T1 rz: iloTouki dnevnik v Združenih državah Velja za ne leto - • • $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inonmitvo celo leto $7.00 n GLAS Ust . slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in | the United States. □ Issued every day except Sundays □ and legal Holiday«. 75,000 Readers. « ----7-a------- .. i i 1 n i ——e TELEFON: CHclaem S—3878 Entered as Second Class Matter,. September 21, 1983, at the Poet Office at New Tvk, N. Y., wider Act of Coagrc •i of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 8—8878 NO. 119. — STEV. 119. NEW YORK, THURSDAY, MAY 21, 1931. — ČETRTEK, 21. MAJA 1931 VOLUME lUlL — LETNIK 11X11 PAPEŽEVA DRŽAVA NOČE PRIZNATI ŠPANSKE vatikan smatra sedanjo republikansko vlado le kot začasno vlado V Vatikanu bodo počakali, da se bo španski kralj odpovedal prestolu. — V Madridu se je doznalo, da novi španski poslanik ni še izročil svojih po-verilnih listin sveti Stolici. — Duhovniki, ki nimajo potrebnih diplom, ne smejo poučevati v ljudskih šolah. — Barcelonski mestni svet j e o-dobril resolucijo, naj se izžene jezuite iz Španske. VATIKANSKO MESTO, 20. maja. — V svrho, da razjasni zelo zapleten položaj, je izdal danes Vatikan poluradno ugotovilo, v katerem pravi, da sveta Stolica dozdaj še ni priznala vlade španske republike. Ko je bila ustanovljena provizorična španska republikanska vlada, je obvestila o tem apostolskega nuncija v Madridu ter izrekla željo, da bi med Vatikanom in novo vlado vladali isti prijateljski odno-šaji kot so vladali med Vatikanom in monarhistič-nim režimom. Nuncij je po naročilih iz Vatikana potrdil sprejem tega obvestila ter izjavil, da je bil Vatikan vedno naklonjen španskemu narodu. Danes je bilo pa tuka'j pojasnjeno, da Vatikan ne more priznati španske republike in sicer iz dveh razlogov. ... Prvi razlog je, ker se španski kralj še ni odpovedal prestolu, ampak je odšel iz Španske v namenu, da počaka nadaljnih razvojev. Drugi razlog je pa, ker je sedanja republikanska vlada, kot sama pravi, le provizorična. Definitivno obliko vlade bo dobila Spans ka šele po splošnih volitvah. Sedanji odnošaji med Špansko in Vatikanom temelje na priznanju začasne sile, ki vodi usodo španskega naroda. Te dni bo dospel v Rim kardinal Segura, ki je bil pobegnil v Francijo. V Rim sta namenjena tudi dva škofa, ki sta pobegnila pred podivjano dr-haljo, ki je požigala cerkve in samostane ter plenila cerkveno lastnino. Ti trije cerkveni dostojanstveniki bodo podali papežu natančno sliko o položaju. Kardinal Segura se mudi začasno v Lurdu. Odločno je zanikal, da je zavedno odpotoval iz Span- green je obdolžil bankirje Odpoved kredita kot varnostno sredstvo proti tvorničarjem. — Green' je pohvalil papeževo poslanico. HOUSTON, Texas, 20. maja. — Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je izjavil -danes, da je izvedel od gotovih tvorniliarjev, da jim bodo ustavljeni bančni krediti, če ne bodo znižali plač v svojih Obratih. — To je manever, — je izjavil Green," da se lahko prisili uplivne delodajalce, da ne dvomijo še nadalje o tem, da je splošna depresija v deželi Green opozarja na dejstvo, da so bankirji delali isto tekom depresije, ki je sledila atavki v poljih mehkega prerruoga. Klar se tiče krize same je položaj nekoliko boljši. Omenil je zaunlepa je omedlela, ko je izvedela, da se je pripetila nesreča. svoje četrte žene ter se je baje že začel ozirati po peti. MEMJPHIS, Tenn., 20. maja. — Pred tukajšnjim sodiščem se vrši znal žilna razprava za ločitev zakona. 84-letni I. G- Crisp, ki je bil že štirikrat poročen, se hoče ločiti od sxioje četrte žene, iti je stara komaj petintrideset let. Pravijo, da preveč rada pleše in da ji sploh rojijo po gluvi neumnosti, ki bi ne smele ro j iti dobri zakonski ženi. Možak, ki se je neustrašeno boril v državljanski vojni, je danes solznih oči pripovedoval sodniku, da se njegova ženica vdaja pijači, -da kadi, hodi na zabave, pleše z mlradimi fanti in se ne obnaša tako kot se spoddbi poriciieni ženski. Ona mu očita stisfeavost in čemer- . j 1-1 * -ini - M103"' -ter pravi, da ga je vzela le iz ske. Udpotoval je le začasno, in k odhodu ga je prijateljstva, ne pa iz ljubezni. Crisp je rekel, da si bo tokoj, ko se bo ločil od sedanje, nakopal še peto-ženo na vrat. Prva mu je umrla naravne smrti. Druga se je po desetih letih ločila od njega. Deset let je živel s tretjo, ki je pa (menda od samih zakonskih sladkosti) skočila v vodo in utonila. b0ljševiki in finski fasisti Veteran Državljanske-- vojne se hoče ločiti od Poslanica protestira pro- ■ « v • 1« napotila sila razmer Kardinalovo poročilo bo mogočno vplivalo na politiko, ki jo bo izvajal Vatikan napram Španski. MADRID, Španska, 20. maja. — Papež je poslal provizorični španski vladi ostro noto glede protiverskih nemirov, ki so se vršili prejšnji teden na Španskem. Ker španska vlada na noto še ni odgovorila, ni imel novi španski poslanik Luiz Zuelta prilike, da predloži svoja poverilna pisma vatikanskim oblastim. RAFAELOVA SLIKA V OSUEKU ti sovražni propagandi, ki utegne biti usodepol-na za obe državi. MOSKVA, Rusija, 20. maja. — Vse sovjetsko čosopisje se ipeča z ostro poslanico, katero je sovjetska vlada naslovila na vlado Finske. V nji protestira proti širjenju protl-ruske propagande, katero širi ivlada po "deželi 'ter s tem ogroža ne le svojo lastno varnost, temveč tudi sovjetske republike. vi tukajšnji vili. Trije detektivi so stražili vilo, da ga zavarujejo pred nadlegovanji. Komentarji "Izvestij" in "Prav- izhajati. načrti nove Španske vlade Poljedelski načrt španske vlade. — Spor s cerkvijo še ni rešen. MADRID, Španska, 20. maja. — Vlada je danes proglasila svoj poljedelski program. Veleposestva namerava obratovati na kooperativni način, a mora imeti za to se dovoljenje narodne 'skupščine. Zaenkrat-še ne bo zaplenjeno ni-kako veleposestvo, pač ipa se bodo vršili eksperimenti. Če bodo eksperimenti uspešni, bo sprejeta posebna postava, ki bo u-vedla novi na&in. Katoliški list E1 Debate sme zopet eksp0rt žganja iz kanade Parlament Canade je zavrgel tozadevni predlog. Polkovnik Robinson je trdil, da bo Canada na izgubi. OTTAWA, Canada, 20. maja. — Postava, ki je bila sprejeta Iransko leto tekom liberalne vlade ter prepoveduje eksport žganih pijač v Združene države, je sedaj podlegla prvemu napadu, katerega so vpri-zorili nanjo konservativni elementi v parlamentu. Resolucij-a polkovnika Robinsona tra preklic postave je bila odklonjena. Oni, ki je stavil predlog je poudarjal, da lahko dobi Amerika toliko pijače ko6 hoče, dočim b3 Canada izgubila dohodek. Izgubo carinskih dohodkov za pišočo se ceni že sedaj na več kot devet milijonov dolarjev. Rv.zventega pa obrežne straže še vedno obstreljujejo canadske ladje. BEONVILLE, Miss., 20. maja. — V bližini je bil včeraj zvečer ustreljen farmer Arthur Horn. Ustreljen je bil, ko se je nahajal na poti v sodišče, da izpove proti butlegarjem. de" poudarjajo, da ustvarjajo metode finskih fašistov sovražne razmere in da spadajo sredstva, katerih se poslužujejo med najbolj priznane metode fas'etov. Nota poziva finsko vlado -da moro gledati na to, da se protisovjet-sko razpoloženje ne širi ter da ne nastane položaj, ki bo nevaren za obe driKJvi. morilka svojega moža _________oproščena Porota je po kratkem posvetovanje op r o s t i 1 a mlado Amerikanko, ki je baje v silobranu u~ smrtila svojega moža. N1CA, Francija, 20. maja. — Danes je bil tukaj končvm proces proti Mrs. Charlote Nixon-Nirdlinger, ki je bila svoječasno proglašena za kraljico lepote v Ameriki Lepotica je ustrelila svojega moža, in se je morala zastrantega zagovarjati pred poroto. ' Državno pravdnlštvo sploh ni zaslišalo nobene svoje prilie, njen zagovornik je pe rekel, da je obtožen-ka preveč lepa, da bi bila zmočna storiti kak zločin. Svojega moža je baje ustrelila ry silobranu. Zagovorniki so se posvetovali samo deset minut, nakar so jo opro-st'lL Dvorana je Ibdla nabito polna. Obtoženka je solznih oči pripovedovala, da ji je mož očital, da ima razmerje z drugimi moškimi, kar pa seveda ni bilo res. V jezi jo je grabil za vrat ter jo pričel daviti. Nji ni kazalo drugega, kot prijeti za revolver ter ga ustreliti. Vrednost padla. pesete je danes zopet SN0WDEN ZOPET NA SVO-JEM MESTU LONDON, Anglija, 20. maja. — Philipp Snowden se je po težki bolezni danes zopet udeležil kabinetne seje. Tovarišem - ministrom je povedal, da se izborno počuti. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. maja. — Izvedenec dr. Atzel je sporočil, da je nafel v Osijeku sliko stavnega srednjeveškega slikarja Rafaela. Slika predstavlja Marijo z detetom. Poleg Marije kleHta sv. Elizabeta in Natančna vsebina papeževe note ni bila objavljena. Luca de Tena, ki je urednik nekega monarhi-stičnega lista, in njegovi tovariši so še vedno v je-j sv. Jožef, siika je bi je ttberno ohra-či. Dolže jih, da so odgovorni za požiganje cerkva njena ter j«-neprecenljive vredno-in za plenjenje cerkvene lastnine. Kabinet je danes odobril predlog vzgojnega ministra, da se ne sme prodajati v inozemstvo dragocenih predmetov, slik in knjig, ki so last raznih španskih samostanov. Vsi učitelji, ki poučujejo na ljudskih šolah, morajo imeti predpisane diplome. Ta odredba je v prvi vrsti naperjena proti du- POTRES NA PORTUGALSKEM LIZBONA, Pontugalska, 20. maja. Prebivalci tukajšnjega mesta so občutili danes zjutraj dva mofžiaa potresna sunka, ki sta se .pojavila v presledku dveh minut. Ljudje so sicer trumoma drli na ceste, toda potres ni povzročil nikake* škode. Kmalu na to je dospelo poročilo, da se je pojavil potres tudi na Ma-deiri. hovnikom, ki so poučevali v šolah, diplom pa niso ■ imeli. BARCELONA, Španska, 20. maja. — Po tri urni debati je barcelonski mestiii svet odobril resolucijo, ki zahteva, naj se izžene jezuite iz Španske. Za resolucijo je bilo oddanih trideset, proti nji pa enajst glasov. NOVI POLETNI NAČRT * LONDON, Anglij-a, 20. maja. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Moskve poročilo, da je sovjetska vlada imenovala poseben odbor, kateremu je poverila nologo, naj sestavi nov petletni načrt. Novi,načrt za industrijalizadjo Rusije bodo začeli izvrševati le.a 1933 ter bo za vršen koncem leta 1937. Ruske oblasti pravijo, da bo leta 1937 zamogla sovjetska Unija v vseh cz Tih tekmovati z Združenimi državami in da jih bo najbrž še nad-krilila. SLEPAR SE JE SAM JAVIL OBLASTIM CHICAGO, III,, 20. maja. — Tukajšnjim oblastim se je javil John Factor, katerega je že dolgo časa iskala angleška policija, češ, da je odleparil razne družbe-za pet milijonov dolarjev. Rekel je, da je vse lat, kar se govori zadnji čas o njem. PONAREJjUXI DENARJA Včeraj so aretirali 0 Za New York l& celo leto $7.00 Za pol leta —........................»48J0 Za inozemstvo ma celo loto _____$7.00 Za pol leta ................................-$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" lahaja mM dan lzvzemil nedelj In praznikov. Dopisi bras podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-pdHlitt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nam tudi prej in Je bivališče da hitreje najde- mo naslovnika. NABODA* US W. 18th Street. New sni York, N. T. JUŽNA AMERIKA. V Združenih državah prav malo vemo, kaj se pravzaprav dogaja po raznih južnoameriških republikah. Poročila, ki jih objavlja časopisje, so bodisi zlagana, bodisi a najboljšega ju-gcslovansek&a. pevca, kar smo jih dosedaj slišali v Ameriki. Želja je bila, da bi prišel pevec ponovno v naselbino, predno se poda v domovino. Želja se mm ni uresničila, ker je odpotoval. Pri prvem koncertu nismo pokazali zadosti dobre volje z ozirom na slabe čase. Toda edini vzrok pa vendar to ni in vsakdo mora priznati, da igra tu tudi malomarno vlogo. Virata konbertne dvorane so se odprla ofb osmi uri zvečer. Program je bil vabljiv, toda žal, koncert je pdsetilo komaj 50 poslušalcev. Svetozar Banovec je dosegel med nami lepe uspehe, ki jih je njegova umetnost v polni meri vredna. On spada brez dvoma v vrsto naših najsposobnejših umetnikov in lahko s polnim uspehom reprezentira našo pesem pred vnanjim svetom. T. Hrenovec. mi moramo čakati na milost. Kdaj se bedo izboljšali časi, to vedo večji gospodi. Tukaj je že zelo gorko. Lepe vrtove imamo obdelane in rože so v lepem cvetju. Naročnikova žena. J,Peter Zgaga | SAFETY FIRST. Strašen samomor. Te dni je na Sušaku izvršil strašen samomor 19-letni gradbenik Oskar Weiss iz Karlovca. Skočil je pri mostu Sv. Ane na železniški nasip baš iv hipu, ko je privozil brzo-vlak. Nesrečnež, ki je priletel iz višine 30 metrov na progo, se je že pri padcu ubil, polei tegu ga je pa pregazila še lokomotova. Pokojni je obiskoval obrtno šolo v Mariboru, zadnje čase je bil pa nameščen kot klentraktualni uradnik v Nišu. Pred dnevi je v Nišu izvršila samomor neka mladenka, katere fotografijo so,našli pri Weissu. ©va dni po njeni smrti je Weiss telefonično govoril z njenim bratom, ki mu je poslal pismo s fotografijo. Zdi se, da je Weiss izvršil samomor, ker je bil zaljubljen v njo. VABILO K PREDSTAVI KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO 66 V N E DE L J O 24. MAJA Začetek točno ob 4. uri popoldne. na 62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK v korist domu slepcev v : : : ljubljani j : : .......................... ...............jponj^: . 1. Blejskemu jezeru — poje mešan zbor "Bleda" 2. Pomlad, V. Vodopivec—poje mešan zbor ''Bleda'' 3. Slovan na dan! Anton Schwab — poje moški zbor "Slovan" 4. Slovenski svet ti si krasan, H. Volarič, — poie moški zbor "Slovan" "DOMEN" Narodna drama v 5. dejanjih. Oaebe: DOMEN — ANKA —. JUREC — SOVA-- URH-- -----VINKO OVCA ---- TONČKAJUVAN -----JOHN MAČEK ---AGRICIJ JERMAN '---FRANK STAROiA META------------HELEN KAPLA JERICA----------MINKA SRŠEN ŽUPAN--------FRANK KERŠMANC KERSEVAN) _ SKENE )-------GERALD GOSTIČ SPILKIN JOŽEK------ FRANK KERŠMANC KLEMEN--------TONY CERNKOVIČ TENKC«---------FRANK VOYSKA GOLOBEK---------LUIS PELICH BIRIČ----------FILIP MAZOVEC ANŽE ) FRANCE)----------MIRKO CERAR IGRA SLOVENSKI ORKESTER Po predstavi prosta Nabava. Za drugo, kar spada k taklpi prireditvam, bo vse preskrbljeno. — Za obilno udeležbo se v imenu Slepcev in 0r. "Bled'' uljudno priporoča-— ODBOR i 9J i 1 I m i 23jodba, ki jo bom danes povedal, ni nič posefbnega, pa je značilna v otavih ozirih. Živel je možak, precej premožen je bil, pa kuj mu je koristilo bogastvo, ker je imel tako hudo ženo, da ji ni bilo para v devetib furah. Vsako besedo mu je prežvečila, vsak krajcer, ki ga je po potrebi ali brez potrebe zapravil, mu je očitala. Revež je imel poleg vsega bogastva že na tej zemlji pekel. NekoS je pa nevarno zbolela, in zdravnik je dejal, da se je bati najhujšega. Oh, vi ne vea'e, kako je ubogi možak hrepenel po tem "najhujšem". Bil je sicer bogabojai človek ter se je postil razen ob petkih tudi ostalih šest dni v tednu, ker mu je preljuba ženica očitata vsak grižljaj. Ko je zbolela, mu jc postalo nekako lahko pri srcu. Še celo k gespodu fajmoštru je šel in mu ponudil denar za pet svetil) maš, če bi jih maševal in mplil, da Ta! jo Fng čimprej vzsl k sebi. Gospod fajmošter je bil pa še stare vere mož in ni hotel vzeti denarja iu. tak ivelikodušen namen in je našega rojaka celo ozmerjal in zapodil. Slednjič je pa Bog vseeno uslišal njegove vroče molitve, toda, kot bo~te razvideli iz pričujočih vrstic, uslišal jih je le napol. Bolezen se ji je iobračala vedno na slabše. Nekega večera je rekla možu: — Dva piščanca mi ocvri in pol litra vina mi prinesi. — Aha, — zdaj se ji pa že meša — si je mislil rojak — pa je vseeno šel cvret piščance in je stopil v cštarijo pa pol litra vina. Toda, ko se je vrnil, je bila nje-geva ženi ia že mrzla. Malo se je po-solzil — pravijo, du lako manira zahteva — nato je pa sam zaužil piščanca in ju zamolčil z vinsko kapljo. Šele nato je šel v farovž in k mež-narju in po pogrebce. Dva dni so jo hodili kropit, tretji dan so jo pa zabili v trugo in se pripravili nra pogreb. Vdovec se je z levim očesom solzil, z drugim se je po dekletih oziral in je takole površno že nekaj izbral. Saj vea.e, kakšni so dedci. Pogrcbci so prijeli trugo in jo odnesli po stopnicah. Na spolskem vožnem pragu se je pa prvi izpod-taknil, in padel. Ostali trije so izpustili, truga se je prekopicnila, pa-krov je odletcl — in kdo *bi vam o-pisal rradaljne strahote. Ljudje so pobegnili v pošastni grozi, le "vdexvee" je kot okamenel obstal. "Pokojnica" se je namreč dvignila v trugi, grdo ea je pogledala in mu rekla s hreščečim glasom: — Kje sta piščanca in kje je vino, a? Pozneje, ko so prišli žandarji, mrliški ogleda in zdravnik, se je dognalo, da sladka ženica pravzaprav ni umrla, ampak da so jo prijeli neki čudni krči, ki so jlo toliko časa držali, dokler ni padla s trugo vred na tla. Padec jo je spravil zopet k zavesti in življenju. Za usmiljenja vrednega možička so začeli stari časi. Neprestano ga je jezila, vsako besedo mu je prežvečila in mu očitala vsak grižljaj. Še dolgih petnajst let ga je jezila in mu (grenila že itak grenke ure, nazadnje je pa ljubi Bog vseeno Uslišal njegove prošnje in molitve ter Jo je poklical k sebi za "keep". Baje so jo bile pobrale kar tri bolezni hkraiti — putika, jetika in žolč se ji je zlil. Zopet je bilo treba iti k gospodu, mežnarju in po pogrebce. Zopet so jo hodili dva dni zaporedoma kropit .tretji dan so jo .pa zabili v trugo. Toda ko so prinesli £rugo po stopnicah, je stal vdovec v veži in na debelo posipal z žaganjem spolski prag. In zapovedovalno-proseče je svaril pogrebce — Le mert^j te, fantje, da se na (pragu kateri ne izpodt&kne. Nočem, da bi aa »opat; pripetila toka nesreča fcot se je pared petnajstimi leti. Safety first! _____ "Qllft i A S Q S A1 NEW TOU, THURSDAY, MAT 21, 1931 LAKOHT BLOVKNI D AHA iu L. PEEN; IVAN PETROVIČ SUHACEV Ivan Petrovič se je pojavil nekega dne (popolnoma neopažono) v našem mestu. Prenočil je v hotelu tretje vrste in se že drugo jutro poda! na rektorat vseučilišča. Tam je v nekem jeziku pojasnil to in ono, skratka cand. ing., želi polagati diplomski izpit. Pregledali so listine, vse je bilo v redu. Izdala jih je univerza -v P. Le svedočba o zrelosti je bila, to je, n: bila — nu, bilo je nekako potrdilo, da je zelo verjetno in možno in so podpisali tudi prijatelji, da je Ivan Petrovič nekoč tam in tam položil zrelostni izpit. Gospodje na r?ktoratu so izjavili, da je to potrdilo (dobesedno so rekli: nakazilo) nezadostno. Ivan Petrovič se Je naj pretf začudil, potem že bolj začudil, nato je bil užaljen n naposled upravičeno jezen. V :*vcii je/i je razložil, da je to naka-eilo pravomočen dokument, gospod je kazal pečate in podpise (večkrat je rabil besedici a propos in s'il vous plat). Gospodje so poslušali, tudi prikimali so parkrat, naposled pa so mu rekli kratko in odločno, naj prinese — boljši dokument. Ivan Petrovič je ogorčen nad to brezobzirnostjo zapustil rektorat in se ročno podal k upravniku akademskega doma (kdo ga je tako natančno poučil o razmerah v našem mestu, nt znano). Ivan Petrovič se je burno predstavil, cand. ing. in to in povprašal, kako je s sobo. — S kakšno sobo? — se je začudil upravnik. — Nu, z mojo sobo! — je odvrnil Ivan Petrovič. Uprar/nik si Je popravil nanoš-nik, ogledal si jo Ivana Petroviča cd no« do glave ter pripomnil, da o njem, I. P. in njegovi sobi ničesar ne ve. Tkrat pa se je Ivan Petrovič raz-tcgotll, dejal je, da je to škandal. On I. P., da ne bi dobil sobe v Akademskem domu? Saj to je nemogoče! Ali je to gostoljubnost? AH je to slovanska vzajemnost? Ali se tako postopa z nesrečnim bratom? Sploh pa, čemu je prav za prav ta Akademski dom? Mar ne zato, da dostojno sprejme njega, Ivana Petroviča Suhačeva?! In izlil je na ubogega upravnika tako ploho ogorčenosti In vseskoz upravičene užaljenosti, da Je dobri KOSE is najboljšega Jekla, z rinfckom 24, 26, 28, 30 In 32 palcev dolfl« ti — 6 ko* po ...................... »1.75 Klrpllno Praira. |x Molih« .. Srp r»r«*lj« [hi ____f1.25 In »1.50 > ................30c »n 40c ........................—.90 ........................—.90 Hrurtnl kamen ...................— ltIht i«-n ta ri>|H) s 2 notema »1.15 1'oHlnLim proata. MATH. PEZDIB Bok 77«, City Hall Sta.. r+ew York. n. v. mož pod težo dokaizov (aH bolje: indicij) omagal. Lepo je prosil Ivana Petroviča, naj se umiri, naj potrpi samo minuto ("samo minuto, nič več" je dejal). Jadrno je zagrabil pero in napisal s tresočo roko nakazilo z sobo. Ivan Petrovič je (z izrazom še ne utolažene razžaljenosti) sprejel nakazilo in se nemo priklonil. Sluga mu je odkazal sobo. Nič kaj n: bil videti zadovoljen, ko so mu povedali, da stanuje ž njim skupaj še nek visokošolec. Ko je prinesel svojo prtljago (iz hotela tretjega razreda) in jo vlagal v edino omaro, je samo ob sebi umeivno odrinil stvari svojega odsotnega sostanovalca v kot. Tako se je Ivan Petrovič Suha-čev udomačil v našem mestu. Seznanil se je s tem in onim, od časa do časa je zahajal k predavanjem, pri koleginjah je imel srečo. Eno pa je metilo Ivana Petroviča: gospodje na rektoratu se niso hoteli (kljub mnogim njegovim razlaganjem) sprijazniti z njegovim nakazilom! Nekega dne pa je prišla (od nekje) denarna nakaznica. Ivan Petrovič je sedel na vlak in se odpeli j al na jug. Ko se Je čez par dni povrnil se je samozavestno podal na rektorat. Nič preveč se ni klanjal, saj je vedel, kaj mu bodo povedali! Sporočili pa so mu tole: — Vse v redu, gospod Ivan Petrovič Suha-čev, lahko se prijavite takoj k diplomskemu izpitu! Ivan Petrovič se je sprijaznil s svojim mlajšim sostanovalcem. Pripovedoval mu je svoje — spomine. Pravil mu je o lepih časih v njegovi domovini, kako je bilo tam to in to pravilno urejeno, kako — nu, pa saj nam je vsem znano, kaj vedo povedati takile Ivani Petroviči! Tudi o našem mestu je izrazil tu pa tam svoje mnenje. Mnogo je vedel povedati o svojih študijah v mestu P. Posebno podrobno Je opisoval svoje ra7merje z gospo nekega bančnega ravnatelja, ki ga še sedaj "blazno" ljub: in mu redno pošilja denar (to je povedal tako. kakor da smatra pošiljanje denarja, kot nujen pridodatek k "blazni" ljubezni). Mlajši kolega ga je sicer poslušal, verjel pa ni. Tako je ugotovil, da je "blazno" zaljubljena gospa direktorica prav za prav uboga gospodična (slečna) in to uradnica.... Prebral je bil namreč neko neza-lepljeno pismo, kjer se Ivan Petrovič neblago jezi, kaj je pravza prav z obljubljenimi 800 Kč... Ivan Petrovič je zletfel pri di iplomskem izpita kakor je bil dolg In širok. BH je — jasno — silno užaljen, upravičeno seve. 'i. ' 1 DRUŠTVA i ? n<3 t t KI NAMERAyATE PRIREDITI veselice, " : 7- ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARQDA" Sta samo **J# članstvo, pa£ pa val Slovenci ▼ vaši okelici, ----T------I I , ..... .. II Ulj. I ! _ H CENE ZA OGLASE SO ZMERNI Odpotoval je v prakso na tjqg. Ko se je čez par mesecev vrnil, je vedel povedati svojemu kolegi mnogo romantičnih stvari. Tako n. pr. o "blazni" ljubezni neke mlade učiteljice (muslimanke). Kolega mu $e v vljudnosti prevajal no ena pisma (Ivan Petrovič je govoril — kot smo omenili — neki jezik). Tudi odgovarjal je zaljubljeni deklici, seve, .po točnih navodilih Ivana Petroviča. Tako je prišlo nekoč pismo, kjer deklica obupno prosi svojega edinega Vanjo, naj ji pomaga. Stvar je tako in tako. In edini Vanja (t. j. Ivan Petrovič) je diktiral lepo, zrase poetično pismo, kjer uvideva (in to popolnoma) da je njen položaj izredno težak; tu so starši, bogati sicer, a strogi, tu je šola in vse polno drugih stvari.... A on, zopet, tik pred diplomo.... kaj se hoče.. Kakor se je pozneje izkazalo, je deklica poslušala nasvet svojega Vanje. Vse je bilo v redu, toda izvedeli so starši, izvedele so šolske oblasti, znašla se je na cesti in skočila v vodo. Take stvari se večkrat dogajajo. Važno pa je, da je Ivan Petrovič, ko je bil izvedel za vse to. izjavil 7adovoljno svojemu kolegi: "Nu, harašo! Tako je res najbolje, sedaj pred diplomo bi bil pač neprilično itd." Pristopil je ponovnok diplomskemu izpitu in je padel iz dveh predmetov. Po treh meseeih se je prijavil znova in je zmagal. Brž potem je ing. Ivan Petrovič Suhačev zbral svoje stvari in odpotoval neznano kam. SKROMNA ZENA V Bolidcnu na Švedskem je u-mrla te dni 65 letna vdova Marke-ta Lundbergova. Njeno življenje je bilo vzor mfiru in zadovoljstva, čeprav nI živela v razkoju in izobilju. Lundbergova bi bila lahko milijonarka, pa ni hotela. Na njenem svetu so našli pred leti bogata le-žiča medi. Začeli so kopati, toda v začetku je bilo tako malo rude, da je švedska banka, ki je dela financirala. kopanje ustavila. Delavec, ki je vodil začetna dela, je pa navzlic temu nadaljeval kopanje in kmalu je naletel na zelo bogato žilo rude. Mož je bil previden in ni hotel povedaiti, kako ogromno bogastvo leži 'v zemlji. Lundbergova je prodala dotično ležišče in dobila eanj samo 30,000 kron. Družba, ki ima sedaj v rokah rudnik, obratuje z o-gromnim kapitalom in služi težke milijone. Blaga žena se je pa zadovoljila s svojo usodo in ni hotela nastopiti pred sodiščem v zaščito svojih pravic,* čeprav bi bila pravdo gotovo dobila. Družba sama ji je plačevala mesečno 150 kron rente. Zatrjevala je, da di Je zavest, da je dobilo prebivalstvo okoliških krajev v rudniku delovni zaslužek v večje veselje kakor bi ji bili milijoni. V DEŽELI ČRNEGA KONTINENTA KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša 91.— Člani dobe potem knjige po poŠti naravnost iz Ljubljane. Uprava N.f' Zanimivo predavanje g. Leona ljanca Polj anca iz Maribora o deželi Togo v Afriki. O. Poljane je služboval kot kosnerefijelni uradnik v deželi Togo ob priliki gradnje breržično brzjovane postaje v letih tik pred svetovno vojno. Dežela Togo je bivša nemška kolonija v zapadnem Sudanu med francosko in angilešfko kolonijo, v ozadju ta koz v an e suženjske obali. Po svetovne vojni so Nemci to koloniji izgubili kot nešteto drugih. Dežela je v splošnem bolj revna, črnci delajo tudi tu kot drugod le najnujnejše in kolikor so prisiljeni, sicer pa lenarijo. Podnebje je temu mnogo krivo. Vročina je tro-pična, v poletnih mesecih še posebno neznosna. Ob morju je podnebje precej vlažno, morsko, v zaledju pa celinsko. Leto se deli na dvo leti dobi, na suho in deževno. V cu-hi dobi usahnejo vS: potoki in reke, tudi rastlinstvo sc skoraj popolnoma posuši, zeleni ostanejo le nekoliko takozv. galerijski gozdovi. Stepe in gozdove pustošijo v tem letnem času večkrat stepni požari. Voda ostane le tu in tam v lagunah, v giloibokih tolmunih, kjer so tudi legla tropičnih moskitov. Tu je domovina raznih tropičnih bolezni med drugimi tudi zloglasne spalne bolezni, malarije, tropske griže itd. Prebivalstvo tvori več plemen, ki govore različna narečja ter se tudi irasno precej razlikujejo, šol ne obiskujejo nobenih, do misijonarjev, kakor tudi do belih zdravni-. kov so zelo nezaupljivi. Misijonske! šole pa obiskujejo tisti, ki so pre-! stopili v krščansko vero. Nekatera plemena so zelo nadarjena ter dosežejo posamezniki, ki se šolajo, velike uspehe. Nekateri črnci govore po dva evropska jezika, nemščino in francoščino ali angleščino in še po 4 zamorska narečja. Ti črnci služijo navadno belcem za tolmače. Železnica, ki je izpeljana v zaledje od suženjske obale, je bre3 vsakih postajnih poslopij, vlak vozi po dvakrat na teden. Nemci so zgradili tudi v notranjosti širefke ceste, ki jih pa domačini zelo malo uporabljajo; vozil nimajo, tovore pa naivadno prenašajo na plečih. Prebivalstvo se preživlja s primitivnim poljedelstvom in lovom. — Edino orodje, ki ga pri peljedelstvu poznajo, je motika. Sicer jim pa nudi skoraj vso hrano narava sama od sebe z raznovrstnimi tropskimi sadeži, pridelujejo pa koruzo in jams, neke vrste krompir. Črnci tudi niso prav nič izbirčni ter so jim n. pr. pečene kače prava poslastica, jedo pa tudi konjsko, pasje in meso vseh mogočih zveri, ki jih tam ne manjka. V splošnem živi prebivalstvo v sila primitivnih življenskih razmerah, njih higijenske prilike so pa za naše pojme naravnost neverjetne. O snagi ni govora. Nekatera plemena se sploh niti ne umivajo vse življenje, kar se jim pa seveda mnogo ne pozna, ker so itak črni že od narave. So tudi plemena, ki so odeta le v Adamove in Evine kosrtžme, vendar pa imajo v Togi tudi tkalce, šivilje, poznajo primitivne statve, ženske pa predejo prejo iz domačega bombaža. Moha-medansko pleme Hausov, ki je še najbolj kultivirano, pa izdeluje prav dobro večbarvno tkanino, ki jo razpečava po vsej deželi in zunaj nje. Naselbine imajo tudi živilske trge, na katerih so zlasti zanimive mesarske stojnice Hausov, ki prodajajo v strahoviti vročini nepokrito meso, razloženo po umazanih deskah. Muh kar mrgoli, črvov v mesu pa tudi, smrad je daleč na okoli neznosen. Toda to je le za naše pojme. Črnci imajo svoj okus in apetlt. Jedo s prsti iz skupnih posod. Te posode se rabijo tudi za različne druge namene, na pr. za sedenje, Itajti črnci ne sedajo radi z golo kožo na tla zaradi peščenih bolh. Žene si črnci kupujejo. Ceno odloča predvsem ženino dejstvo. Pred vojno so bile ženske nekega plemena precej drage, po okoli 150 nemških mark, pri drugih plemenih so pa bile seveda mnogo cenejše. Z ženo mož svobodno razpolaga, kot z blagom, kadar se mu zdi, jo lahko brcne, saj jo je kupil. Žene se pa lahko tudi odkupi-Ijo od svojih mož, ter gredo kamor jih je volja. Češče si gredo iskat boljših polovic po dragih vaseh ali se pa tudi etablirajo za šivilje. Žene morajo delati vse od poljskih do gospodinjskih del, d očim možaki lenarijo v senci, igrajo, si sčipljejo peščene bolhe, če že ne najdejo bolj zabavnega posla. CUNARD LINE 25 Broadway, New York Z otroci matere nimajo mnogo skrbi. Navadno jih prenašajo s seboj privezane s povojem na hrbtih, puščajo jih pa največkrat kar povsem gole na ležiščih na tleh v ko-likah. Pohištva, postelj in take ropotije črnci ne poznajo. Pokvečene, s slamo krite kolibe so prazne. Leže na skupnih ležiščih, na slamnjačah, ki so vržene po ilovnatih tleh. Odej nimajo. Ker so noči večkrat precej mrzle, se morajo dobro stiskati, da jih ne zebe. Zabavajo se pa ob izvestnih prilikah s plesi, ki se dele na vaške in vojne. Vojne plešejo le roparska ' plemena, ko se odpravljajo na voj-| ne pohode, vaške pa plešejo druga plemena v zabavo. Godbo tvorijo bebni, narejeni iz živalskih kož, pripetih na izdolbenih deblih, z rogov in c.nel. Plesi sami so pa - 'v velikem procesu preti razbojniku zamorski, ne mnogo drugačni kot Mediču 4 ure trajajoč tempčra-jih pleše Evropa. Pri plesih plesalce menten govor in se j2 v njem do-navadno strahovito žeja, ker se po- teknil vseh 32 zločinov in je doka-te kot bi se tajalo maslo, zato pa zoval pri vsoh Medičevo krivdo. Gleda morajo piti, ker bi se de umora orožnika Vekiča je rekel, i da je bil Medič tedaj kot pobegli l kaznjenec protipravna oseba in za-ra di IZLETA V JUGOSLAVIJO NA PRVI IZSEUENIŠKI KONGRES POD VODSTVOM IZLETNEGA ODBORA AQUITANIA 17. JUNIJA V spremstvu g. M. S. Ekeroviča od N. Y. urada Cunard Line MAURETANIA 10. JUNIJA v spremstvu izvežbanega člana Izlctnega Odbora Vse podatke o potovanju, popustih, posebnih vlakih in raznih ugodnostih vam bo daJ vsak agent ali zastopstvo Cunard Line v vašem kraju ali sc pa lahko obrnete naravnost na: Iz Jugoslavije. Razbojnik Medič noče biti Čaruga. meščane tega mesta vas prosim, da to mirno mesto ne umažete s človeško krvjo in prihranite meščanom Državni tožilec dr. Kraljic je imel t.a strašen prizor. pravijo, da morajo sicer posušili. V BLAG SPOMIN OBLETNICE SMRTI MOJEGA SOPROGA Mihaela Kovačiča umrlega Ane 18. maja 1930. Rojen je bil v Vasi Miren na Primorskem pri Gorici. Leto je minilo, ali dragi mi soprog, niti minuta ne poteče, da mi nisi pred očmi. Gomilo Tvoje krasijo cvetlice in solze moje jih zalivajo. Cvetlice bodo ovenele, ali spomin na Tebe ne oveni. Dal Bog, da se snideva nad zvezdami. Žalujoči ostali: AUGUSTA KOVAČIČ, soproga FRANK KOVAČlC, sin MARY KOVAČIČ, hči 189 Main St., Walpole. Mass. Sedem letni deček zažgal vas. Vas Ostrice pri Novem Marofu je skoraj popolnoma pucgorela. Požar je uničil 11 hiš in 30 gospodarskih pc slepi j. Kakor (pcrcčajo, je ogenj zanetil sedemletni deček. Mati ga je naieškala, ker je bil poreden, in to ga je t-ako razjezilo, da je zažgal domaSo hišo. Požar se je razširil na sosednja poslopja in kmalu je Ibila vsa vas v plamenih. Na pomoj so takoj prihiteli gasilci iz Vaiuždina. Varaždinskih Toplic in Novega Ma-| Po zagovorih vseh ireh zagovor- rofa, ki so takoj začeli gasiti, toda ;nike'v, je govoril sam Todcr Medič. jves njihov trud je bi lzaman, kajti I Pripovedoval je, kako je bil v mla- - zmanjkalo je vode. 14 rodbin je o-!dosti prepuščen samemu sebi. Mati'stalo brez strehe. Škoda je zelo ve-j je bila delavka in se ni mogla bri- nesreča je pa tem večja, ker feati za njega, oče je bil pa v Ame- noben posestnik ni bil zavarovan, riki. Pozneje je prišel v slabo druž- tega ni govora c njegovi sa-mccibrambi. Predlagal je, naj se obsodi razbojnik zaradi tega zločina po zakonu o zaščiti države. Zahteval je tudi u Mediča smrtno kazen, in sicer naj ga obesijo. Mediš je di'č žavnega tožilca poslušal mirno, ka- ; ■ker da se ne tiče njega. Tragična smrt 18-letnega ranta. matu- X CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (HIOU8S SLOTSNfl KADEI) bo in je krenil n-3 slaba peta. Med drugim je Medič tudi rekel: Upam, da me ne Iboste imeli za Čurugo in če bom moral umreti, bom umrl z mirno vestjo. Nisem krvoločnež in moja edina krvava žrtev je orožnik Vekič. Kako je prišel ob življenje, sem vam pa povedal. Zanimiv je bil zagovor dr. Smol-čliča, ki je posvetil dobršen del svojega zagovora problemu smrtne kazni. Kulturno človeštvo obsodi na [smrt samo v najtežjih primerih. Ce- Znani pančevaški obrtnikMiha i lo o duesseldorfskem morilcu Kuer- skočil s pa.rnika ,Preže_ tenu razpravljalo, ali naj ga usmr- V Subctiici je skočil pod vlak 18. letni nrcutiurant G. S. Vlak mu je odrezal obe nogi in je nesrečni mladenič kmalu po prevozu v bolnico umrl. V smrt je šel ,ker je bil zapravil v veseli družbi 1400 Din. Denar mu je dal oče, da :bi poravnal dolg pri trgovcu. Tragedija očeta. j te ali internirajo. Medič se *pa s tem !krvosesom ne more niti primerjati. I Končal je zagovor z besedami: Zlo KNJIGARNI 'GLAS NARODA XI« West It Itml 11 «V M Cttj Nesreča ne počiva! Tudi tmri ««l Podvrženi ite eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA 8TOB1L1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt AU tie i$ eavarovani ta Au&aj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslo* ▼qnake J£ftoliike Jednote. Naša jednota plačuje največ bol* niike podpora ased vaeni jugoslovanskimi podpornimi orga- nizacijami t Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članatva nad 20,000. Nora društva ae lahko ustanovijo ▼ Ž*«Ieni* *t*avah s & $Uai Pristopnina prorta.— wvbo&i dovemki tednik "Novo Dobo", glaeOo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely, Minn. bomo izkoreninili iz naroda z nje-fepedje sodniki, kot najodličnejše dvigom in ne smrtno kaznijo. Go-sopdje sodniki, kot najodličnejše ren" v Durrav. Skočil je naravn'ost pod kolo, ki ga je ratrgalo. Njegovega trupla niso našli. Nesrečni Seibert je v kratkem času iztjubil šest otrok. Mož je obupal in zatrjeval, da zanj življenje nima nobenega smisla več. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DEPOSITORY OP THE 8TATE OP NEW YORK KKW JTORK, If. T. BS ■ ________ «Q J* A t I A I O D T NEW YORK, THURSDAY, MAY 21, 1931 LARGEST SLOYKNR DAILY taD.l.i Frieda Sorrensen n ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 30 (Nadaljevanje.) — To bo tvoji potni stroški, Hans. Mul priiboljšek. S tem ti hočem napraviti v Berlinu neka'j veselja. Tukaj pri nas si ravno sedaj zelo slabo zadel! Mi smo precej zaposleni radi bližaj d5e se poroke pri Volkmar jevih. Drugič pa bo boljše, Rmth in jaz se Ibova vedno veselili ,videti te! Pozneje, po mvmevrih, moraš priti še enkrat! Hans je storil nekaj nezaislišnega, hotel je zavrniti denar! — Ti storiš ež dosti zafne, teta Frieda. Mama mi je rekla, kako težko ti je žrtvovati se za nas! Ona pi ga je prijelu smeje za glavo ter ga poljubila na lice. — Vzemi to brez ipomislekov, Hans. Sempa.tam si boš lahko privošči izjemo. Le ne delaj nikakih dolg:cv, potem bom zadovoljna s teboj! Poljubil ji je roko ter vtaknil denar v žep. — Zadovoljna boš z menoj, to ti obljubljam sveto in resmo, — je re- keL Ona mu je poklmahi. — Dcfjro je. Hans. Seday pa pojdi, kajti sicer boš zamudil vlak. Odšel je. Frieda je bila zadovoljna, kajti to je bil sin Frica von Steinbacha, ne pa njegove m-jutere. Ellen je bila zopet nekoliko nervosa, ker je Jurij odlašal. Dolgo časa se ne bo več mogla muditi tukaj. Vsled te\ja je bilo treba kovati železo, dokler je bilo vroče. In to je storila z veliko spretnostjo ter pametjo. Bilo je nekako štirinajst dni pred poroko Heinza in Trude. Bil jc fcrasen večer. Frieda je cdšla z Lizo in nečakinjama k Volkmafjevim. Ellen in njena mati sta bili po vabljeni na poroko. Govoriti so morali o vsem mogočem zu bližajočo se poroko in olb-fnem tudi o tem, da se bosta g:spa von Steinbach in Ellen vrnili takoj po poroki v Berlin. Ellen ujeli žalosten pogled Jurija, ki se je udajal težkim mislim. Njena rožnata usta so drhtela, njena prsa sd se dvigala in potem, ko se je s stranskim pogladom prepričala, da jo Jurij opazuje z vroči-mJ pogledi, je izsilila solze. Dvignila se je hitro ter si dbrisala solze, katere je on vendar zapazil. Ni to je šla, vedno mu metajo»5 vroče poglede, na verando ter pohitela po stopnicah na'vrt. Na klop, ki je bila ofosejana od lune, je sedla. Videla je stopiti Jurija na verando. Vrgla je roko preko naslonjala klopi ter zakrila svoj \ obraz. Kot je pričakovati, jo je Jurij kmalu zapazil. Kot gnan od nevidne tile, je pohitel n.1 njeno stran. Čeprav je natančnno čula njegove korake, se je vendar delala strašno zatopljeno v žalost. Prliela je neumorno ihteti, da poveča učinek svoje namere. Jurij ni mogel videti žensk joku ti, ne da bi se razburil. Ko je videl tukaj lepo a.varico osamljeno v bolečini, je izgubil vso zavest. Strast -ga je premagala. Sklonil se je k nji, težko dihajoč. — Ellen, draga Ellen, kaj pa vam je? Prosim, ne jokajte. Ne prenesem tega, da bi vas videl v solzah! Z majhnim krikom se je vzravnala ter si pričela brisat solze, katerih pa ni bilo nikjsr. — Ah gospod doktor pustite me same! Zopet je pričela ihteti. -Jaz sem tako nesrečna! —'je konečno rekla ter si pokrila obraz z rokama. On jo je pobožal ter poljubil. — Ellen, sladka, oboževana Ellen, kaj pa vas dela taiko nesrečno? _ Je vprašal hršpavo. — Ah, mioj Bog, jaz moram tako kmalu iti od tukaj, — od vas! Za trenutek je čutil nekoliko začudenja, da mu je sedaj odkrito tekla. Na'.o pa jo pogledal. Duh drhtečih ustnic ga je prevzel kot mrzlica. Pote&nil jo je divje k sebi ter pričel poljubljati kot človek, ki umira od žeje. Pozabil je na vse. Vedel je le za en vir, kjer se bo lahko oprostil žeje, ki ga je žgala ter ni pustila misliti na nič drugga. Konečno se je izvil-a Ellcn brez sape iz njegovih rok ter rekla s tihim, vabečim nasmehom: — Ti divjak, kako pa izgledam sedaj? Tako raztrgana naj se predstavim kot tvoja nevesta? Jurij se je prestrašil, kajti prebudil se je iz svoje omotiqe. Njene smehljvnje je zvenelo v njegovih ušesih kot nesoglasje. Nekaj časa je rrl nanjo, kot človek, ki se je s. rez nil. Ona se je prestrašila, na tihem, kajti spoznala je, da se je zmotila v tonu. Naglo se je zopet vrgla na njegova prsa ter ga objela. — Juz bi umrla, če bi me pustil od sebe, Jurij! Sedaj pa si moj in nobena druga stvar naju ne miore ločiti kot smrt! — je rekla iskreno, kot premagana od čustva. On pa je čul še prejšnje smejanje, a iatreznen'je je ostalo. Bilo mu je kot da je enkrat za vselej ugasnil gorečo žejo, ko je postala pijača zopet plehka. Čutila je, da ni več s svojimi mislimi pri njej in vsled tega je porabila vse sile, da ga zopet omami. To ae ji je kenečno pcsrečilo, ko jo je vzel v svoji roki ter še ž njo po vrtu. Predstavljal si je samega sebe skrajno srečnega, kajti sedaj bo zopet prišel mir in veselo ustvarjenje! Ellen je kramljala o svoji bodoči sreči ter si naslikala same sladke, mlčne slike. On jo je čul kot ohromi jen. Nato ga je potisnila proti verandi. — Sedaj morava iti noter,* Jurij. To bo presenečenje, če se bova predstavila kot zaročni par! Jurij Je obstal ter pridržal korake. Naenkrat Je videl povsem jasno pred seboj prizor, ko bo vstopil ter predstavil Ellen kot svojo nevesto! Oče «e bo veselil In mati tudi, čepra7 ne too kazala tega. A Ruth! Naenkrat mu je šlo skozi srce kot silen udarec. Videl jo je pred seboj, bledo, tresočih se ustnic in ugaslih oči. Povsem razločno je čutil, da jo v resnici ljubi in da ni mogel storiti drugega. Bila pa Je te ena notri, kateri je bil dolžan odgovor, namreč teta Fritda! Njej nI mogel stopiti nasproti z Ellen ob roki! Kot izdajalec se je zdel samemu sebi! Pogledal Je s temnimi očmi na Ellen. — Imam željo, katero mi moraš izpolniti, Ellen. Pogledala ga 'je nežno. ^ " ti ^ree pomisleka vsako, — Je odgovorila, tiho. PRVI IZLET V STARO DOMOV INO PRIREDI kranjsko slovenska katoliška jednota na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Fran« coskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije**. Bodo si ogledali Pariz in drage znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. Rev. F. S. Susteršica itd. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd. pišite na: JOSIP ZALAR (aH K. S. K. J.) : 1004 No. Chicago Street, Joliet, HL ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 630 Ninth Avenue, New York, N. Y. JOHN L MIHELICH CO. MIIIALJECTC BROS. (August Kollander) 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O. CUNARD LINE 25 Broadway, New York — Danes zvečer še molčiva, da sva se zaročila. Jaz bi rad pripravil stariše. Jutri pa tc bom poklical ter predstavil kot svojo zaročenko! bila na cilju ter je privolila tudi v to Ellen je bila vesela, da je prošnjo. — Kot hdčeš, dragi, kot hočeš! Jaz senr popolnoma srečna, da pripadaš meni in nikomur drugemu. Daj mi še en poljub in potem pojde-ino noter pametno ter razumno! Poljubil jo je, a le iz bežno, in nato sta odkorakala po stopnicah verande. Gori sta se zopet ustavila ter kramljala navidezno zelo mirno. Ellen si je popravila lase ter stopila nato neženirano v sobo. Jurij ji je sledil šele nekaj trenutkdv pozneje. Bil je odločno v veliki zadregi ter se takoj umaknil v temni kot sobe. Oskali pa so kramljali še neumorno o bližajočem se gostovanju ter niso deglo zapazili njiju odsotnosti. Jurij je bil presenečen, kako naravno in varno se je znala obna^ sati Ellen. Tu, v svetli luči sebe mu je postalo šele jasno, da nima nobene sence solza. Vsi so jo gledali, tako mična in naravna se je zdela vsem! Medtem pa je storila vendar resen in posledic poln korak. On bi ne bil niti malo presenečen, če bi sedela pred njim vesela ter prežeta notranjega veselja! Secluj pa je uigianjala vsakovrstne neumnosti ter izzvala celo dieta", da se ji je smejo 1. Konečno mu jc bilo pri duši, da se mora zadušiti, raztrgati mreže ter planiti na prosto. Ni vedel, da se e papolnoma Mreznil in pričel je razmišljati: — Ali sc nisi prenaglil? Ali nisem sklenil v pijanosti zveze, ki bo trajala- vse življenje? t V pijanosti, pijanosti! Dolgo se ni mogel iznebiti te besede in vedno bolj jasno in razločno je zvenela v njegovih ušesih! Tekom večera je prišel skupaj z Ruth. Govorila sta par besed. Danes je občutil, da se je razmerje med njima zelo izpremenilo. Nehote je skušal zopet uveljaviti prejšnji prisrčni ton ter izgovoril ž njo par .besed. Pogledala ga je in ta pogled je gorel v njegovi duši! Če ni dosedaj še vedel, mu je pojasnil ta pogled. Pokazal mu je vso bedo te ponosne in tihe dekliške duše! Nobene besede ni spravil več na dan. Grlo mu je bilo kot posušeno. Ves potrt jo je pogledal. Naenkrat pa je zapazil, da se je njen .pogled naenkrat razširil ter obtiiial na njegovih prsih. Potolažila pa se je hitro 'ter se obrnila od njega. (Dalje prihodnjič.) MOZ, KI OPISUJE SVOJO SMRT Te dni se je zastrupil v Mohaču na Ogrskem bančni ravnatelj Viljem Auber. Zaužil je namreč veliko količino veronal*. Čim pa je I strup zaužil, je začel opisovati de-| lov an je strupa in svoje občutke do trenotka, ko je padel v nezavest. Najbolj je čutil v glavi silno šumenje, nekaj časa je bil popolnoma miren, nato pa se je čutil silno lahkega. Počasi se mu je začelo dozdevati, kakor da sanja in pred njegovimi očmi so se oživljali razni dogodki iz njegovega življenja. Nazadnje pa so ga začele zapuščati moči in.... (tu je nehal pisati). dva velika skupna izleta po francoski progi 5. Junija in 1. Julija PRVI KLET se bo vršil dne 5. junija s parnikom "ILE DE FRANCE" in tedaj bo potnike spremljal Slovenec g. J. VOLE K, ravnatelj m. razreda pri tukajšnjem glavnem uradu francoske parobrodne družbe in bo skrbel, da bodo potniki nastanjeni v zračnih prostornih kabinah, da se, bo serviralo okusno hrano; da bodo deležni dobre postrežbe in da bodo imeli dovolj zabave itd. in da se bo hitro in udobno potovalo po evropskih železnicah. DRUGI IZLET se bo vršil na 1. julija s parnikom "PARIS" in bodo izletniki tudi to pot imeli spremljevalca Slovenca, ki jih bo spremljal skozi do Ljubljane. NADALJNI IZLET po COSULICH PROGI se bo vršil na 30. JTTLUA z ladjo VULCANIA Ladja "SATURNIA", ki odpluje na 5. junja ne bo imela na razpolago kabin m. razreda ampak srednji n. razred, cena $120._ oziroma $211.50 za tja in nazaj, ter vojni davek. SE JE CAS pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi f -k, »t - potovati v prijetni in veselo razpoloženi j družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo I priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad i 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo- I" remo dati vsled tolikotetoe izkušnje najboljšo postrežbo ka- I kar tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučenl. 'I -----------i MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE £5°uis, Cherbourg. Hamburg 16. junija: Aquitania, Cherbourg 17. Junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 18. Junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. Junija: \ Buropa. Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rot-— terdam . Roma, Napoll. Genova 20. junja: Berengaria. Cherbourg 22 Junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute. Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. junija: lie de France, Havre Vulcania. Trst President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg ' New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Iloterdain 27. JuniJa: Mauretania. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg Hamburg 29. JuniJa: Bremen, Cherbourg. Bremen PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. GREMO V LJUBLJANO Vsak Slovenec ve, da dva najslavnejša izleta v domovino se vršita letos na slavnima francoskima parnikoma "ILE DE FRANCE" 5. JUNIJA pod vodstvom rojaka IVAN VOLEKA, upravitelja tretjega razreda Francoske proge iz New Yorka in "PARIS" 1. JULIJA pod osebnim vodstvom dobroznanega voditelja izletov AUGUST KOLANDRA iz Clevelanda Vse potrebno je preskrbljpuo za po|M>lrin zadovoljstvo in zabavo Izletnikov. Posebna plesna in koncertna godba za initnike tretjega razreda. Cene za tja in nazaj toa "I*e de France samo $210.- in na "Paris" samo $206.00 REZERVIRAJTE PROSTORE SEDAJ! Obrnite se na naše zastopnike: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK