vprašamo: kdo je dal sedanjim voditeljem NSS mandat alj dovoljenje za tako dale-kosežne in velevažne korake? Ali se je vprašalo za to strankin zbor? Take stvari strankine pristaše »ne brigajo«, to opravijo generali NSS sami in zato so in ostanejo sami pri SDS. Drugi strankini pristaši pa so že deloma SH in bodo še šli prav sedaj svojo pot, ker NSS n> več! Pet alj šest generalov pa ne predstavlja stranke in to naj javnost izve ter vzame na znanje. Pravi narodni socijalist, ki je vztrajal v stranki zaradj čistih idej, ne more sodelovati z ljudmi kakor je klika v SDS. Zato protestiramo proti zlorabljanju imena stranke NSS. V znak protesta izjavljamo, da bomo vsi narodni socijalisti danes glasovali proti SDS ali »naprednemu bloku«. Naše geslo je v smislu programa NSS: V boj. proti centralizmu, za združeno avtonomno .Slovenijo, za poštenje in red v državi! Ker ima izmed vseh strank to načelo na svojem programu samo SLS, bomo pri teh volitvah oddali svoje glasove dr. Gosarju. Vsi tedaj za dr. Gosarja v znak protesta, ker se iz-rablja ime NSS od strani klikarjev za namišljeni napredni blok. Kdor pa ni za to, pa naj ostane doma, ker je to tudi protest. To je naš sklep! Volivni odbor pravih narodnih socialistov. srečki efektne loterije za Ljudski dom v flovem mest«. Žrebanje je nepreklicno 13. novembra 1927. Izžrebane srečke se objavijo v Sloven. in Domoljubu V torek, 4. t. m. nastopi v Unionski dvorani operni tenorist Marij .Šimenc iz Zagreba. Njegov koncert bo v vsakem oziru nadvse zanimiv. Sodeč po njegovem letošnjem koncertu na Bledu, kjer je očaral s svojim petjem razvajeno evropsko publiko, pričakujemo, da bo tudi njegov ljubljanski koncert uspel kar najboljše. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, ad dnevne. Martin Žclcznik: Sedem evharističnih pesmi za mešani zbor z orglami. Z dovoljenjem kn. škof. ordinariata v Ljubljani dne 18. avg. 1927 št. 3216. Ljubljana 1927. Samoznložba. Izmed cerkvenih pesmi, ki jih je skladatelj Zeleznik Izdal v z; : i jih par letih, prištevam ravnokar izišle njegove ev stične k najboljšim, najbolj posrečenim, vzorii.m. Vsaka pesem je umetnina za se, vsaka z novo, plemenito vsebino, odeto v mojstrsko obliko. Pri vsem tem so pesmi kar moč pevne, nekatere lahke, nekatere le srednje težke. Besedila so izvečine nova, krasna. Teh pesmi so ne bomo kmalu naveličali. Cerkveni pevovodje, le brž sežite po njih I Dobe s« pri skladatelju samem, učitelju v Sorici nad'Škofje Loko. Cena partituri 9 Din. — St. Premrl. Najcenejše in najboljše modroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jacjer, tapetnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu "Poizvedovanja Izgubila »e je včeraj dopoldne rjava denarnica Tl 900—1000 Din denarja na poti od Ljubljane do vodovoda v Klečali. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na ravnateljstvo drž. policiie v Ljubljani. Izgubila sc je boa, črno-befa. Pošten tiakiitel! uaoroša. da fo nrkneso v upravo li*»« 2>nez?iae novice k Poslancem SLS. Seja kluba poslancev SLS je v torek, 4. oktobra, ob 4. uri popoldne v Belgradu. k SomiSljenikom in zaupnikom SLS. Nujno prosimo, da takoj izvršite vse reklamacije za vpis in izbris za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Skličite krajevne odbore in uredite takoj vse potrebno. Zahtevamo, da noben kraj ničesar ne zamudi. Stvar je nujna, ker je reklamacijska doba le še do 8. oktobra. Vse reklamacije morajo biti ta dan na pošti. Vse potrebno najdete v današnjem »Slovencu«. — Tajništvo SLS. k Posvečenje prekrasne cerkve sv. Frančiška v Šiški, neminljivega umotvora našega arhitekta Plečnika, bo v torek dne 1. oktobra ob 8. uri zjutraj. Slovesna procesija z relikvijami se vrši že v ponedeljek zvečer iz stare cerkve v ŠiSki. Informativen opis o novi cerkveni umetnosti objavimo v torek. -k Umeščen je bil dne 30. septembra t. 1. na župnijo Prežganje ondotni župni upnvitelj g. Jože S t*u p i c a. ir Imenovan je za proesorja in predstojnika klinike za kožne in spolne bolezni na vseučilišču v Zagrebu g. dr. Fr. Kogoj. k Konkurence za projekte novih zgradb. Prejeli smo in objavljamo: V 219. številki Vašega uglednega lista je bila objavljena daljša notica o konkurencah za projekte novih zgradb, v kateri anonimni pisec kritizira postopanje razsodišč za oceno načrtov, češ, da igrajo pri ocenah vlogo razni osebni interesi in da tako dobijo nagrade projekti, ki so brez cene. V tej notici sta navedena dva primera, in sicer nekega uradnega poslopja in neke šole na Dolenjskem, in ni dvoma, da se tu nami-gava na zadnji dve javni konkurenci, to je za uradno poslopje v Trebnjem in za šolo v Novem mestu. Ker sem pri prvi konkurenci prejel prvo, pri drugi pa drugo nagrado in ker je v notici izrccno imenovana neka mala tehnična pisarna«, je jasno, da je napad namer-jen proti moji osebi. Podtika se pristranost članom razsodišča, katerim prepuščam daljnjo besedo, v kolikor bodo to smatrali sploh za potrebno. Glede moje osebe pa sem prinioran ugotoviti, da so mi bile v zadnjih letih v osmih slučajih in v mnogo težjih konkurencah priznane nagrade in nakupi od različno sestavljenih razsodišč. V tej zavesti pozivam pisca, da s polnim imeom nastopi s svojimi trditvami, da morem za v članku navedena pavšalna sumničenja iskati zadoščenja. — Arhitekt Ivan Zupan. ir Vozni red »Ekspres«, zimska izdaja, veljaven od 1. oktobra t. 1. v običajni, splošno priljubljeni obliki je izšel. Z ozirom na precejšnje spremembe voznega reda v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter z ozirom na popolnoma novi vozni red Jadranske plovidbe, Avstrije in Italije, bo gotovo vsakdo, ki količkaj potuje, takoj segel po lični novi izdaji. Cena običajna 10 Din za izvod. Dobiva se po vseh knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Za vse naknadno izvršene spremembe bo administracija izdajala tekturc, katero dobi vsak kupec Ekspresa brezplačno. Naročila sprejema Administracija voznega reda, Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Knjigarne običajni popust. ir Trgovski potniki v ljubljanski oblasti, ste li že člani trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani, Beethovnova 10? V Vašem interesu je, da se čimpreje prijavite. -k Organizacija Slovencev v Belgradu. Slovenski delavci, delavke in uradniki v Belgradu smo si 24. sept. t. 1. ustanovili svoje kulturno in prosvetno društvo »C a n k a r« z namenom, da upostavimo med tukajšnjim slovenskim delavskim življem zvezo in da razvijemo družabno življenje. Pod okriljem tega društva bomo prirejali društvene sestanke, predavanja, družabne večere, koncerte in zabave; gojili bomo petje, glasbo in dramatiko, ustanovili svojo čitalnico in knjižnico. Na slovensko javnost v ožji domovini se obračamo s prošnjo za stare in nove knjige, da si uredimo knjižnico. Društvo je v razvoju in potrebuje vsestranske podpore. Društvo >Cankar« hoče biti dostojen reprezentant slovenskega živ-Ija v naši jugoslovanski prestolici. Naj nam rojaki v domovini v to nudijo svojo pomoč! — Kulturno in prosvetno društvo slovenskih delavcev »Cankar« v Belgradu, Makenzijeva ulica 7. Tvrdka L. ž. Konjovič, Beograd izjavlja tem potom, da je bil oglas glede srečk drž. razredne loterije izšel v »Slovencu« dne 29. sept. in 1. okt. t. 1. brez njene vednosti ter je vsebina istega popolnoma izmišljena in neresnična. Resnica je marveč, da so vsi moji klijenti bili točno postreženi s srečkami za 4. razred državne loterije L. Ž. KONJOVIČ. ir Angleška eskadra v Splitu. Oddelek angleške sredozemske flote, katera jc prispela ▼ Split 29. t. m„ bo ostala tam deset dni. Dne 30. t. m. je poveljnik angleškega oddelka, kapitan Honey, službeno posetil s svojim adju-tantom naše civilne in vojaške oblasti. Zastopniki naših oblasti so mu vrnili poset na zapo-vedniški ladji ob 12. uri. Za časa bivanja angleške mornarice v Splitu sc bodo priredila razna tekmovanja. Danes popoldne bo igrala reprezentanca angleškega brodovja nogometno tekmo s splitskim Hajdukom, zjutraj pa se bo odigrala waler-polo tekma med angleškim moštvom in Jadranom. -k Volitve v dalmatinsko delavsko zbornico. Volitve v dalmatinsko delavsko zbornico, ki zaseda v Splitu, so določene na 20. t. m. Uprava delavske zbornice dela na to, da pride do skupne liste vseh delavcev v Dalmaciji. k Gradnja največjega hotela na Jadranu. Neki konzorcij, kateremu pripadajo tudi člani »Dubrovačke paroplovidbe« in nekoliko drugih uglednejših osebnosti iz gospodarskih krogov, je kupil vilo »Argentino« v Dubrovniku z obširnim zemljiščem ter bo tam zgradil velik hotel »Esplanade« s 350 sobami. To bo največji in najlepši hotel na tej strani Jadrana. k Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Fr. Scbaubach nastopi z današnjim dnem 14-dnevni dopust. k Dvoje imenovanj. Mariborski oblastni odbor je imenoval k oblastnemu računovodstvu g. Ludvika Štaincerja, doslej železniškega uradnika in Rudolfa Janežiča, doslej poštnega uradnika k Oddaja dela. Oblastni odbor v Mariboru je poveril trasiranje cestne zveze Dobje-Št. Jurij g. inženerju Jožefu Lahu. k 30. oktobra tekočega leta se vrši žrebanje efeklne loterije društva Inv. dom v Trbovljah. Kdor še nima srečk, naj jih nemudoma naroči, še je par tisoč srečk na razpolago, pri tem, ko je 200 krasnih dobitkov na razpolago. k Dunajska vremenska napoved za 2. oktober: Večinoma jasno, na vzhodnem robu Alp morda še oblačno, nekoliko topleje. k ("»lavni odbor za obdelovanje bHrja v Ljubljani je zaprosil z vlogo z dne 14 septembra 'O'.1?, št. 280-27 za kolavdacijo jezu na Kožarjih po <5 74 vodnopravnega zakona kranjskega. Razpisuje, se radi tega na četrtek, dno 6. oktobra 1927 kolavda-cijska obravnava in ogled s sestankom komisije na imenovanem jezu ob pol 9. uri zjutraj. Interesenti se vabijo k obravnavi s pristavkoni, da morejo svoje ugovore, proti tehničnim nedostatkom jezu prijavljati ustno ali pismeno pri mestnem magistratu v Ljubljani, županstvu Dobrovi ali Viču od dneva obravnave, najkasneje pa do zaključka obravnave vodji komisije. k Izpremembe v poštnih zTorali. Z 21. julijem t. 1. se je opustila poštna zveza Sv. Jakob v Slov. goricah. — Pesnica, z 31. avgustom pa pošt™ zveza Sv. Jurij v Slov. goricah. — Sv. Lenart v Slov. goricah. Namesto teh dveh obstoja sedaj poštna zveza Sv. Jurij v Slov. goricah — Maribor 2 in še pošta prevaža z avtomobilom po tehle prometnih časih: Odhod iz Sv. Jurija ob 6.30, iz Sv. Jakoba ob 7.00, iz Maribora ob 8.00; prihod v Maribor 2 ob 13.00, v Sv. Jakob ob 14.00, v Sv. jurij ob 14.30. k Zvišanje dovoljenega zneska pri poštnih in brzojavnih nakaznicah, odkupnih nakaznicah in poštnih nalogih. Pešlno ministrstvo naznanja, da smejo pošte sprejemati od 1. oktobra t. I. poštne in brzojavne nakaznice do najvišjega zneska 5000 Din (pet tisoč), potem pisemske pošiljke z odkupnino do največ 5000 Din iu poštne nalocre. do najvišjega zneska 5000 dinarjev Za poštne in brzojavne nakaznice, za odkupne nakaznice vseh vrst (za priporočene pošiljke, vrednostna pisma in pakete) in za nakaznice izterjanih naloženih zneskov se plačujejo nakaznične pristojbine po tejle lestvici: od 1000 do 2000 Din 6 Din; od 2000 do 3000 Din 7 Din; od 3000 do 1000 Din 8 Din: od 4000 do ."000 Din 10 Din. Pristojbina do 1000 Din m vse. ostale pristojbine ostanejo neizpremenjene. ' k Pred enim letom je prevzela tvrdka Ant. Rud. Legal & Co. v Mariboru, generalno zastopstvo švedskega pisalnega stroja Ilalda«- za vso Jugoslavijo. Vsekakor ni bila lahka naloga vpeljati to za Jugoslavijo novo znamko, pa že takrat so pisali časopisi, da bo pisalni stroj Halda nastopil pot ■zmage, kakor nekdaj švedski kralj Gustav Adolf. To prerokovanje se je tudi izpolnilo! Haldn*- ne spada danes več med nepoznane znamke, ker jih je pri nas že okrog sto v uporabi. Ta lep uspeh je pripisovati marljivemu delovanju tvrdke Ant. Legat & Co. Zastopstvu in tudi tovarni je k temu lepemu uspehu le čestitati in izrekamo nado, da bi bil »Iialdk prihodnje leto naklonjen še večji uspeh in da bi bi! pisalni stroj >llalda£ kmalu vodilna znamka. Razkazovanje brezplačno in brezobvezno, Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. k V Gallspachu pri Grieskirchnu dobe slovenski gostje od danes dalje >S1 ovenčat tudi v restavraciji Wurm. Somišljeniki, zahtevajte ga! k Za. slabotno dcco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribjega olja najboljše znamke lekarna Mr. Bahovcc, Ljubljana (Kongresni trg). -k Pri astmi in bolezni srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je izborno pomožno sredstvo odvajanje ua črevo, kar se doseže •/. vporabo naravne Frunz-Josef■--grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila diareja. Dobiva so v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. ■A* Napredek v slovenski industriji. Vsled vedno večjega povpraševanja ii zahtev po domačih testeninah Pekafefec si je nabavila omenjena tovarna najmodernejše stroje kot sušilnice, mesilnice, gnetilnico za lesto in velik stiskalni stroj, vsi najmodernejših tipov. Stroji, kateri so najdovršenejše konstrukcije in edini te vrsle v Jugoslaviji, so pričeli v teh dneh obratovati in izdelujejo dnevno do 3.000 kg testenin najrazličnejših vrst. S temi stroji bo omogočeno tovarni PEKATETE- izgotavljnii odslej svoje izdelke do viška kakovosti in zadovoljiti svoje odjemalce vsestransko z najfinejšimi proizvodi. Navedena dejstva z veseljem pozdravljamo in priporočamo pri nakupu lestenin to vrlo narodno in domače podjetje vsem gg. trgovcem in gospodinja m. k Lov občine Rovte bo oddajal v zakup na javni dražbi pri sreskem poglavarju v Logatcu v ponedeljek, dne 10. oktobra 1027. ob 8. uri za dobo od 1. novembra 1027. do 1. aprila 1032. Draž-beni pogoji so nn vpogled pri okrajnem glavarju v Logatcu med običajnimi urami. Občina obsega 4190 ha zemlje; polovica je pašnikov in gozda, koder se skriva obilo divjačine. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. k Za Gabronov spomenik so nadalje darovali: Meško Ksaver, Sele, 10 Din, Haderlap Mara, Dravograd 20 Din; Albert Rutar, Celje 50, Franc Trei-ber, Šmiklavž pri Slov. gradcu 20, Pavel Grli, Šoštanj 20 Din; Marko Kogeluik, Vuzenica 20 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Ponovno naprošamo vse koroške rodljube in tudi ostale prijatelje župnika Gabrona, da se v polnem številu odzovejo našemu pozivu ter pošljejo svoje prispevke, tako da bo spomenik že ob Vseh svetih gotov. — Odbor Slovenske Straže«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 Volitev traja v nedeljo samo do S popoldne Zatorej: vsi no volišče pred 5.aro! .I i MMiffl« O Somišljenikil Vsak, kdor jc žc volil, naj sc gotovo zgiasi v volivni pisarni. S tem olajša delo. Opozorite pisarno na volivce, ki jih je še treba dobiti. Volite brž dopoldne. O »Horendni honorar«. Z ozirom na izjavo dr. Dinka Puca v snočnjem »Narodu« — odgovor dr. Korošca prinašamo na prvi stran: — ugotavljamo, da »Slovenec« ni pisal »horendni honorar od preko 400.000 dinarjev«, ampak »horendni ekspenzar od preko 400.000 dinarjev«, o čemer se lahko vsakdo prepriča v včerajšnjem »Slovpncu« na prvi strani, tretji stolpec, 13 vrsta. 0 Zopet trgajo lepake. Naši lepaki so zopet zbodli nekatere strankarske fanatike. Dočim so lepaki SDS ostali povsod nedotaknjeni, so lepaki SLS na mnogih mestih že potrgani. Najvidnejši dokaz esdeesarskega fanatizma in nesramnosti je iztrgani naš lepak ua frančiškanskem mostu. Toda kljub temu esdeesarji ne bodo mogli preprečiti, da ne bi zavedni volivci vedeli, da je skrinjica dr. Gosarja — prva. O Poročila sla se 1. oktobra gosp. Franc Kelher, žel. uradnik, in gdč. Lenca Černe, učiteljica in voditeljica gosp. tečajev. Poroka se je vršila v jezuitski kapeli. Poročal je g. rektor p. Tonie. Priči sta bila gg. ministra n. r. dr. Anton Korošec in prof- Anton Sušnik. O Shod križanske moške kongregacije bo prihodnjo nedeljo, dne 9. oktobra, ob navadni uri. © Akademični kipar Tine Kos si je zgradil ob Dunajski cesti za strojnimi tovarnami i nlivarnami svoj lastni kiparski atelje. O Občni zbor Pevske zveze se vrši v nedeljo, 9. oktobra, popoldne v Prosvetnem domu v Radovljici. Začetek jc ob pol dveh popoldne. Ob pol štirih je pevski koncert radovljiškega okrožja in zatem družabni sesla-nek. Zbori radovljiškega okrožja naj bodo že popoldne ob pol dveh vsi v Radovljici, tudi radi skupne vaje; vsako okrožje mora poslati svojega zastopnika, Na veselo svidenje! O Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima redno sejo v pondeljek, dne 3. oktobra, ob pol šestih zvečer. LAK Din 20&- Lastna mehanična poprav-ljalnica čevljev Vam v teku pol ure popravi vsak čevelj! © Razkladalni rek na žel. postajah skrajšan. Direkcija drž. žel. je nenadoma skrajšala razkladalr.i rok na 6 ur. in to v času jesenske sezone, ko se pričenja največji promet. Gremij trgovcev v Ljubljani se je vsled tega obrnil na ravnateljstvo s prošnjo, da tega podaljša na 8 ur, O rešitvi prošnje gremija bodo irr-teresenti obveščeni. — Načelnik. O Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani še traja; pekovski pomočniki delajo le v tistih pekarnah, ki so pristale na zahtevani povišek plač ali ki so že prej dajale svojim pomočnikom take plače, kakoršne sedaj zahtevajo. Drugod povsod pa delo stoji, z edino izjemo v pekarni Viljema Bizjaka, ki je dal iz Rogaške Slatine pripeljati 6 svojih pomočnikov, ki sedaj delajo v Ljubljani. Ta čin g. Bizjaka, ki je odločen pristaš SDS, je med delavstvom vzbudil splošno ogorčenje. V interesu prebivalstva pa bi bilo želeti, da bi se stavka čim prej nehala. Damshe modne plašče za jesen in zimo v veliki izbiri srednjih kakor ludi najfinejših kvalitet s kožuhoviuo ali brez nudi od Din 300 - do Din 900 — F. In I. Goričar, Sv. Pelra cesta štev. 29. Oglejte *i razstavo v izložbi! 0 Opozarjamo na zadnje naznanilo mesarije Musar in jo obenem priporočamo. © Specijalist dunajska zobne klinike dr. Mirko Ilambil ordinira od ponedeljka dalje Vi-dovdanska cesta 2 —S enlpelerska cesla. © Javna zahvala. Ob priliki velike nesreče, katera nas je zadela v noči od 23. na 24. t. m., da nama ie požar uničil celo mizarsko delavnico, se tem potoni, ker se nama ni mogoče vsakemu posebej zahvalili, najsrčneje zahvaljujeva, posebej Se gasilnim društvom, katera so prihitela na pomoč iz Sp. Šiške, Zgornje Šiške iu ljubljanskemu poklicnemu in prostovoljnemu gasilnemu društvu, katera so se trudila tako požrtvovalno pri gašenju, da se je ogenj omejil samo na delavnico, kakor tudi vsem domačini in sploh vsein, kateri so sodelovali nri reševanju in gašenju. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj I — Spoduja aižka. — Peter iu Marija Bizjak. © Namesto venca na grob umrli gospe Če-rinovi je darovala rodbina Rancinger, Zagorje ob Savi, 250 Din Podpornemu društvu slepih. Za ta plemeniti dar so v imenu odbora kar uajtopleje zahvaljuje društveni predsednik © Opozarjamo na današnji oglas novoatvor-jenega modnega salonu I. Ivančič. © Dame se opozarjajo na javno dražbo, ki se bo vršila v torek, dno 4. oktobru t. 1., ob 2 popoldne na Aleksandrovi cesti 5 v Ljubljani, na kateri se bodo dobili poceni klobuki in razne potrebščine za modistke. © Rudi sneženju bodo uradni prostori vOkr katastrske upravec v dneh od 3. do 7. t. m. za stranke zaprli. © Žeuske in moške nogavice najfinejše in naj-trpeinejše dobite po nizkih cenah pri Franc Pa-vlinu. Ljubljana, (iradiščo 3. © Okradenka izsledila tatico. »Primite tatico«-, >ta me jo okradla!' je vzkliknila včeraj zjutraj na ljubljanskem trgu posestnica Jerica Erbežnikova iz Spod. Kašlja. Ze je priskočil detektiv in aretiral ljubko, komaj 18-lelno deklico z lepo bubi-glavico. Mlada lSveto no 6-j o< in razpredajoč Gospodove poti do konca. Takole piše o sveti noči: -Tedaj sc je zgodilo, da se je razprostrla po zemlji noč. Iti je bila velikega pomena in jo bila sveta ... Vse zvezde so bile ostale doma in prijazna luna se je obrnila z obra-*ad» od zemlje. Reke so obstale v svojem tolui. niti dih vetra se nI zgenil ln celo trepetljika ni več drhtela. — Bleščeče se množice srebrnobelib angelčkov so plavali visoko zgoraj v temi. — Nekateri angelčki so Imeli v rokah piščali in vijo-line, drugi cltre in harpc. In peli so tako veselo, kakor sc snir>jejo otroci, in tako brezskrbno, kakor cvrčijo lastovke.« Dvoje kgend govori o sveti noči, ena o sv. Treh kraljih »Vodnjak modri-j a n o v.- Najlepša je ona o »Betlehemskem 0 t r o č i č k u«.', govoreč o Jezuščku-fantičku in o mrkem rimskem vojščaku. Še in še tt bo zvenela v spominu ta legenda in iznova jo boš prebral Le na krasnih Gobelinih v Vatikanu je tako živo podana smrt nedolžnih otročičev kakor v tej legendi: »Z nepopisno strastjo so planili na otroke in jih zgrabili. Nekatere so zavihteli nad svojimi glavami i u jih zalučali med svetiljkami in venci čez galerijsko balustrado nizdol, kjer so obležali raztre-ščeni na marmornih ploščah. — Telesca so plavala še v ozračju in žene so bile od groze okainenele. Z enim samim strašnim krikom so 'se zagnale na morivce — so popadale pred vojščake na tla in objemale z golimi rokami ostre meče... Nekatere so se vrgle na vojščake, jih grabile za goltance — da bi se tako maščevale radi svojih malčkov.. In potem legenda »B e g v E g i p e t«, o palmi, »ki je gledala preko puščave in je nekega dne zagledala nekaj, o čemer je od začudenja zmajevala sem ter tja z mogočnim prhom na vitkem deblu« — gledajoč begunce — sveto Družino. In Jezušček »je pristopil k palmi, jo z ročico pobožal in dejal z ljubkim otroškim glasom: ,Palma, pripogni sel Palma, skloni se!' Deblo je drgetalo in drhtelo. Palma je spoznala, dn je mali močnejši. In njeno vtsoko deblo se je priklonilo pred njim, kakor se priklanjamo knezom.« In »V Na žare tu«, zgodba o Jezusu, »ko je bil šele pet let star« in o Judežu, »ki je bil grd in je imel rdeče lase« In sta oba delala kukavice iz gline. Legenda »V t e m p - 1 j u r opisuje dvanajstletnega Jezuščka, ki »je Imel mehke, kodraste, dolge lase in njegove oči so se blestele kakor zvezde.« — Krasno je opisan jeruzalemski tempelj, in kako se je Marija razjokala, ko je spoznala: »Sin moj, jokam se, ker si vendar izgubljen zame. Nikoli več ne boš mogel biti moj.« V »Potnem prtu sv. Veronike« je pa govor o stari Tiberijevi prijaffeljici Faustini, ki je videla trpečega Kristusa: »Obsojenec se je opotekal pod križem. — Po bledih licih so bile otekline in udarce in iz njegovega od trnjeve krone ranjenega čela so polzele krvave kaplje navzdol. — Oči so strmele polne solza in so pile skoraj ugasle od muke. ,0, kaj so ti storili, ti ubogi človek?' Skoraj bi ji bilo počilo srce od sočutja. — In kakor mati najprej obriše solze svojemu otroku, tako je ona položila svoj robec iz hladnega, najboljšega platna na njegov obraz, da bi mu obrisala solze in kri. — Neusmiljeno so ga odvedli dalje. ,Ne, ne! Ne vzemite ga! On ne sme umreti! Saj ni mogoče, da inora umreti!' Občutila je, kakor bi ji kdo ugrabil njenega lastnega otroka...« Slike vsega Križevega pota nam zaživijo pred očmi. Prav tako v »Taščici«, nežni sliki ptičke, ki pomaga Kristusu na križu in si z Njegovo krvjo pobarva perjiče. »Naš Zveličar in sveti * Peter« nam tako živo poda apostola, kakor bi brali v eni sami legendi vse druge legende v njem. »Plamen luči« pa ti razodene ljubezen viteza Raniera do svetega ognja iz Jeruzalema, katerega ponese vitez po silnih težavah daljnega pota iz Jeruzalema prav do Florence, svojega rojstnega mesta. Pa kaj bi naštevali še dalje izredne finese pričujočih »Kristusovih legend«! Z veseljem jih pozdravljamo, saj imajo tudi to vrlino, da jih z iatjm užitkom bere odrasel in nedorasel človek in jih celo malčki z zanimanjem poslušajo. Takih knjig je pa malo in jih je še colo malo pri nas. Prepričani smo, da bodo »Kristusove legende« last vseh naših družin in šolskih in društvenih knjižnic. Za ude stane ta 206 strani obsegajoča knjiga broš. 21 Din, vezana 28 Din; za neude pa broš. 28 Din in vezana 37.50 Din. Ime pisateljice, prevajateljice Marije Kmetove je porok, da je slovenski prevod te knjige točen in lep. » Vigred«, dekliški list št. 10. Ta številka našega dekliškega lista je posvečena spominu 10 letnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Prinaša tri de-klamacijc: »Na grobu našega evangelista«, Za-hvaljen Gospod Bog«, »Pesem katoliških delavk«, razpravo »Krekovo delo za našo ženstvo«, črtica »Krek med nami« in Krekovo »Moj angelj«. Zelo lep in velepomenljiv je dramatični prizor »Srce« Manom dr. Janeza Ev. Kreka, ki ga je sestavil pisatelj in priložnostni pesnik Slavko Savinšek. Zaradi bogate vsobine za Krekovo proslavo je moralo od pasti nekaj stalnih rubrik, kar pa bodo či-tateljice rade oprostile, ker jim nudi ta številka toliko primerne snovi za proslavo 10 letnice Krekove smrti. Zdi se, da sla tudi obe nadaljujoči se povesti in igra to pot zelo okrajšani. Kakor je razvidno iz pripombe je moral odpasti celo kotiček za dekliške pomenke »Od srca do srca«. »Večerni razgovori« in »Rožni dom« so kakor vedno zelo aktualni Tudi gospodinja se je kljub vsej drugi vsebini uveljavila. Organizacija je podala izide prosvetnih in tehničnih tekem članic, ki dado sklepati na tehtno in marljivo delo v naši dekliški organizaciji. Slišimo, da se za bodoče leto pripravlja že nova povest in mnogo povsem novega gradiva za »Vigred«. Zato že danes opozarjamo naročnice in čitateljice, da temu edinemu našemu ženskemu listu pridobe kar največ novih naročnic. »Vigrod« se naroča v Ljubljani, Ljudski dom in stane 25 Din na leto. Ob tihih urah. Dr. P. Roman Tominec, O. F. M. — V kratkem izide knjižica z zgorajšnjim naslovom, ki obsega 14 govorov letošnjih duhovnih vaj za učiteljice pri Uršulinkah v Ljubljani. Vsebina je nastopna: 1. Razgled. 2. Sinteza religije in življenja. 3. O odpovedi. 4. O molitvi. 5. 0 žrtvah, ki jih samo Bog vidi... 6. Jaz in občestvo. 7. 0 zelo vsakdanji stvari — smrti, in potem sodba. 8. Plačilo in kazen. 9. Zdravilo življenja. 10. Življenje mojega življenja. 11. Kraljevska zapoved. 12. Pota Gospodova. 13. Pojdite še Vi v moj vinograd! 14. Življenja umetnost. — Iz vsebine je razvidno, da je snov prikladna za premišljevanje vsakteri naši ženi in zato pričakujemo, da se prijavi prav mnogo odjeinalk. Zbiranje naročnic je iz prijaznosti prevzela gna. Anica Lebar. Ljubljana, Florjanska ulica 7. Naročnice se naj izjavijo, ali žele broširano ali vezano knjižico. Ker se tiska le v omejeni nakladi, prosimo za takojšnje prijave. 4- Zopet nov strah za tatove. Nevidna, brezžično vodena folografična kamera je najnovejši strah za vlomilce in tatove. Kamera deluje pri dnevni svetlobi, ravnotako kot po. noči. Na eni strani sobane je postavljena kamera, na drugi pa električna svetilka in sicer lalto, da tat ničesar ne ve, kdaj je fotografiran, samo da stopi med kamero in luč, pa ga aparat »vzame« nič manj kot 160 krat in sicer popolnoma neslišno. Električno luč bi pač bilo mogoče tatu odstraniti, toda v tom aparat Sc deluje in usodno za tatu je to, ker ne ve, kje se nahaja skrivni izdajalec ki bo pokazal sliko ter ga bo mogoče tekom Uir prijeti. svetovne angleške znamke JtiMEL" Radi zakasnitve pošiljntve in pozne Rezije se prodajajo motorna kolesa „ARIEL" t in brez prikolic po znatno znižanih cenah in to le pri generalnem zastopu KOPAČ d mirni, iiubllana. Blelvvelsova cesta 52 Za trpežnost in solidno izdelavo okvirjev večletno tovarniško jamstvo. Socialna vprašanja Zanimivosti POZOR I M0T0C1KLI8TI! POZOR! Prodata motornih Koles Beseda o komercializaciji železnic. Vzrok komereializaeije. Ideja o komercializaciji železnic se je porodila vsled slabega gospodarskega položaja železnic. Gospodarsko stanje železnic dokazuje, kako se ne bi smelo gospodariti. Neodpustljivo je n. pr., da pozabijo dati merodajni faktorji v državni proračun potrebne kredite za železniške delavnice in za obnovo prog. Posledica je bila grozeča redukcija delavstva in ustavitev del, katere je sama železniška uprava smatrala za nujno potrebne. Ob času pomanjkanja vagonov so stali vagoni nepopravljeni po delavnicah, ker ni bilo za njih popravilo potrebnega kredita, dočim so se stekali dohodki od železnic v skupno državno blagajno in se niso mogli porabiti za železniške namene. S takim stanjem ne more biti nihče zadovoljen: niti delavci, niti gospodarski krogi in vse sili na izpremembo. Podlaga komerdalizacije. Ko je prosil železniški minister za pooblastilo, da sme postaviti železniško upravo na komer-cielno podlago, je to prošnjo med drugim utemeljeval: Po zakonu o državnem računovodstvu se mora knjižiti vsak izdatek za nabavo strojev v delavnici, ki gre cesto v visoke milijone, kot izguba, dasiravno je jasno, da bo služil stroj več let in da bi se smel vpisati v enem letu le del tega izdatka v izgubo. S tem se ustvarja umetno pasivnost železnic. Druga nelogičnost je pri dohodkih. Glavna kontrola ne dovoljuje, da bi se pomotoma izplačana vozarina kratkim potom vrnila, temveč so zahteva posebna rešitev za vsako tako vračilo. Tako rešitev sme izdati le glavna kontrola sama. Nešteto takih prošenj leži nerešenih, država pa mora nositi ogromne pravdne stroške s strankami, ki so se naveličale čakati na denar po več let. ^iiabsfeujejo naj te navedbe. Vsakomur mora biti £}&io, da vede stanje nujno v propast. Rešitev vidi g. ..minister v komercializaciji železnic. On meni, da se morajo izločiti železnice iz splošnega državnega gospodarstva. Iz njih hoče napraviti posebne gospodarske ediniee z dvojnim knjigovodstvom, lastnim bilanciranjem, rezervnimi fondi, amortizacijo itd. Stališče gospodarskih krogov napram komercializaciji. Privatni kapital stoji na stališču, da je nemogoče odpraviti vseh slabiii strani v gospodarstvu železnic, če se ne pritegne v to gospodarstvo privatnega delničarja. Vsled tega mora priti eks-ploatacija železnic v privatne roke. Ce bi držala ta argumentacija, bi bila težak dokaz proti izvedljivosti in 6matrenosti družabnega gospodarstva sploh .Privatnolastninski krogi pravijo: Čo bi prišle državne železnice v roke privatnikov, bi res da lastniki strigli samo kupone delnic, upravo samo pa bi vodili nastavljenci. Verjetno pa je, da bi bila uprava kljub temu boljša od sedanje. Zakaj? Privatni akcijski kapital gospodari pametno. Vsled tega prepušča posameznim gospodarskim edinicam kolikor mogoče veliko samostojnost in samoupravo. Zato je pri privatniku razumno gospodarstvo mogoče, nemogoče je pa pri sedanjemu sistemu držav, gospodarstva, ker ubija pretirani gospodarski centralizem z neštetimi nadrejenimi instancami vsako enotnost akcije in vsako gospodarstvo. Ce mi govorimo o komercializaciji, mislimo s tem zboljšanje gospodarskega sistema, ne pa prodaje železnic privatnikom. To 6tališče je tudi v finančnem zakonu osvojeno. Komercializacija in delavstvo. Delavstvo gotovo ne more biti navdušeno za komercializacijo železnic v tem smislu, kakor zahteva privatni kapital. Nikakor pa ne more Imeti pomislekov proti komercializaciji, če bi pomenila iehnični napredek in izpeljavo moderne uprave. Re« je, da je v pojmu komercializacija že neka smernica k racionalizaciji obratovanja, ker se skušajo doseči z manjšimi sredstvi večji uspehi obratovanja. V kolikor se dosega to s tehnično in upravno izpopolnitvijo obratovanja, je to delavstvu v korist. Najostrejše pa se mora boriti delavstvo proti lažikomercializaciji, kakor jo pojmuje privatni kapital. Komercializacija bo imela smisel in uspeh le v tem slučaju, če bo izvedena tako, da bo imala narodna skupščina moč, da daje temeljne principe upTavl od časa do Časa popolnoma svobodno. Pod nobenim pogojem se pa ne sme prenesti ta pravica na posamezne gospodarske korporacije, ker bi bile v tem slučaju one gospodarji železnic, ne pa driava. S tem pa ni rečeno, da se ne bi smela narodna skupščina posluževati v upravi raznih strokovnjakov iz kroga gospodarskih organizacij. Problem komercializaeije je v vsakem oziru jako važen, ker posega v živo v narodno gospo- darstvo, pa ludi v delavske pravice. Vsled tega mora biti k reševanju tega problema povabljena tudi Delavska zbornica, ue pa samo razne gospo- '* darske organizacije. Brezposelnost naših rudarjev. Odkar je nastopila v jugoslovanski premogovni industriji ostra kriza, in odkar se je pričela temeljita redukcija rudarjev in rudniških nameščencev, kar se je posebno videlo pri nas v Sloveniji (primerjaj pri Trboveljski preniogokopni družbi), se je gospodarski položaj rudniškega delavstva še poslabšal, ker se je razširila brezposelnost. Velik del slovenskih rudarjev je moral iti v vestfalske rudnike in v premogokope v Franciji. Velik del rudarjev iz Besne in Srbije ter drugih pokrajin države pa je moral iskati nameščenja tudi v drugih rudarskih revirjih. Kako narašča brezposelnost vsled te strahovite rudarske krize, je razvidno iz poročila ministrstva za socialno politiko, ki ga je izdalo pred nekoliko dnevi. Rudarske oblasti so o stanju rudarjev v državi, a še posebej o zaposlenosti referirale ministrstvu za socialno politiko naslednje: V rudnikih Bosne in Hercegovine so zaposleni rudarji večinoma z dežele, ki izvršujejo poleg rudarskih del tudi poljedelska dela. Povodom zadnjih velikih redukcij rudarjev so bili odpuščeni le tisti rudarji, ki poleg rudarskih del izvršujejo še druge posle. Profesionalni rudarji niso bili reducirani. Sicer pa je njihovo število jako malo. V rudokopih rudarskih podjetij Dalmacije pa sploh ni bilo redukcij, ker se je rudarska kriza v tem delu države omilila. Tako je bil obenem rešen tudi rudarski problem Dalmacije, in sicer na ta način, da se v tem delu države sploh ni reduciralo nobenega rudarja. Drugačne razmere pa so na Hrvatskem in v Slavoniji. Samo na področju zagrebške rudarske oblasti je število nezaposlenih rudarjev približno 500. Ugotavlja se vzrok brezposelnosti rudarjev na Hrvatskem s slabo kakovostjo premoga, posebno lignita. Vzrok leži pa tudi v konzuntu, ker tega premoga slabše kakovosti ni mogoče prodati. Kadi tega imajo rudarji plače zelo slabe, ali se pa celo zgodi, da jih delodajalci ne izplačajo, ker jih vsled nezadostnega prometa in povpraševanja ne morejo prodati izkopanega premoga. Zato morajo iz istega razloga včasih celo delo ustaviti, in to za dalje časa. Položaj rudarjev v Sloveniji je precej sli-čen položaju njihovih tovarišev v ostalih rudnikih po državi. Vendar pa se med slovenskimi rudarji ne občuti tolika beda, kot na Hrvatskem, Bosni, Hercegovini ali Dalmaciji, kjer celo niso reducirali rudarjev. Na teritoriju ljubljanske rudarske oblasti zasebni (privatni) rudniki niso reducirali rudarjev. Brezposelnost je sicer velika, ali prihaja v poštev le pri rudnikih Trboveljske premogokoipne družbe v Velenju, Št. Janžu jn v svinčenem rudniku v Mežici. Slovenski rudarji, ki so bili reducirani vsled premogovne krize, ki je z vso ostrostjo nastopila lanskega leta v vsej državi, so odpotovali v Francijo, v vestfalske rudnike, kjer so dobili zase nameščenja. Rudarska kriza pa je povzročila padec delovnih mezd našim rudarjem. Sicer se je na ta način nadomestila brezposelnost z znižanimi mezdnimi prejemki, kar je seveda povzročilo precejšno bedo med rudarskim prebivalstvom v Sloveniji, in to kljub zaposlenosti: Vsekakor pa je položaj slovenskega rudarja v primeri s hrvaškim, bosanskim in hercegovskim rudarjem še vedno precej dober. V trboveljskih rudnikih se je pojavil v zadnjem času velik padec zaposlenih rudarjev. V teh rudnikih je sedaj zaposlenih rudarjev samo še 6635, ali bilo jih je pred krizo — 9734. Diferenca je torej nad 3000 rudarjev, ki so si poiskali kruha na tujem. V Mežici so odpustili 80 rudarskih delavcev. V večinoma vseh slučajih je igral najvažnejšo vlogo padec izvoza, ki je direktno povzročil nezaposlenost naših delavcev. Izvoz rudarskih produktov je namreč znašal samo 75 odstotkov, kar je seveda zelo pomembno in razumljivo ne le samo za naše narodno gospodarstvo, temveč tudi za stanje našega rudarskega delavstva. Iz tega kratkega poročila je jasno razvidno, da se položaj našega rudarja sicer ne izboljšuje v hitrem tempu, da pa se opažajo prvi intenzivni znaki sanacije našega gospodarstva in stanja našega rudarskega delavstva. Katastrofa pa, ki je grozila še lansko leto našim rudarjem, je že preprečena. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«. Din 160.000.—. NEVARNOSTI ŽENSKE ŠPIONAŽE. Dasi imajo Angleži mogoče najbolj raz-predeno mrežo vohunov po vsej Evropi in preko njenih mej, vendar sami vpijejo, d« vohunijo druge države pri njih ter da se je teh varovati, posebno mladih, lepili žensk, katere pridejo v ta namen pod raznimi imeni in pretvezami v njih deželo. Neki bivši tajni agent angleške policije opisuje v velikem angleškem listu v daljšem članku razne vohunske dogodljaje. Pravi, da je v teku svojega službovanja prišel v stik z najnevarnejšimi vohuni sveta, med katerimi je bila tudi lepa Mati Hari, katera je pozneje padla, zadeta od francoskih krogel. Najbolj tragičen je sledeči slučaj: Neka žena je postala v velikem mestu vdova. Njen mož je bil zaposlen pri veliki tovarni aero-planov kot inžener ter ji zapustil lepo premoženje. Neiskreni prijatelji pa so jo pregovorili, da je denar naložila v podjetja, kjer je v kratkem času vse izgubila. Ostala je brez penija in ona ter dva otroka so bili izpostavljeni gladu. Neka tuja družba je zvedela, da ima ta ženska važne dokumente in načrte, ki bi bili za družbo velikega pomena. Družba je poslala k njej žensko z denarjem in velikimi obljubami. Vdova se je držala ter bila nedostopna za vsako krivo dejanje, vendar ko je videla, da njena otroka stradata in da je eden vsled pomanjkanja težko obolel, se je udala ter za visoko vsoto izročila načrte. Toda žena je tolikanj ljubila svojo domovino, da od tega trenutka ni imela več mirne ure ter je vsled vednega premišljevanja in obžalovanja po dveh letih» umrla. Na smrtni postelji pa je povedala kaj je storila in družba, katere načrti so bili, je bila o tem obveščena. Ta pa je policiji odgovorila, da so oni načrti že zdavnaj izven veljave ier brez vsake vrednosti. Žena je torej trpela in umrla zaman. Narodi naj bi se združili ter vohunstvo iztrebili. To bi bil večji udarec onim, ki hočejo vojno, kot pa karkoli drugo. Vse konference in zveze, katerih je brez števila in katere ne sklenejo prav ničesar koristnega in trajnega za svetovni mir, bi tako lahko odpadle. Vojsko se hoče, kajti za one nevidne hujskače, ki pošiljajo vohune po svetu, pomeni vojna denar in dobiček. Na konferenci v Genevi so bili tajni agentje, kutere je poslal ameriški jekleni trust. Bili so na konferenci zato, da se ne sklene zmanjšati število bojnih ladij, kajti zmanjšanje vojuih mornaric bi pomenilo za njihove gospodarje izgubo. Konferenca se je, kakor znano, tudi v resnici brez uspeha razšla. V zadnjih mesecih je bilo na Francoskem kakih petnajst aretacij radi vohunstva, med temi je bilo tudi nekaj Angležev. Toda Angleži se branijo ter pravijo, da to niso pravi Angleži in da je kapitan Stranders le bivši angleški državljan, vohunka Mile. Foxtrot pa da je le na pol Angležinja. Seveda se vsaka država brani priznati, da so to res vohuni, ki delajo v njeno korist, kajti sicer bi to znalo izzvati konflikte. Nikoli ni bilo na Angleškem toliko nemških vohunov kot pred letom 1914. Vsa dežela je bila preprežena z njimi. Dobiti jih je bilo v vseh slojih, med delavci, vojaki, uradni štvu, najnižji in najvišji družbi. Posebno so so v tem odlikovale ženske lepotice, za kar so Angleži posebno dostopni. V velikih restavracijah bogatega West Enda v Londonu, kjer se shajajo diplomatje, mornariški in drugi višji častniki, je vedno dosti lepotic, vseh narodnosti. Mnoge med temi imajo gotove namene ter morajo izvršiti misije, kakor jim je bilo naročeno. Takih se je treba ogibati, kdor noče postati izdajalec domovine. Pred nekaj tedni so časopisi prinesli vest, da je v svojem stanovanju v Parizu umrl mlad oficir. Poizvedovanja so dognala, da se je umrl pred kratkim seznanil z mlado lepo damo. Zdravniška preiskava pa je našla, da je bil oficir zastrupljen ter da ga je zastrupila mlada znanka. Ničesar ni bilo v stanovanju ukradenega, toda to je bilo le oficijelno jav-Ijeno. Kot je dvakrat dve štjri, tako gotovo je v tem slučaju vohunka odnesla kake važne listine, do katerih drugače ni mogla kot da je lahkovernega oficirja omamila in se ji je le ponesrečilo, da je bilo mamila nekoliko preveč. Vohunka je še danes na svobodi in najbrže nadaljuje svoj nečeden ]x>sel v kakem drugem velemestu druge države. • PRISMOJENA MNOŽICA. Ta teden sta se dogodila dva zanimiva slučaja množinske psihoze, dokaz po vojni orna-janih živcev. Slični dogodki so medicini znani samo-iz srednjega veka. V Rouenu na Francoskem je opazovalo več sto ljudi vratolomne produkcije nekega plesalca na zvoniku slavne stolnice. Posamezni ljudje so trdili, da pošilja plesalec z roko poljube, da se je postavil na glavo in isto so takoj hotele videti druge priče. Včasih se je množica prestrašila, ker je mislila, da se bo strmoglavil umetnik iz višine na tla. Žeusko so se jokale. Policija je končno poklicala cerkovnika. Ta je odločno izjavil, da so zvonikova vrata zaprta in ni mogel nihče priti na streho. Stražniki so vzeli ključe, šli na streho in ugotovili, da res ni nikjer nobenega plczalca. Obstoja! je ?amo v domišljiji gledal, cev. — Nekaj sličnega se je dogodilo berlinski mladini. Stražniki so opazili po vseh križiščih tolpe dečkov, ki so mrzlično hiteli zapisovaK številke mimo drvečih avtomobilov. Preiskava je dognala, da je Razširjena po mestu govorica o nekem darilu. Neka tvrdka je baje obljubila v darilo veliko nogometno žogo onemu, ki zapiše v mestu številke 460 avtomobilov z navedbo znamke in števila koujskih siL Za seznam 1200 avtomobilov se dobi kolo in za :12.000 številk celo novi avtomobil. Vse berlinske avtotvrdke so bile oblegane po mladenič čih, ki so zahtevali pojasnila ali nagrado. Seveda ni vedel noben trgovec, od kod so te govorice. Policija je morala končno zastražiti vhod v trgovine, da vpostavi red. RUSKO SELITVENO GIBANJE. Ruska vas je zašla v krizo. Naraščaj ne dobi več zaposlenja po tovarnah iu mestih v istem številu kakor pred vojno vsled splošnega nazadovanja podržavljene industrije. Izboljšano poljedelstvo z umetnimi gnojili in stroji je kmetu nedostopno vsled splošne revščine in starokopitnosti. Še vedno vstraja ruski posestnik pri tripoljskein gospodarstvu. Obdela vedno večjo površino, ker je ne zna boljše izrabiti. Zemlje primanjkuje. Dokaz tega je izredno živahno gibanje »hodokov«, odposlancev, ki hodijo po naročilu sovaščanov iskal pripravni kraj za izselitev. Po uradnih podatkih je odšlo letos do 20. avgusta 3339 hodokov na Daljni Vzhod, 4102 v Sibirijo, 1217 na Ural in stepe ob južni Volgi. Milijoni kmetov romajo v nove kraje, zmrzujejo, bolehajo in umirajo ali stradajo. Še na Sahnlinu je na-rastlo prebivalstvo od lani za 20 tisoč ljudi in znaša zdaj 34 tisoč. Japonska je ponudila sovjetski Zvezi 400 milijonov jenov za severno polovico otoka, kjer izrablja petrolejske vrelce. Toda sovjeti so odklonili kupčijo vsled ogorčenja, katero bi lahko izzvalo pri nešte-vilnih hodokih. (Izvestja, 4. sept. 1927.) MILIJON VTIHOTAPLIENC KV. Amerika zapira svoja vrata svetu. Toda nebroj ljudi kljubuje strogi postavi in prekorači mejo od kanadske ali meksikanske strani. Nebroj podjetnikov si služi denar s tiho^ lapljenjem emigrantov. V Evropi so odprli svoja zastopstva in gredo na roko vsakemu, kdor jim plača 500 dolarjev. Poljaki in Rusi pridejo navadno skozi Kanado. Grki, Italijani, Nemci in v zadnjem času tudi naši ljudje potujejo skozi Kubo. Ob mehikanski tihoocean-ski obali prevažajo emigrante izključno Kitajci, ki s tem zaslužijo neverjetno velike zneske. Washingtouski minister dela Daviš je izračunal, da biva v Zedinjenih državah čez en milijon tujcev, ki so prišli brez potnega dovoljenja. Oblasti so sklenile še poostriti odredbe zoper tihotapljenje »živega blaga«. ANGLEŠKA JUSTICA. V angleškem kopališču New-Porte biva več francoskih krošnjarjev, ki prodajajo sadje, slaščice in slično. Ponoči so bili prebujeni po svojem tovarišu Viktorju Lebomu, ki je divje kričal in se končno zabodel z nožem. Ranjenca so peljali v bolnico in po ozdravitvi se je moral zagovarjati radi samoumora. Le-borne je dokazal, da trpi po vojni na živčnih napadih. Sanja vedno o boju z Nemci in je mislil, da zabode sovražnika. Sodnik ga je oprostil kazni, a ga je takoj poslal iz Anglije v domovino, ker je »v sanjah nevaren za javnost«! ZVEZDNO ŠTETJE. Zvezdarne vsega sveta so se zedinile. da napravijo velik katalog vseh zvezd. V to svrho so vse nabavile enake posebno močne foto. daljnoglede. Vsaka zvezdama bo kos za kosom fotografirala in popisala njej določeni del neba. »Krasnaja Gazeta« poroča, da bo zvezdama v Pulkovu (blizu Leningrada) s svojim delom gotova 1. 1930. dobila je nebo od 65° do tečaja. Poleti so bile fotografiranju napoti znane severne »bele noči«. Šele s 1. avgustom je bilo mogoče štetje nadaljevati, GUBERNATOR V TOGI. Rimski gubernator Ceccarino bo povzdig« nil ugled večnega mesta. Namesto Irak bo namreč zdaj nosil ob svečanih prilikah rdeče togo in zlato krono, kakor nečak papeža Urbana VIII. na sliki v galeriji Rarberini. Sedanji avto bo pa nadomestila šestorica belcev. Tudi fašistovska reforma 1 ZMAGOSLAVNI ZVON. Amerikansko katoliško bratstvo >Kolum bovi vitezi« je podarilo mestu Verdunu velik zvon »na čast zmage«. 4. t. m. je odpotoval ta zvon iz pariške stolnice Notre-Dame v Ver-dun. Spotoma se bo ustavil in zvoni! v vseh porušenih mestih. Iz Verduna ga bodo peljali v trdnjavo Donaumont. Tam bo obešen v visokem zvoniu nad orjaškim grobom, kjei počivajo kosti uebrojnih vojnih žrtev. Pošljite naročnino! Dr. Vinko Šarabon: S „Safurnio" iz Trsta v Neapol. Povabili so nie, in sem šel, na prvo potovanje »Skturnie«. In sem zelo vesel, da sem šel. Teden pred odhodom iz Trsta sem pisal v »Slovencu« o najlepši in največji motorni ladji sveta, »Saturnia« se imenuje in je last tvrdke Cosulich. Nisem pa ladje še videl, poznal sem jo po sliki. No ja, je pač ladja! Ko sem pa 21. sept. stopil v Trstu na obalo morja in sem zagledal to moderno čudo, sem zares strmel. Pa nisem navajen kar tako strmeti. Saj sem vendar že dosti ladij videl. Takoj prvi pogled ti pove, da je tukaj spojeno vse v lepo harmonično celoto, in ne vidiš velikosti izmer. Isti čut kakor pri prvem vstopu v cerkev Sv. Petra v Rimu. Nisem pa imel dosti m ••-•••'••.t fefe .. ••• -'iV • u '-.■ M časa za občudovanje, sem moral brž noter, čas odhoda je prihajal, in so hoteli biti točni. Drvenje iu vrvenje, poslavljanje, pozdravljanje, vrišč, zadnji tovori, kovčegi, legitimacije, uakazovanje kabin, povpraševanje! Ti pa stojiš v sredi in gledaš in pozabiš, da te je prav za prav g. Ivmetec gor pripeljal. Njegova prijaznost mi je naklonila to vožnjo. Prišla sta g. Gorjanc in dr. Tomažič iz Zagreba ter sta mi rekla, da je šel g. Ivmetec v tretji razred, gledat, kako so naši slovenski izseljenci nastanjeni. Mi brž za njim. Kako smo takrat tja prišli, še danes ne vem. Prišli smo. Dobro so se izseljenci počutili, dejali so, da so z vsem preskrbljeni. Dal sem jim dva ^Slovenca«, kot zadnji pozdrav iz domovine; potem pa gor na krov, na najvišji krov. Devet krovov ima »Saturnia«; od dna gor do poveljnikovega mostu je 28 metrov, osemnadstropna hiša. Ura je bila pol dvanajstih, za opoldne je bil določen odhod. Pogledal sem dol; koliko je bilo občinstva nabranega, ne vem, vse obrežje je bilo polno, vsi pomoli; in če so časopisi pisali, da je pozdravljalo odhod »Satumie« 50—60.000 ljudi, se gotovo niso motili. Nikdar ne bom tega pozabil. In to lepo jasno nebo! Na ladji vse oa krovu. Koliko upanja v teh obrazili, koliko strahu, ali bo pot v daljno tujino prinesla pričakovano srečo ali ne! Poldne! Vse sirene vseh ladij v prista nišču so se oglasile, zvonovi v zvonikih so sabrneli, množice so pozdravljale, in tisočeri robci so plavali po zraku. Orjak se je začel pomikati, se je obrnil, in šli smo. Dolgo sem stal na krovu, nisem mogel proč. Med tem so pripravili obed. Šel sem dol v jedilnico, globoko dol, po monumentalnih stopnicah iz oreh. lesa in s pozlačenimi balu-stradami. Kip Saturnije vidiš med potjo, moj- janteš posebne luksuzne prostore, obstoječe iz salona, spalnice, kopalnice itd.; mnogo je takih z balkonom veu na morje. Slavnostna dvorana je 20 m dolga in 15 m široka, velika steklena kupola se dviga nad njo; toliko je notri štukatur, rezbarij in bleščečega zlata, da se čisto lahko zamisliš na- dvor Ludovi-'a XIV., po kojem je dvorana posneta. Bar prvega razreda te vodi nazaj v 15. stoletje, hodniki te spominjajo na orient, pisaluica in kadilnica na čas angleških Tudorov, knjižna dvorana na angleške gradove. Povsod sam žamet in svila in umetniški vzorci Glasbena dvorana drugega razreda nam predočuje ono lepo dobo, ko so Beethoven in Schubert, Rossini In Bellini zlagali svoje krasne skladbe. Kopalnica spodaj, v pompejanskem slogu, je višek razkošnosti, vsa iz marmorja in mozaika, številna električna solnca se zrcalijo v njeni vodi. Otroci imajo svoje igralnice, fotografi svojo temnico, cvetličarna je na krovu, tourist-office, menjalnica, bolnišnica itd., itd. Ne morem vsega našteti, vsak trenutek sem kaj novega staknil. Skoro tako kot za drugi razred je poskrbljeno za tako zvani ceneni drugi razred. Če bi potoval na svoje stroške, bi si tega izbral. A kar je prvo, je skrb za tretji razred, za one, ki so najbolj skrbi potrebni. Tudi tam imajo sedaj kaibne z 2, 3, 4 in 6 posteljami, s tekočo toplo in mrzlo vodo, z lepimi umivalniki, z brisačo in kozarcem, s kadilnico in igralnico in knjižnico. Slovenski del knjižnice še ni urejen, a so mi rekli, da bo tudi za to kmalu poskrbljeno. Vpraševal sem naše fante, vedno ponovno ,če so zadovoljni, in nihče ni rekel, da ni. Tega sem bil še najbolj vesel. Bil sem zraven pri obedu, obilen je bil in dober in okusen. Tudi viuo so imeli, na 4 osebe 1 liter; vino lftanijo ua ladji v cisternah iz stekla in cementa po 300 1. Zelo so bili naši fantje hvaležni g. Kmetecu, da jim je preskrbel kabine in jim ni bilo treba biti v skupni sparnici. Obednica je skupna, Jedilni salon I. razreda. strsko delo, po njej ima ladja ime. Jedilnica prvega razreda ti kaže novi klasični slog; v jedilnici drugega razreda ti udari v oči slavo-pev mnogobarvnosti, stene so odičene s kera-mikami, kažočimi nam motive dalmatinske tkalne umetnosti, stenski stebri so pa iz ore-hovine in poživljeni z okraski iz ebenovine m belega javorja. O obedu ne bom pisal, predstavljaj si, kar si moreš. Nato sem šel popotovat. Tako si moraš namreč predstavljati ogledovanje ladje. Gor in dol, sem in tja, po krovih in po dvoranah, po vseh razredih. Kilometri in kilometri se vrstijo. 192.45 m je »Saturnia« dolga 24.23 m široka, višino sem omenil; združene so mogočnost, hitrost in eleganca. Dim ti ne nagaja več, ladjo kurijo s petrolejem, namesto dimnikov vidiš kot mogočen zaključek visoko gori na vrhu velik, belordeč stožec, v katerem se končujejo cevi. Skoz stožec veje obenem zrak v spodaj se nahajajoče strojne prostore, v kabine, dvorane itd. 700 je na ladji kabin, 40 dvoran, 12 kuhinj, prvi razred sprejme 279 potnikov, drugi 267, ceneni drugi 309, tretji 1354. Z osobjem in s posadko vred naraste prebivalstvo ladje na 3000 oseb. Rešilnih motornih čolnov sem naštel okoli 40, vsak sprejme okoli 70 oseb. Pitne vode ima ladja za prekooceansko vožnjo 25 tisoč hektolitrov, električnih luči 6450, moke 45 ton, prav toliko mesa, 15.000 litrov mleka, 150.000 jajec, 20 ton sadja itd. Radiopostaja li prinaša novice sveta, vsak dan tiskajo časopis, v kino greš lahko, v telovadnico, tenis moreš igrati, v majhni kapelici je vsak dan služba božja. V prvem razredu si lahko na- Jedilni salon 111. razreda. po 500 jih sedi naenkrat pri obedu, dolgčas jim ni. In povsod po stropu in po kabinah itd. so naprave za pristop hladnega zraka. Lahko urediš napravo tako, da piha veter naravnost na te in da tudi v tropih ne čutiš tiste hude vročine. Ko greš v tretji razred, si mimogrede ogledaš strojne naprave. Dva Dieselova motorja ženeta ladjo naprej; najmočnejša, kar so jih doslej za ladje zgradili; 12 m jima je višina, 14 m širina, 24.000 proizvajata konjskih sil in tirata z njimi ladjo naprej s hitrostjo 21 milj ali skoro 40 km na uro. Pomagajo jima lahko še drugi motorji, z 9000 konj. silami, skupaj torej 33.000 konjskih sil. Ladja je hitela naprej. Na krovu sem sedel in užival sem menjajočo se sliko morskih voda iu mimo mene bežečega obrežja. Znani so mi bili kraji, obala Istre. Na Lošinju sem videl ono kapelico, kamor hodijo žene in matere mornarjev prosit Marijo za srečno njih vrnitev. Kolikokrat sem že stal tam! In visoko gori nad Lošinjem sem videl cerkvico sv. Janeza, samevala je tam in gledala je doli na Jadran. Kako teko leta! Dvajset let je že, ko sem jo obiskoval, skozi tri mesece skoraj vsak dan. Do poznega večera, ko že prav nikogar ni bilo ob jamboru, sem jo imel pred očmi. Drugo jutro smo bili v sredi Jadraua, obrežja ni bilo videti več. Morje mirno, nebo jasno. Opoldne smo se peljali skoz Otrantsko no. Večkrat sem bil že v tem zalivu, a nikdar še nisem prišel tja po ladji od juga gor. Čisto novi vtisi. Vezuv je prav hudo puhal. Posloval sem se od naših fantov, kolikor sem jih mogel najti, izročili so mi zadnje pozdrave domovini. Poslovil sem se od dr. Tomažiča in od g. Vidačicha, ravnatelja Coculichove družbe; skoz in skoz je gentleman. V Ne-apolu lep sprejem, a davno ne tak kot slovo iz Trsta. Na krov so prišli razni ministri in kapitani in polno druge družbe. Prišel je tudi kardinal Ascalesi in je ladjo blagoslovil. Pristali smo poleg največje nekdanje avstrijske ladje »Martha Washington«. Kako majhna in prav nič lepa se nam je zdela, poleg »Saturnie«. Izstopil sem. Še enkrat sem se ozrl na moje dvodnevno bivališče, na »plavajoči hotel«, kakor ga je imenoval pariški »Matin«; »Saturnia« je stala 160 milijonov lir. Tri ure sem si ogledoval ono pristno neapolitansko življenje, ki ti daje toliko prizorov. Nato pa na vlak. Ob 9. uri zjutraj 24. septembra sem bil v Benetkah. Vse okrašeno in v zastavah. Prestolonaslednik je prišel, gledat tekmo za Schneiderjev pokal. Peljal sem se na Lido, gledal sem hidroplane, ki so drveli s hitrostjo 400 km na uro mimo nas. Nato pa v Trst in domov. Za seboj sem imel kratko potovanje, a polno vtisov iu najprijetnejših spominov. »Saturnia« pa plava naprej, v Brazilijo in Argentino. Gospodarstvo Kopališče v rimskem slogu. cesto, popoldne po Jonskem morju, ob 9. zvečer smo pluli mimo rtiča Spartivento. Kako sem čakal! Kdaj pride Etna! Temna je bila noč, a mislil sem, če Etna puha, bom vendar kaj videl. Leta 1913. sem bil z dr. De-bevcem gori na vrhu; ni čudno, da sem bil radoveden. Pa ni bilo nič. Ob polnoči smo šli skoz Mesinsko cesto, na obeh straneh luč pri luči, krasen prehod. Ob dveh ponoči Stromboli, kadil je. Sedaj je bilo pa že treba iti spat. Drugo jutro, 23. sept., Vezuv, Capri, Neapol! Morje mirno, uebo skoraj čisto jas- Tržno poročilo. Ljubljana, 1. oktobra 1927. Les. Položaj na lesnem trgu kaže znatne znake izboljšanja v izvozneon poslu. Da se položaj ni poslabšal, kar bi bilo po sezoni pričakovati, je pripisovali, da je lepo vreme povzročilo, da gradbena delavnost ni prenehala kljub poznemu poletju in nastopajoči jeseni. Povprašuje se za rezan in stavbni les. Kakor pa vse kaže, bo v kratkem izostalo povpraševanje kakor vsako leo ob tem času. Povpraševanje za bukovo oglje ui znatno. Kupčija z dni se razvija normalno. Za bukove pragove pa ni onega povpraševanja ,kakor so pričakovali producenti, kot tudi ne za hrastove tra-me. Sedaj, ko so hitro približuje doba bilanc, je svetovali naši lesni produkciji zlasti pa malim producentom, da prično prav resno razpravljati o tehnični izpopolnitvi naše lesne Industrije, da si ne bodo izgubili odjemalcev; če se naša lesna industrija tehnično ne bo izpopolnila, nikakor ne bo mogla vzdržati konkurence Avstrije in Romunije, ki postavljajo na trg blago, katero odgovarja vsem predpisom ter zahtevam kupcev in je kvalitetno, lepo sortirano ter tehnično precizno izdelano. Zato bi bilo umestno, da se trgovske korpo-racije in oblastna skupščina obširno razpravljajo o vprašanjih lesne industrije, obrti in trgovine, od katerih živi na tisoče naših ljudi. Skrbeti bo treba za teoretični pouk naših ljudi, združen po možnosti s praktičnim. Treba se bo intenzivneje baviti tudi z vprašanjem elektrifikacije, katero si je v glavnih obrisih že zamislil in deloma realiziral bivši deželni odbor. Mi imamo na stotine malih vodilih žag, ki stojijo včasih po cele tri mescce radi pomanjkanja vode. To bi se odpravilo z elektrifikacijo, katero je treba temeljito preštudirali in bi bilo na mestu, da se sestavi natančen pregled vseh obratov, ki bi prišli tozadevno v poštev. Potem bi bile naše žage lahko stalno zaposlene in bi seveda zato lahko zaposlovale več delavcev, kar bi občutno izboljšalo ne samo položaj naše lesne industrije, ampak tudi celotnega narodnega gospodarstva, ker bi imeli stalne odjemalce. Razmere v našem lesnem gospodarstvu so potrebne velikih reform in ni se čuditi, da se ves mali dobiček produkcije izgubi na samih odbitkih, popustih in izgubah. Vprašanje ureditve lesnega gospodarstva je vprašanje, ki je važno ne samo za vse naše gospodarstvo, ampak tudi za vso javnost. Žito. Tendenca je bila la teden na svetovnih tržiščih mirna. Pri pšenici je bilo v prvi polovici tedna celo izboljšanje, ki pa je koncem tedna popustilo. Koruza je bila cel teden čvrsta, oves je bil neizpremenjen, dočim je rž popustila. Na našem tržišču je položaj za pšenico neizpremenjen. Ponudba je nekoliko znatnejša, vendar povpraševanje ni veliko. Danes stane pšenica bč. 78 do 79 kg 2% v Ljubljani ca. 310 Din; stara koruza je v ceni poskočila. Baska sušena nova za okt. stane 195 Din baša postaja. Cene so čvrste, ker se je dosti iskala za Srbijo. Notacije za vag. blago so v Ljubljani: ječmen 65—66 kg 2% baški 295 do 330, oves zdrav, suh, rešetan 230—235, rž mač. 325—330. Glede rži je pripomniti, da je sploh ni na trgu. Mogoče se skriva za tem špekulacija. Ma-cedonska rž je kvalitetno slabša, zanimanja pa zanjo ni. — Mednarodni poljedelski zavod v Rimu objavlja o svetovni letini najnovejše podatke. Žetev je znašala letos (lani): pšenica 30 držav 673 (637) milijonov stotov, rž 22 držav 206 (189), ječmen 28 držav 239 (226) in oves 25 držav 435 (434). Iz teh podatkov je razvidno, da je letošnji pridelek žitaric znatno boljši kakor lani. Poročila o koruzi iz Severne Amerike javljajo manjši pridelek kakor lani. Hmelj. Žalec, 1. oktobra. (Izv.) Dolgo pričakovani preokret na hmeljskem tržišču je prišel. Ker so lastniki res dobrega blaga zelo redki, se je razvila med hmeljskimi kupci velika konkurenca za take partije. Tudi pri nas ni mogoče več dobiti hmelja izpod 50 Din za kg. Zato naj hmeljarji vztrajajo! Žatec, 30. septembra. Razpoloženje zelo čvrsto — cene so narasle na 2000—2350 Kč za 50 kg. — Nurnberg, 30. septembra. Cene naraščajo. Povpraševanje za prvovrstno blago izredno živahno. Fižol. Povpraševanje za bele vrste narašča; blago je že skoro vse nakupljeno od producentov. Kaže,, da bodo cene šle gor, ker je blaga malo. Za rdeče vrste pa povpraševanja ni in je položaj neizpremenjen. Cene so ta teden: ribničan 3.50 (prejšnji teden 3.50), mandalon 4 (prejšnji teden 4) in prepeličar 4.50 (prejšnji teden 4 Din) in še čez. Krompir. Krompir je ostal v ceni neizpre-m«njen. Kol nakupna cena se imenuje kakor pret. teden 90 par za kg. Zelje. Cene so ostale neizpremenjene: za va-> gensko blago 90 Dar za kg. Kupčija je živahna. Mast. Domača mast je še vedno visoka v oeni Baška mast v sodih po 50 kg stane sedaj v Ljubljani 27 Din, cene za blago v kantah so primemo višje. Riž. Na trgu nI znatnih izprememb. Danes se nudi v Trstu (v šilingih): riž Burma h naraven 15 6, za okt. uaravni 15 i'A, glacč 15 10Vs (za 50 kg b/n fko vag. Trst). Splendor se je podražil. Kava. Tendenca za kavo je nadalje čvrsta. Cene so v teku tedna zopet narasle. Kažejo se že posledice valorizacijskega posojila Brazilije, o čemur smo poročali že pretekli teden. Danes stane v Ljubljani Rio 34.50, zelen 35.50, najcenejša vrsta je Viktoria 33.50 Din. Sladkor. Cene so ostale neizpremenjene. V skladu z inozemskim trgom pa je pričakovati znižanja. Tvornice javljajo, da bo letošnja produkcija manjša kakor lani. Južno sadje. Smokve so letos zelo drage. Danes se nudi dalmatinsko blago po 4.50 Din v vrečah. * * * Seja upravnega odbora Obrtne banke. Na seji plenuma uprave Obrtne banke je bilo podano poročilo, o dosedanjem poslovanju banke. Ta razpolaga sedaj s 13.8 milijona, vplačanih od delničarjev ter doprinosa države v znesku 5 milijonov, potein 3.1 milijona hranilnih vlog v centraio ter 064 pri podružnici v Zagrebu. Nadalje ima pri Narodni banki reeskontni kredit 10 milijonov (izkoriščene 4). Na področju centrale je bilo odobrenih 24.8 milijona dinarjev kreditov, (izkoriščano (21.1), pri podružnici Zagreb pa 4.9) izkoriščano 2.85) milijona. Izvoz kapitala iz Češkoslovaške. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaška Narodna banka sklenila ukiniti vse ovire — kontrolo pri izvozu kapitala iz republike. IZorssa Dne 1. oktobra. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil tu-di ta teden znaten. Znašal je 13.62 milijonov Din napram 13.9 v prejšnjem tednu, ozir. 11.95, ozir. 12.74. Skupno je znašal ta mesec 52.2 milijona Din. Najmanjši je bil v petek in torek, znatno nad povprečjem pa v ponedeljek, četrtek in sredo. Povprečno dnevno je znašal 2.725 milijona Din napram 2-78, ozir. 2.52 prejšnja dva tedna. Znaten promet so ta teden beležile tkzv. >težke< devize: Curih, Newyork in London. Intervencija Narodne banke je bila v devizah: Curih (vsakodnevno), deloma v devizi London, manj v Ne\vyorku in Pragi. Tendenca na mednarodnem deviznem trgu ja bila za celo vrsto deviz čvrsta. Berlin je bil mednarodno cel teden razen v četrtek čvrst. V Ljubljani je bil v ponedeljek zaključen po 13.545, v petek pa po 13.525. Curih je notiral neizpremenjeno 10.94—10.97; Dunaj se je v teku tedna učvrstil od 8.0075 na 8.0125. London je začel v ponedeljek po 276.15, v torek in sredo bil radi mednarodne čvrstosti zaključen po 276.50, v četrtek pa zopet popustil na 276.45. Newyork je bil cel teden med 56.73—56.74. Praga je popustila od 168.45 na 168.42. Trst je tendiral cel teden čvrsto: v ponedeljek je bil zaključen po 309.375, v petek pa po 310.75. Na efektnem trgu je v Ljubljani bila v petek zaključena vojna škoda po 394, Kranj. ind. pa v sredo po 400. V ostalem ni izprememb razen v Kranj, ind., ki je cel teden variirala sledeč gibanju na Dunaju. V Zagrebu in Belgradu je vojna škoda narasla in dosegla za dec. in nov. termin 400, kurz, ki ga je doslej dosegla samo enkrat in tov letu 1925. Za blago glej >Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana (Prosti promet.) Devize: Berlin 13.525, Curih 10.955, Dunaj 8.015, London 276.50, Ne\vvork 56.74, Pariz 223.5, Praga 168.40, Trst 310.50. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.535, Curih 10.955, Dunaj 8.01, London 276.45, Newyork 56.73 —56.75, Pariz 223, Praga 168.40, Trst 310.50. Curih. Belgrad 9.18, Berlin 123.55, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.24, Dunaj 73.15, London 25.23, Newyork 518.70, Pariz 20.35, Praga 15.37, Trst 28.3125, Sorija 3.75, Varšava 58. Trst. Belgrad 32.20—32.25, Curih 351.20—355.20 Londou 89.125—89.15, Ne\vyork 18.23—18.27, Pariz 71.80-72. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.70, London 34.47, Milan 38.71, Newyork 708.50, Pariz 27.795, Varšava 79.18. Valute: dolarji 706.40, dinar 12.43. Praga. Devize: Lira 184, Belgrad 59.4, Pariz 132.5, London 164.2, Newyork 33.7475. Dinar: Ne\vyork 176.125, Berlin 7.40, Londou 276.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Podon.-savska-jadrau. 83.25, Živno 113.25, Hrv. esk. 10.75, Alpine 49, Trbovlje 61.75. Budimpešta. Tendenca radi realizacij slaba. Pšenica okt. 30.22—30.34, zaklj. 30.34-30.36, marec 32.72—32.76. zaklj. 32.72-32.74; rž okt. 29.18 —29.24, zaklj. 29.08—29.10, marec 30.20, 30.32, zaključek 30.18—30.20; koruza maj 25.10—25.16, zaključek 25.10-25.12. BLAGO: Cliicago. (Začetni kurzi; v oklepajih včerajšnji zaključni kurzi ) Pšenica dec. 130.375 (130.375), marec 133.25 (—); koruza dec. 95.375 (95.25), marec 98.375 (-) I Najnovejša moda Poudre Mon Parfum Bourjoli Parts 1 Roparski napad. Iz Metlike poročajo: Dne 26. septembra t. 1. okolu 2. ure zjutraj se je vračal domov iz Ju-.gorja Jakob Miklavčič Iz Maline pri Semiču. Med potom na samotnem kraju sta ga napadla dva nepoznana moška, ga pretepla in mu šiloma iztrgala iz notranjega žepa listnico z vsebino 4470 Din in zbežala v temno noč. Miklavčič, ki je Se samski in je prišel pred par leti iz Amerike prilično premožen, je bil oni večer precej vinjen. Roparja sta mu tiščala usta z robcem, da ni mogel kričati in Miklavčič je vsled dobljenih poškodb obležal do dneva na licu mesta. Takoj naslednji dan pta po vsestranskem zasledovanju orožnika iz Metlike gg. Erzet in Kastelic izsledila roparja ter našla pri njih še ves plen. Zločinca sta 19 letni Franc Prosenik iz Hrasta pri Suhorju, hlapec in Jože Kovačič iz Muhovca pri Novem mestu. Le energičnemu zaslodovanju metliških orožnikov se je zahvaliti, da je dobil oškodovani ves denar nazaj. Roparja pa se nahajata pod ključem v Metliki. Oba sta že priznala dejanje. Sploh se zadnji čas Vedno sliši o velikih tatvinah, napadih, vlomih itd. tostran Gorjancev. Ali ni škoda, da so odvzeli orožniško postajo iz Suhorja? Na vsak način bi morala priti nazaj, ker metliška je malo preveč oddaljena, dasi v polni meri vrši svojo nalogo. ŽREBANJE LOTERIJE društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50,— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I Sfrortini teden Danes teden ga nismo napisali, ker nismo bili v Ljubljani; pa saj tako ni bilo nič posebnega. V nogometu zadnjega časa na« poleg tekem, ki smo jih omenili v lorek, zanima posebno boj Rapida proti Praški Slaviji v Pragi; igra, ki je med zaključnimi za srednjeevropski pokal, se je proti vsemu pričakovanju končala neodločeno, 2:2, in jo bodo ponovili. Gledavcev je bilo 18.000. — Vienna je v Belgradu v zelo slabi igri igrala proti Jugoslaviji 0 : 0. Amerika .je bila prva, ki je Francozom čestitata- k Davisovemu pokalu. Pisali smo že. da so ga prinesli Francozi (Cachet) v pristanišče Le Havre, da ga pa hočejo carinski uradniki zaca-riniti in ga ne pustijo naprej. Oni gledajo samo na srebrno vrednost, in ta je 40.000 frankov. Ti so pa res več kot smešni. Samo Cochet je prišel nazaj, drugi šele prihajajo. Lacoste je na povratku premagal kanadskega prvaka Whitea 6 : 1 in 6 :1. — V Como (Italija) je druga francoska garnitura premagala italijansko državno reprezentanco 7 :0. O Dempseyu in Ttrnneju smo obširno poročali med tednom. Ttmnev pravi, da ne bo prej nehal, dokler ne bo imel 5 milijonov dolarjev premoženja. En milijon mu ponuja sedaj neka družba, če hoče nastopiti v ldno in v varietejih. Njegoša "največja želja je, dn bi postal doktor oxford- imrvevzfe Zmeraj študira; in pobožen je, kot Nuffitnf. Pisali smo, da je katolik in Irec. — Nekd* , nji slavnift&li jansk i in evropski prvak Erminio Spalla je dokončal svoje boksersko življenje. V 'Milanu ga je Bertazzolo poslal že v drugi rundi do 7 na tla in ga je takoj nato, ko je vstal, podrl z k. o. To je tisti Bertazzolo, ki se je svojčas z Erminojevim bratom Giuseppejem kar igral. Erminio pravi sedaj, da se bo posvetil samo še poljedelstvu. Seveda. — Phil Scott gre v Ameriko; njegov cilj je Tunney; težko da bi ga dosegel. — Kako mine slava sveta! Nekdanji svetovni prvak, siloviti Johnson, je zapravil vse svoje miiljonsko premoženje in trenira sedaj tretjevrstne boksarje. Nedavno so ga v Omahi aretirali, z njegovim varovancem vred, ker nista mogla plačati jamstva 500 dolarjev. Včasih je pa dolarske tisočake kar razmetaval. Rigoulot si je pri dviganju pretegnil mišice in ne bo mogel par mesecev dvigati. Zato ga tudi Se ne bo na Dunaj, kakor je obljubil. — Izborni francoski rokoborec Deglane, olimpionik iz leta 1924, je postal spet amater. Nemškega plavača Rademacherja so povabili \ Avstralijo. Rad bi šel, a mu bo menda plavalna zveza potovanje najbrž prepovedala; olimpiada je pTed durmi. — 24 letna Angležinja Hudsonova je plavala v Kanalu 13 ur; tri milje (ca 5 km) je bila samo še oddaljena od angleške obale, pa je morala odnehati. — Borg plava te dni na Dunaju, kot gost kluba Hakoah. V cestni kolesarski dirki na 100 km je premagal Huszka ogrskega prvaka Vida v 3 : 20 : 09. nov ogrski rekord. — »Rund um Ntirnberg«, 175 kilometrov, je dobil Siegel v 5 : 47 :05. — Skandinavsko cestno prvenstvo se je na 180 km dolgi projri izvojevalo v okolici Stockholma; zmagal je Danec Hansen v 5:4-8: 43. — Iz Pariza v kopališče Vichy je 392 km in ijh je prevozil Alancourt v 14 urah 35 minutah in 30 sekundah, na uro povprečno 27 km. Čehinja Wurmb hoče v avtomobilu prepotovati 100.000 km, dvainpolkratni ekvator. Na hrbtu je letel v aeroplanu Nemec Fiese-ler iz Kolna v Bonn; rekordna vožnja je trajala 15 minut in 24 sekund. — O boju za Schneiderjev pokal smo pisali obširno med tednom; ponovimo, da je zmagal Anglež \Vebster na hidroplanu >,Su- Sermarine« v rekordnem poletu 453.282 km na uro. •rugo leto se bodo za pokal borili na Angleškem. — Znani francoski aviatlk PoIIetier d'Oisy se pripravlja na velike naloge; hoče prekositi Čhamber-linov trajnostni rekord 6295 km itd. V svrho treniranja je v 6 in pol dneh obletel vse Sredozemsko morje, 10.700 km, na dan povprečno nad 1000 kilometrov. Iz Casablance (Maroko) ie kljub slabemu vremenu za neprestani polet do Pariza, 2000 kilometrov, porabil samo 13 ur. Peltzer je spet v ^obri formi. 1000 m je tekel v 2 :25.8, nov svetovni rekord: tudi njegov nasprotnik Martin je z 2 :26 dosegi boljši čas kot je bil dosedanji sv rekord, fralje je tekol Peltzer 400 m v 48.8, 440 y v 49.1, 800 m v» 1 : 53.6. Oger Barsi je tekel 100 m v 48.7, Amer. Conger 800 m v 1 333 Kor,'* i t) m 10.7, van Berghe tudi 10.7, L ndon J nec) 10.8, Andcrsen 10.6 (pred Cortsom, Londonom in VVichmannom). 4X100 m je tekla nemška vrsla Corts. Malitz. Kopke in VVichmanu v 41.7, 200 m Borner 21.9. Oger Ki-raly je porabil za maratonsko progo 2 i 52 :82, Anglež Hasper za 20 km t ■ 08: 18.3 (v 1 uri 17.870 km). V teku čez 110 m lose .je dosegel Avstrijec VVeilheiiti izborili Čas 15.3, Šved Petersson pa nov svetovni rekord 14.7, njegov rojak VVen--ttro 14.9. — Pri Lundvilu na Francoskem je prehodi! Darquay 100 km v 11 :3! • 2, nov francoski rekord, ki je pa še daleč za nemškim rekordom Brockmanna 10 : 24 : 02.4 — Diskos je za- RADIO v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S Telet. 407 lučil Nemec Hoffmeister 46.78 m daleč, Finec Kivl 45.27, štirje drugi Finci čez 40 m; kroglo Oger Barany 14.56 m; v Stockholmu kopje Nemec Schlokat 64.60 m, bolje kot njegov nemški rekord. — Oger Kesmarki je 6kak.il v višino; skočil je 1.96 m, pa so merili in je bilo 1.92J4; priznali so mu 1.94 m. — Ko so Švedi premagali Fince, jim je čestital tudi predsednik finske republike Relander. Nurmija je finska lahkoatletska zveza začasno suspendirala, ker ni nastopil, smo pisali o tem v članku: Ni hotel. — Nov svetovni rekord v skoku na daljavo je dosegel ameriški dijak črnec Htibbard s 7.98 m. Kmalu bomo zapisali: 8 metrov. Radio Slovenska knjiga g radio-tehniki. Profesor Leopold A n d r e 6 , Radio. Osnovni pojmi iz radiotehnlke 214 slik V Ljubljani 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena nevezani knjigi Din 60.—, vezani v platno 76 Din. Koliko let že pozna svet radio in vendar se do danes Slovenec, ki ne zna kakega tujega evropskega jezika, ni mogel poučiti o skrivnostih radia. Zakaj v materinščini ni imel tozadevne knjige. In vendar jih je že nešteto poslušalo radio in si ni znalo razlagati teh zvokov. Zato je Andreejeva knjiga zamašila to vrzel, da orala je ledino na tem in-teresantnem polju. Ko prebiramo knjigo, spoznamo šele jasno, s kakšnimi težavami se je moral avtor boriti, da je Ustvaril povsem novo terminologijo, ki je prav zelo posrečena. Knjiga ima pet glavnih oddelkov. I. Nauk o splošni elektriki. II. Nauk o nihanju in valovanju. III. Specialna radiotehnika. IV. Dodatek o oddajnih postajah. V Stvarno kazalo. Da strogo znanstvena-poljudna knjiga ne sme pogrešati uporabljenih virov, je povsem jasno Delo je pisano poljudno. Vsak izobraženec jo bo razumel, ako jo bo počasi in premišljeno predelal. Snov je obdelana izčrpno in temeljito, znanstveno in poljudno, strokovno in pregledno. Krasi jo 214 slik, katere je prav nazorno in čisto narisal profesor Koželj. Kdor bo to delo vestno preštudiral, bo razumel o radiotehniki veliko več, kot je amaterju treba vedeti. Da, znal si bo sam sestaviti svoj aparat, kar mu bo prihranilo mnogo izdatkov in mu dalo marsikako veselo uro oddiha, da niti ne govorimo o fizikalnem znanju, ki si je bo pridobil ob študiju knjige in sestavljanju aparata Prebrali smo nešteto tozadevnih nemških knjig, pa odkrito povedano, niti ene nismo našli, ki bi bila približno tako jasno, pregledno in poljudno pisana, kot je ravno Andrečjeva Knjiga je tudi prvovrstno opremljena, ličen format, prvovrsten tisk, krasne slike in čeden papir jo prav priporočajo. Ko se letos ctvori v Domžalah 10 kw oddajna domača postaja, bomo v Sloveniji lahko poslušali z detektorji. Tedaj se bo radio-šport pri nas šele prav razširil. In takrat bo skoro v vsaki boljši slovenski hiši lastni radio-aparat in vsak posestnik aparata i)o koristil samo samemu sebi, ako si nabavi knjigo o radio, ki mu bo tako potrebna, kot kuharici Kalinškova Slovenska kuharica. V njej najde vse praktične nasvete in znanstvene utemeljitve posameznih pojavov. Ne bo slovenskega radio-posestnika brez 'Andrejevega Vademecuma radio telefonije. Koliko prijetnih ur sem sam presedel pri ra-dio-aparatu in zato smelo trdim, da je radio idealna, poštena in razmeroma cenena zabava. Mesto gostilne — radio — in boš na materialnem in duševnem dobičku Andrečjeva izvrstna knjiga je tudi radio-ainaterju zvest in zanesljiv sprcmljevalec-prijatelj. Še prav posebno pa priporočamo to knjigo dijakom v višjah razredih. Česar dijak pri pouku fizike ne razume, se bo iz te knjige igraje in temeljito naučil. Knjiga je izvrstno dopolnilo k Reis-nerjevi Fiziki posebno o elektriki tn nauku o nihanju in valovanju. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8. Schenectadv 379 5. Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2, MUnchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, Konigsvvusterhausen 1250. Nedelja, 2. oktobra. Zagreb: 20.30 kvartet Biro-Mahalup. — Praga: 13.05 poročila o industriji, obrti in trgovini, 20 in 21 koncert, 22 časovni signal, Časnikarska in športna poročila. — Leipzig: 20.15 simfonični koncert (Bach, Beethoven) — Toulouse: 20.45 koncert. — Brno: 10 simfonični koucert (Suk: Meditacija, Bach: Simfonija. Mahler: Prva simfonija), 20 koncert, 21.45 arije iz franc. oper, 22 20 vesela glasba. — Rim: 10.30 vokalna in instrumentalna cerkvena glasba, 21.10 odlomki iz opere: La Fanciulla del West. — Oslo: 11 služba božja v garnizijski cerkvi, 20 koncert, 21.30 koncert frnnc. oper. pevke Melle-Blanche-Mauclair — Berlin: 16 prenos proslave Hindenburgove 80 letnice iz stadiona BeTlin-Grti-nevvald (poje zbor več tisoč otrok). 20.30 koncert v proslavo Hindenburgove 80 letnice. — Dunaj: 11 koncert dun. simf. orkestra, 20.05 Revež Jonatan, opereta v 3 dej. Ponedeljek, 3. oktobra. Praga: 13.06 poročila o industriji, obrti in trgovini, 18.33 iti 16.20 borzna poročila, 19 koncert, 20.10 koncert (Sibelius ,Grieg itd.), 22.20 prenos iz N<\rod. doma. — Stuttgart: 20 romantične uverture, 21.15 nemški mistiki. — Toulouse: 20.45 koncert. — Brno: 14.80 praška borza, 19 koncert (Ros-sini, Saint-Saens. Čajkovski itd). — Rim: 20.40 koncert. — Liingonberg: 21 orkestralni koncert. — Berlin: 19.80 prenos iz opere: La Traviata (Verdi), opera v 3 dej., 22.30 produkcije iz italijanske umetne in ljudske glasbe. — Budapest: 17.30 in 21.45 ciganska glasba, 20,80 koncert. Torek. 4. oktobra. Breslau: 21.10 recitacije Maksim Gorkijevih del. — Barcelona: 17.40, 21.10, 21.55 kvintet. — Prsgii: 13.05 o industriji, trgovini in obrti, 16.20 borzna poročila, 16.80 koneort, 21 koncert, 22 čas. signal. — Hamburg: 20 Polarno potovanje, veseloigra v 3 dej. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert, 20,20 starofrancoska glasba. — Rim: 20.40 prenos iz gledališča. — Oslo: 20 koncert. — Dunaj: 16.15 popold. koneort, 20.05 večer arij. — Miinchen: 19.05 Boh&mc (Puccini), prenos iz gledališča. Sreda, S. oktobra. Zagreb: 20.80 komorna glasba. — Breslau: 20 simfoničen orkester. — Praga: 13.05 industr., obrt in trgovina, 18.35 in 16.20 borza, 16.50 koncert, 19 prenos iz gled.: Otrok svobode. — Leipzig: 20.15 Nordijski humor, recitacije ob sodelovanju orkestra. — Brno: 14.30, 18.25 borze. — Rim: 20.40 koncert. — Dunaj: 16.15 koncert, kvartot Silving, 19 prenos iz drž. opere: Boris Godunov. — Miinchen: 20 vesel večer. — Budapest: 16.45 ciganska glasba, 19 prenos iz opere. — Varšava: 18.15 in 20.80 koncert. Četrtek, 6. oktobra. Zagrsb: prenos ljudske igre »Graničarji« (Freudenreich). — Praga: 13.05 industrija, obrt in trgovina, 13.35, 16.20 borza, 16.80 koncert, 10.30 simfonični koncert. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Hamburg: 18.55 Fignro se ženi, kom. opera v 4 dej. — Franklurt: 20.15 dela R. StrauBa (poje E. \Virl). — Brno: 14.30 borza, 19.30 simr. koncert. — Rim: 20.40 koncert. — Oslo: 21.30 cello-kcmcert (A Melsom). — Langenberg: 20 Ciean baron (StrauB) opereta v 8 dej. — Berlin: 18.30 tehnični napredek v gradbi avtomobilov (predavanje), 20.10 Čardaška princezinja (Kalman) opereta v 3 delih. — Dunaj: 20.05 Proslava 70letnice Su-dermannovega rojstva (Zgodbe iz Vzhodne Prusije, Teja, 1-dej. drama). Petok, 7. oktobra. Zagreb: 20.30 kvartet Biro-Mahalup. — Broslau: 21.20 Kirms in Runxendorf, Saloigra. — Barcelona: 22.05 Beethovnova 5. simfonija. — Praga: 13.05 industrija, obrt in trgovina, 18.35, 16.20 borza. — Leipzig; 20.15 Teta Simona, kom. opera v 1 dej.; Pomlad, opereta v 1 dej. — Brno: 14.30 borza, vreme, šport, 19 koncert (Čajkovski, Rubin-stein, itd.) — Rim: 20.40 odlomki iz operete: Čardaška princesa (Kalman). — Langenberg: 20.15 koncert zbora kubanskih kozakov. — Dnnaj: 20.30 poljuden orkestralni koncert. — Varšava: 20.15 simfonični koncert varšavske filharmonije. Sobota, 8. oktobra. Zagreb. 21.30 koneort (klavir, viola). — Broslau: 20 Usodno jajce, groteska. 1 dej., 21.45 potek mednarodne plavalne tekme v Breslauskem plavalnem bazenu. — Praga: 13.05 industrija, obrt in trgovina, 18.35, 16.20 borza, 19 Grofica Marica (Kalman). — Leipzig: 20.15 iz nemških oper. — Rim: 1715 vokalni in instrumentalni koncert, 20.40 prenos iz gledališč. — Dunaj: 19.45 Neumni Jakob, komedija v 3 dej. — Varšava: 20.30 koncert. Lesna industrijo! Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem na svoji PARNI ŽAGI NA ŠKOFLJICI pričel zopet obratovati s polnim obratom Ker sem obrat mnogo razširil in ojačd, se javnosti najtopleje priporočam, posebno graditeljem trgovcem z lesom. Ladijska in oblana tla ter vsake vrste lesa vedno v zalogi. KUPUJEM vsako množino vseh vrst HLODOV ter gozdnih parcel. Prevzamem všakp količino vsakovrstnega lesa v razžaganjc po najnižji ceni. Obenem se vljudno priporočam za izvršitev vsakovrstnih tesarskih del. kot: industrijske stavbe, vile, mostove itd Zagotavljam zmerne cene in točno postrežbo. Fran Martinec mestni tesarski mojster — in parna žaga, LJUBLJANA — PRULE 8 lesna industrija Škofljica pri Ljubljani. Učenec želi vstopiti k solidnemu mojstru avto-mehanične obrti pod ugodnimi (izven običajnimi) pogoji za mojstra. Cenj. ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. 7669 Malboljše šolske violine« godala, potrebščine in strune dobite le pri muziku-strokovnjaku bivšem učitelju Glasbene Matice Alfonz Breznik-u Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata). Vsi na veselico dne 2 okt, t I v restavracijo I, Rahneta, Selo, Začetek ob 4. uri. Priredi jo tamburaško društvo »ČELO«. Vstop prost. — Dobra in točna postrežba. Točijo sc fina štajerska vina. Nizke cene. Za obilen obisk se priporoča RESTAVRATER. t Tužnim srccm javljamo, da jc naša nadvse ljubljena sestra in teta, gosp.i Ljudmila Oreskovič roj. PRIBIL danes previdena s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu vdano umrla. Pogreb se vrši 3. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Levstikova ulica 4. Ljubljana, dne 1. oktobra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Broz poHchnotfn obvestila. % %y, % %. v v* v Odda se mesto obč. tajnika pri trškem občinskem uradu v Domžalah. Pred« nost imajo samci. — Ponudbe, v katerih je navesti sposobnost, znanje jezikov in dosedanje službovanje, naj se vložc do dne 15. novembra 1927 pri podpis, županstvu. — Županstvo trške občine Domžale, dne 24. septembra 1927. 7461 Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. ti priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Javna zahvala. Podpisana posestnica izreka tem potom jugo« slovanski zava- \\Q|oyjij// v LJUBLJANI zj rovalni b a n k i "OlCmjI^ njcno nad vse ku< lantno izplačilo požarne odškodnine za škodo, ki sem jo utrpela vsled strele na svoji lastnini. Pran posebno moram poudariti, da nisem plačala popolnoma obvezno zavrovalnino ter mi je omenjena zavarovalnica izplačala veliko večjo odškodnino, kakor bi bila primorana in jo vsled tega vsakomut najtoplejše priporočam. V Višnji gori, dne 1. oktobra 1927. Ana Groznik, „SpectruiTi" d. di. Inž. Kopista, Dubsky in Krstic tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB-Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—G mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušenA prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. POZOR! Kdor izmed interesentov želi kupiti spalno opravo naj si pred nakupom ogleda mojo solidno izde« lano zalogo pohištva po ugodni ccni, AUGUST ČERNE splošno mizarstvo — Zgornja Šiška štev, 122. Važno za krojače! izšla je nova, velika Knjiga krofaštva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zahtevajte opis knjige! jg^- Najboljši dokaz za dobro kakovost ^MC LUBAS - harmonik jc to, da hoče ponarejati naše harmonike vsak izdelovalec in tovarnar harmonik, pa vendar le ne more napraviti prvovrstnega kakovostnega dela. Kupite torej le izbirne luhas-harmonike F. LUBAS & SIN, izdelovalec harmonik, Celovec (Avstrija). ZAHVALA. Za vse lepe dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše nepozabne sestre in tete, gospodične Ivane Slivar se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo sino pa dolžni vsem, ki ste blago rajnico obiskovali in tolažili v njeni težki bolezni, ji poklonili cvetje na prerani grob ter jo spremili na njeni zadnji poti. Bog bodi vsem obilen plačniki ŽALUJOČI OSTALI. OCI ^odstranite brez bolečin In ncvarnoRtli B U R G1 T. i':roii JO let po zdravnikih pripororanc in v pnrnhl. Burnll-kopi-lJ »« nogo od- otraat pntsuje in pekove npse. MURGIT O. M. R. H.. FREIIiA88INQ, (»moralni zastopnik: Iran Nvctee, Novomento. Slnrenf MALI OGLASI |Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par. j Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. URADNIK samski, absolvent, z večletno prakso na gozdno-industrij. veleposestvu — išče službe. Ponudbe na upravo lista pod št. 7594 NAGRADE^500 DIN dam onemu, kateri mi preskrbi službo sluge pri sodišču, ali slično drž. službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Maribora pod šifro »Bivši orožnik«. ČIPK ARICE ki so pripravljene prevzeti v izvršitev kleklar-ska dela, naj se obrnejo na »Osrednjo Čipkarsko zadrugo«, Ljubljana, Kongresni trg St. 2. 7587 TRG. POMOČNIK vrnivši se od vojakov, 23 let, dobro izvežban v mešani stroki in manu-fakturi, s 7 letno prakso, išče boljšega mesta v mestu ali na deželi. Naslov v upravi pod: 7646. MLAD EKONOM absolvent gosp. šole, izvežban v vseh panogah poljedelstva (spec. kletar), išče v Ljubljani primernega mesta, kjer bi bil lahko poleg študij vsak dan zaposlen najmanj 5 ur v svrho prakse in zboljšanja gmot. razmer včasu od 25. okt. t. 1. do 15. apr. 1928. - Cenj. ponudbe upravi lista pod »Delaven ekonom 7676«. Sprejme se takoj kroj- pomočnik za fino delo, krojaški VAJENEC z Ljubljane ali bližnje okolice in krojaški POMOČNIK za konfekcijske obleke na dom. A. ROJINA, Aleksandrova cesta, Ljubljana. Kuharica se išče za malo župnišče Srednje selo, p. Grohote na otoku Šolta, nasproti Splitu, Dalmacija. Dela malo, zime ni. 7733 2 kolarska vajenca se takoj sprejmeta z vso oskrbo pri mojstru. Vse drugo po dogovoru. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 7762. POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s po močjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycče Industrie!, Rue Enseignement, 37. Ličge, Belgija. Drž. konc. zas. učilišče za STROJEPISJE Gita Peta«, Ljublj., Val-vazorjev trg 6, pritličje. INSTRUKCIJO išče šestošolec I. drž. gimn. Ponudbe na upravo pod: Instrukcija 7768. ZASTOPNIKE za Slovenijo, Vojvodino in Bosno (po možnosti vpeljane pri uradih) iščemo za takoj. Brezkonku-renčni artikli in visoka provizija. - Ponudbe na upravo pod: »Več dela več zaslužka«. 7746 ŠIVANJE sprejmem doma ali pa grem na dom. — ZA KRESIJO 14, I. nadstr. Trgovski pomočnik s 3 letno prakso v mešani stroki, išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod št. 7692. Izučena ŠIVILJA se priporoča za šivanje po hišah. - Naslov pove uprava lista pod št. 7712. Spretna šivilja za perilo išče mesta pri dobroidočem podjetju. — Cenj. ponudbe upravi pod šifro: »Prvovrstna« 7771. Državni uradi. Osebam, ki imajo dobre 'veze pri drž. uradih « Sloveniji se nudi lop postranski zaslužek. - Ponudbe pod »Agilnost« na upravo lista. 7747 Kovaškega V^jgnCa nad 15 let starega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - BARIČ, Švabi-čeva ulica 13, Ljubljana. VAJENCA sprejmem. Dobi plačo, -GUSTAV PUC, kbpar, Tržaška cesta 9. 7671 Novi jezikovni tečaji Angleščina, španščina. — Prof. dr. Pavel Brežnik. Pojasnila: Sluga, gimnazija Vrtača. 7779 Visokošolec (filozof) išče stanovanje in zajtrk proti instrukciji. Event. še kaj doplača. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Dober inštruktor« itev. 7278. STANOVANJE in delavnico dobi zastonj mizar, oženj., brez otrok, na Trojanah pri Zagorju. Poizve se: Rožna dolina cesta IV/21. 7536 DOBRA ŠIVILJA se išče za trgovino, proti mesečni plači. Znati mora dobro in hitro šivati. Mora biti poštena. Re-ilektira se na starejšo moč, ki bi eventuelno pomagala tudi v raanu-fakturni trgovini. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 7648. Išče se barvarski in kem. čistilski moister in popolnoma vešč de-tacheur. — Ponudbe s prepisi spričeval, opisom dosedanjega delovanja in s sliko naj se pošljejo na Parno bojadisaono in kemično čistiono o d j e 1 a ONDRUŠEK - ZAGREB Ilica 50. 7699 čedno dekle zmožno opravljati vsa hišna dela, ki se razume nekaj pri kuhi in šivanju, se Uče k mali družini na Gorenjskem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Spretna« 7367. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE Za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZ.JAK v Mariboru. 5512 STRUGARSKI POMOČNIK mlad, za les, se sprejme takoj pri VEKOSLAV BABIČ, Rečica, Laško. KUHARICO snažno in pridno, ter SOBARICO ki pere tudi perilo, sprejme večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na upravo lista pod šifro »Dolenjsko« Stev. 7644. Sprejmem VAJENCA mizarske obrti. - Istotam se proda ŽELEZEN ŠTEDILNIK in rabljen ŠIVALNI STROJ. Franc Šetina, Gunclje 19, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Prikrojevalce gornjih delov iščemo za takojšnji nastop. Domača tvornica remenja i kožne obuče, Zagreb, Zavrtnica. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav' lista pod »Resnost« 6472 Vajenca sprejmem za sedlarsko obrt z vso oskrbo po dogovoru. FRANC ISKRA, sedlar, Vič 16. 7749 SPREJMEMO takoj s 2 TRGOV. POMOČNIKA za galanterijo in 1 PRODAJALKA za modni oddelek, katera je vešča aranžiranja izložb. - Ponudbe s sliko in zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod šifro: »Veletrgovina v Ljubljani« 7769 Poravnajte naročnino! Preprosto SOBICO s posebnim vhodom, oddam mirni osebi. Cena 250 Din mesečno. - Poizve se Cesta na Rožnik št. 13, od 2—4 popoldne. Ena ali dve lepo opremljeni, na željo tudi prazni sobi v sredini mesta, event. s prehrano, se odda takoj ali kasneje. Naslov v upravi lista pod št. 7765. Cnhll s posebnim vho-OUMd dom in električ. razsvetljavo se odda v sredini mesta solidnemu gospodu. - Naslov pove uprava lista pod št 7741. Solid. sostanovalca sprejmem; na željo dobi tudi zajtrk. - Naslov v upravi lista pod St. 7743. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokofnlnski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. Na lepem, solnčnem kra ju v novo zgrajeni hiši na Glincah cesta XV. št. 8, se odda za dobo več let delavnica — po dogovoru se tudi preuredi v stanovanje Vpraša se istotam. 7683 Posestva Lepo posestvo prodam z vsem gospodar, poslopjem, tik glavne ceste in železn., četrt ure od Litije Gornji Log 5. Pritlična hiša Gaberje št. 80 v Celju z lepim vrtom, 15 minut od glavnega trga oddaljena — je radi nakupa hiše v Mariboru naprodaj. — Cena 70.000 Din. Obremenjena je z Din 35.000.—, torej je v gotovini samo 35.000 Din za izplačati. Povpraša se pri M. OŠLAG, Maribor, Glavni trg štev. 17. 2 krasni parceli na Vodovodni cesti, vsa. ka okrog 1400 ms, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod št. 7519. UIČA z 2 sobama, ku-"lOH hinjo, drvarnico in vrtom — 5 minut od postaje Poljčane. naprodaj. I. WOUK, Poljčane. MLIN in ŽAGA naprodaj na močni, stalni vodi, kjer voda ni nikoli prevelika in ne premajhna. Se lahko vedno obratuje in je vedno v obratu. Posestvo se nahaja tik velikega gozda Naslov v upravi It. 7698. V zelo promet, kraju na Notranjskem, 8 minut od žel. post., ob glav. cesti, se proda enonadstropna hjoo s pritikl., vrtom Illdd in zemljiščem. -Poslopje je zelo pripravno za trgovino na drobno in debelo. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Ugodnost« štev. 7645. MIRNA STRANKA brez otrok, išče solnčno, vsaj 3 sobno stanovanje v mestu za takoj. Plača naprej. Ponudbe pod št. 1717 upravi »Slovenca«. Na stanovanje in hrano sprejmem gospodično, ki jc čez dan zaposlena izven stanovanja. — Za kiesijo 14-1. Cflfan 'eP° opremljeno OUlJtJ z električ. razsvetljavo, v bližini Evrope oddam boljši gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7772. 2 stanovanji soba in kuhinja, ozir. dve sobi in kuhinja, se odda v Spod. Šiški. Naslov v upravi listn pod št. 7773. PRAZNO SOBO takoj oddam gospodični. Poseben vhod. Ljubljana, Reber 3-1., pri Lip. Trgovska hiša enonadstropna, na najbolj prometnem prostoru trga Vransko, se proda ali odda v najem. Ponudbe na J. Govedič, Maribor, Majstrova ul. 16 PRODAM : 2 Vtgond lepega krompirja, 1 vagon lepih namiznih jabolk, » hektoT Ubolčnlka, 20 vagonov bukovih in hrastovih drva, t kozolec s t okni, vež »to metrov wn>. I iftalnira za kavo, 2 težka in en lahek voz, nekaj kadi in sodov, nekej zabojev različnega olja, e#»ence iz kon-kurzne mane Hladin ter nekaj želcznine, vratic pa peči itd., eno kmetijsko kresno zemljiiče. — l.UKA SK-N1CA, trpovi-r, Šmarje pri Sevnici. 7727 Vsakovrstno zlato hopolc po najvišjih cenah -'erne, jnvalir, Ljubljana VVolfovs ulica štev. > Po zelo ngod. ceni se proda 1 prav dobro ohranjen kopirni stroj »A L E A«, ročni pogon, kopira izvrstno; 1 PRE-LUKNJAČ (ena luknja-zvezda) ter 20 kopirnih TRAKOV za pisal, stroj 16 mm, vijolet. Vse prvovrstno. — Pojasnila se dobe v zalogi pohištva, Cel)e, Glavni trg 12. Par torbakov ! čednih, kupim k sedlu | (Satteltaschen). Ponudbe z navedbo cene upravi lista pod: Torbakl 7414. □V* Razpisujemo dobavo 12 komadov borovih dreves in 100 žaganih PRAGOV. ■ Ponudbe je vložiti do 13. okt. t. 1. Natančnejši pogoji se izvejo pri Direkcij drž. rudnika Za-bukovca, p. Griže. 7728 Proda se radi selitve: dve omari za obleko, ena kredenca, ena postelja z mrežo in modrocem, en štedilnik. Cena za vse 1570 Din. Pred tremi leti je bilo novo. - Bohoričeva ulica 27, podstrešje. HLODE bukove la. in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini partia žaga V. SCAGNETTI — LJWT Pozor! TBIl - Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih /p- otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poni klanje JV^jCs*, dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA" C. D. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovska 4 Minoritski samostan v Ptuju ima naprodaj 30 (trideset) m3 hrastovine na panju, pri Novi Cerkvi v Halozah, čisto pri javni cesti, ter na panju, v Stanošini in v Sedlašeku, pri stezi. Za informacije na licu mesta se jc obrniti na minoritskega logarja g. Ign. SakelSka na Gojkovi-Stanožina (p. Podiehnik). 7702 jesenskega in zimskega blaga, vabim cenj. odjemalce, da si ogledajo krasno izbiro za vse vrste oblek, po najnižjih cenah. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodn/eštaferski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°!0 na trimesečno odpoved 80/0 Svetovno znane iz Bludenza in emajl-tablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje ing. Mate Gusclj, Ljubljana»Šiška, Jcrncjeva cesta 5 — tik staro cerkve Naročila se že zdaj sprejemajo Francrosfea liniija, Cie. Gle. Transatlantique. V južno Ameriko, Argcntinijo, Uruguay, Peru, Chile, Avstralijo, severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije. Havre-Newyork samo dni čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie. Chargeurs Reunis, J^lFi^^l Sud-Atlantique, p^mjf^g^- Transporta Maritimes. jKtt^ ^"ffi Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Meščan, kuhinja »Pri Zvezdi« Maribor, Pod mostom 11 v bližini državnega mosta, vodi sedaj prodaja po najugodnejših cenah in samo na cteSseHo Daje abonentom obilen obed in večerjo za mesečnih 375 Din, to je 12.50 dnevno. Za obilen obisk se priporoča R. SMOLEJ. Kolodvorska ulica štev. 35 LJUBLJANA. Prešernova ulica Ua. S® (i lastnem sanje, kakor jih živa duša na svetu Se ni imela — kar verjele ne boste! Hoj, Nan, slišiš! Bel! .. . Zdajci sc je poleg njega prikazala nerazločna po stava in nek glas mu je rekel: »Ali blagovoliš povedati, kaj ukazuješ?« Ukazujem?... Joj, gorje meni, poznam tvoj glas! Govori, ti — kdo pa sem jaz?« Ti? Resnično, sinoči si bil naš prestolonaslednik, danes pa si moj miloetivi gospod in vladar, Edvard, kralj angleške države!« Tomažek je zagrebel glavo v blazine iti milo za-ječal: »Joj, torej niso bile sanje! Pojdi počivat, dobri gospod — in prepusti mene moji tugi.« Tomažek je iznova zaspal in imel je tele prijetne sanje. Sanjalo se.mu je, da je bilo-poleti in da se je popolnoma sam igral na lepem travniku. Zdajci se mu je prikazal palček, samo en čevelj visok pritlikavec z dolgo rdečo brado in grbavim hrbtom, in mu rekel: »Kopaj pri tistem štoru.« Tomažek jc storil, kakor mu je bilo rečeno, in je izkopal dvanajst svetlih novih novcev — čudovito bogastvo! Ampak to še ni bilo vse, kajti palček mu jc rekel: »Poznam te. Dober dečko si in pošten; tvoje bede je konec, zakaj prišel jc dan tvojega plačila. Na tem kraju kopaj vsak sedmi dan in vselej bos našel isti zaklad, to jo dvanajst svetlih novih novcev. Ampak povedati no smeš nikomur — sam zase moraš obdržati to skrivnost.« Nato jo palček izginil, Tomažek pa je odhitel s svojim zakladom domov v tislo umazano zagato mrmrajoč sam pri sebi: Vsak večer dam očetu en peni: mislil si bo, da sem ga priberačil, in veselo bo njegovo srce, jaz pa ne bom več tepen. En novec pa dobi vsak teden dobri duhov nik, k i me je učil, ostale štiri pa mati, Nan in Bet. Tako bo konec našega gladoven ja in naših cunj, koiiec strahu iu jeze in grdega ravnanja.« sem pri tem tako nedolžen kakor novorojeno dete nad grehi, ki--« Poberi se mi izpred oči, glupec! Tvoje čebljanje me dela blaznega! Počakaj! Kam pa letiš? Ali ne moreš še trenutek ostati? Ali so krenili proti jugu?« »So, gospod — kakor sem bil žc rekel, glede tiste zlomkove krače moram reči, da novorojeno dete ni manj nedolžno kot--« »Si-li še vedno tukaj! In šc vedno klepečeš? Izgini, sicer te zadavim!« Strežaj je izginil, Hendon je odhitel za njim preskakujoč po dve stopnici na en korak in mrmral: »Tisti lopov bo, ki je trdil, da je fant njegov sin. Torej sem te izgubil, mali moj go-spodič — bridko mi je, ko mislim na to — tako zelo sem te vzljubil! Nalcl Primaruha, nisem te izgubil! Nisem te izgubil, zakaj vso deželo hočem prebrskati, dokler te zopet ne najdem. Revež — tam-lc je njegov zajtrk — in moj tudi, ampak sedaj nisem lačen — naj ga snedo podgane — naprej! Hitro dalje! To je moje geslo!« Ko se je na vso moč prerival skozi šumne množice na mostu, mu je venomer prihajala prijetna misel v glavo in večkrat je rekel sam pri sebi: Godrnjal je, ampak vseeno je šel — šel je, resnica, zavoijo tega, ker je menil, da ga je Miles Hendon pozval; prijeten fant — dobro vem, da ne bi bil sel na besede koga drugega!« Štirinajsto poglavje. »Kralj j c mrtev — živijo kralj!« Isto jutro malo pred zoro se je Tomažek pre-budil iz trdnega spanja in v temini odprl oči. Molče je ležal nekoliko časa, skušal zbrati zmedene misli in utiske ter posneti iz njih nekoliko pomena, kar je naenkrat radostno a oprezno zaklical: »Sedaj razumom vse! Hvala bodi Bogu, naposled sem se resnično prebudil iz sanj! Radost, pridi! žalost iV-gini! Hoj, Nan! Bet! Vrzita slamo raz sebe in se požurita semkaj k meni! Povedal vama bom take Mark Twain Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »In tako si ti bedak — trap, ki te vsakdo lahko ocigani! Vrag naj vzame vse take kot si ti! Vseeno se nemara še nobena nesreča ni zgodila. Mogoče mladič ni imel hudobnega namena. Takoj grem za njim. Pogrni mizo. Počakaj f Odeja je na postelji ležala tako, kakor da bi človek ležal pod njo — ali so je to zgodilo po naključju?« »Ne vem, dobri gospod. Videl sem pač, da je mladič imel nekaj opraviti z odejo — tisli, ki je prišel po dečka.« »Tisoč medvedov! To je storil, da bi mene pre-varil — ocito je, da se je zgodilo, da bi si pridobil časa. Poslušaj! Ali je bil tisti mladič sam?« . »Popolnoma sam, gospod!« »Ali dobro veš?« »Dobro, gospod.« »Zberi svojo raztreseno pamet — pomisli malo — vzemi si časa, človek!« Po kratkem pomisleku je. strežaj dejal: sKo je tisti prišel, ni bilo nikogar ž njim; vendar pa se zdajle spominjam, ko sta obadva stopila med množico na mostu, je iz bližine priskočil nek človek, kakor pravi lopov, in baš ko jc prišel do obeh---« »Kaj se je potem zgodilo? — Ven z besedo!« je zagrmel nepolrpežljivi Hendon in mu prestrigel besedo. Baš v tistem trenutku jih je zajela množica, tako da nisem nobenega več videl, a tudi nisem utegnil, ker me je klical gospodar, ki se je drl nad menoj, •ker sem v tem pozabil na kračo, ki jo je bil naročil pisar, dasi lahko pokličem vse svetnike kot priče, da PBKHMailKE POTREBŠČINE ZH OPNLOliRHPH preservat, fixat in ostale po- Lil©. EHRHGH, LJUSLJHNH ---—--------------: TREBSČINE VEDNO V ZALOGI PRI SELENBURG0VA ULICA ŠT. 6/1. TELEFON ŠT. 2980 ZAKAJ TECI VES NAROD? Doca, lene, moli«, vsi se udeležujejo nov« tekme ČOKOLADE MILKA SUCHARD za veliko mnoilno dragocenih nagrad. Samo pokuslti Suchardovo Čokolado Je Se pravi ulitek. Bon se dobi v vsaki tablici po 1 In 2 Din. kamnoseški mojster v LinMlam, Resljeva c. 30 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilife po nalnlžfih cenah. H.Kožuh-BBFlot nudita najceneje , bakrene kotle p LJubljana, Stari trg Ha. DOL obvezo in spregledajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 par in pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefirja, barhenta, flanele in sploh vse manufakture na veletrgovino R. SlCT-meckl, Celje $1. 18, kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. .J po znižanih cenah vsakovrsten sub, tesan in sagan ies. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana. Dolenjska cesta štev 12. Kralt. angleSKa porobrodna linija ROYAL MAIL LINE za iUtHO AMERIKO Drazllllo - Uruguau - Argentini}« In KUDO - CHILE - PERIJ. Informacije se dobe brezplačno pri zastopniku: LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 26 JABOLKA krompir, zeljnate glave Ima na zalogi GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA. Stalna razstava najmodernejših aparatov se nahaja v nail trgovini — VavCarjeva ulica S — poleg JustICne palaCe. prve in največje tovarne na svetu znamke „His Master's Voiee" ima samo stara, domača, leta 1900 ustanovljena specijalna tvrdka A. RasDerger. Unbllana. zrtt^Szz: Interesenti I Pridite, oglejte in poslušajte nage izdelke I Vsak aparat umotvor! Velikanski očarljiv učinek I Kolosatna jakost in jasnost glasu naših gramofonov nedosegljiva. Frapantno učinkujoči kovčeg-aparat. — Ogromna zaloga umetniških plošč s posnetki svetovnih pevcev kakor Caru«o, Šaljapin. Riillo, llaltislini. Slezafc itd. Našo lepo slovensko pesem pa prenašajo naši ljubljenci Banovec, Kovač. Pečenko, Zaršan, Zupan in drugi polom miših plošč v najoddaljene kraje naše domovine — in še dalje. Klasična godba. — Jazzband — Narodna «odba. Orjaški gramofoni u dvorane, kavarne, restav arije kine. Interesentom pošiljamo ilustr. katalog aparatov in seznam plošč brezplačno. Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo! KNJIGOVEZNICA K. T. D. ertalnlCB ln Ma poslovnih tnllg vLMid.MMvaoU/11 Teleion itev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poltni ček 10.533 Mestna hranilnica ljubljanska Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri niej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar HaSI ro]ahl v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, herie denar tu popolnoma varen SMS?" Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. ^ i ■ o Pristno slivovko riroženko, brinjevec. konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gosposka ulica št. 19 Postrežba točna. — Na drobno in debelo. Jakob Perhavec, Maribor tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnib vin in sirupov. Najboljši šivalni stroi jo edino le 6BIMB II m za dom, obrt in Industrijo ter švicarski pletllnl stroj ,,DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji UR ANI A" Josip Peteline Ljubljena bliiu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorlm novo, moderno urejeno mesnico v soboto, dne 1. oktobra 1927 v Florijanski ulici št. 42. Prodajalo se bo vseh vrst meso in mesnih izdelkov. Znižana cena govejemu mesu in sicer: meso pita-nih volov od pol kg dalje, prvovrstno, kg Din 18, drugovrstno Din 16.—. Z« obilen obisk se slavnemu občinstvu priporoča Jakob Jesih, mesar Forijanska ulica Pogačarjev trg TVORNIM KIH.imOtrBMXUUrWlRNllA imSTUUOOA s. okužba ».oz.ljubuana ,/./ s PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKE CENEII Ceneiie kot ori RAZPRODAJAH se dobi osakoorsino manu/aklurno blago samo pri TRPIN, MARIBOR, o/aon, trg itev, i7 L d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta IO Telefon št.2057,2470 n 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16.000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest posojila »er 2x/% % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000__ n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.-, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.