.Hochlftbl, k. k. HoCbibliothek, Wicn ..V Gorici, 7. januarija 1882 „SoLa" iztaaja v-.-.k petek in velja sposta prejaraann .-.It v ftorir: mi flow Vse let© .....! !40 Pol leta.......•••20' Cetvrt leta ... : 1" Pri OKnnuUili »•« H'5"' :ak.» : ./*<•- lanicah" se placuje za iiavatluu tj.-.ti>j>- oo rrsto: 8 kr. tt *e tiskfl I kias « !! n " '.! 5 j! 7m vttm Arkf jhi |iro«lnru. Posafnesne fitevflke se dofafoajo po 8 kr. v Gorki v totakaroid v go- «poski tild, l>liz» „treh kron". na stare.m h-»u; in minski uHcij v Trsta y't«.iiaii>i^iei: v,s, della caBerma St. 3 m v •Ajilovs6ini pri trgovcu gi Dolenou' 1»oj>m naj se Wagovoljno poSujajo twkwrui, naioriiiim paopravniStvn,,So5e" naJCorenji t Sticsa-vi k»i 8t. 10 U, nadstr. Kokopijrf Be ne vraSajo; dopisi naj ib liUgovoIjno fronkujejo. — Delalcom in ilriigim Jiopromoinim so naroCnin* Eiiiza, akodf oglave pri nredniatvii. Novo leto! Po hudih borbah so av>trijski Slovani stopili I v novo U-to. V bojih z inocnimi uasprotniki jih j« Se btruh obdajal, da pride velika njih av^trijska domo- j viiiit v uevsruo polozje tudi z zunanjimi sosedi. Stij j ravno Slovani imajo l<* prvgrenke skusnje iz period* j uje dobe. da ostaiiejo vsi njih napori za najpravicni- ] ise terjatve brezv*pe&ui, kedar se jim je bojevati z zuiiaujimi sovrazniki za obstoj skupne domoviue. l>o-kler je bita politika naftih zunaiijih M>si'd'»v toliko inugolMa, da je uepo^redno in postedno natekHvala Av&tnji ueugodtto politiko, morali ho Slovani molcati in trpeti. V potderirijih. ali rvanji>i» Udtuib zivljwv. Na vojsko t, Av-ntrij't iijima in m^lili za ta dip, ako notvti sami previ'ltki* Skod« trpeti na /uoUaj. Ob imumii je Av-fttnjK toliku srn'na vspozuanji, da^ujije trcba iiashi-njati tudi na Hiiiijo, in kolikor w, kaze, hino dobili ravuo htulaj mn:iu}v$a ministra Kamoky-a, ki hoCc (Hilatno dciovati na prija/tUKst z Husijo, Taka pot Kuuaujc pobtiku Slo\atM- toliko bolj tolazi, kolikor bolj to jo ilohlij av&ttijski Ncuici hi liaginri perlio-reskovali. Tolazilo naut duje ta pot tudi zato, k«r je nam Se cd«5 iiiauuirk saui ue more zabranjevati, ko zaslonibe v Kusiji zdaj sam potrebuje. Po tvm taken* imanio zdaj na zunaj za nekaj (asa lair, tudi ko bs ga tesar Viljvsu ob uovem letn ue bil Se poselu* povdarjal. Tohko huj'e nasprotniku pa imamo ua znotraj; ti bodo 5e dolgo tiapenjali vse svoje iuoCi, da bi Slovani ne dos« gli pogojev, ki edini jim zagotavljajo ob-toj in razvoj v bodotnosti. Na-sprotnjks naSt imajo mogofina uuSevna oro^ja proti nam, toliko boij, kolskor bolj so se privadili po-irtovalnosts za svoje namene in uakiepe, obnieue proti nam. Oni iiuaju v rokah velike kapitale, kalcre raideljujejo uad one organe, ki delajo na to, da bi nas politiCuo in take tudi duSivno pokopali. Judov^ki ta,->!iik», ki bIuzjjo av^tjij-skim nem&ktin naoijonalcem, so Slovanom v najvpfo ucsre6ot kolikor bolj so ti pre-po^Uui, da bi ae boteh z enakimi pomof'ki bojevati, m koiikor so pieubogi za tohke 2rtve in tudi prema-lo 8li>2ni za skupno delovanje za eue in istc boje s sovrazmki. Na to strau bo treba 5e mnogo, mnogo stonti, da dospemo do enako mogocnega duSevnega orozja v la^ttiih in ne judovskih rokah. Najviai nas (;blastnik pa nam je pritekel tudi •a ta del prcd 14 daevi na pomoC. NaSe natelo za euake pravicc je bilo sicir tudi naiilo pre.svitlega vla-darja; ali nacVlo in ustavni zakon so nam nasprot-uiki po svojc presukavati, tako da je mnogo zastare-lih «*, kr. sluzsbnikov zakon enakopravnosti tak6 raz-lagalo, kakor so boteli na^i oasprotniki. Zakon smo itneli, ali nasprotnikt so ga kakor hudi advokatje vpo-rabijali harno na svojo korist in v naSo pugubo. Tako »e je godilo v uradib, Solah, dezelnih in tudi v drz. zboru, ttdaj tanu kjer so zakon vstvarili in bi ga morali najpraviCnisc tolmaCiti. Takd se je godilo lets in lota, in nt ga bilo sodnika, ki bi bil za nas prvi zakon, zakon enakopravnosti, pravitoo razsodil in r»2-jasuil. Sedaj pa se je ponudila oeposiljena prilika samema tladarju, in on je trza§ki deputaciji odloeno povedal, da postopanje tr2. poslancev ni takoloo, ka-kor§no je potrebno za podporo tiste vlade, kateio je cesar svojim narodom sam izvolil. Ker paje bilo postopanje trz\ poslancev enako s politiko vse levice dtz. zbora, je s ceaarjevo besedo povedano, da tudi levica ue hodi one poti, katera vede do miru med avstrijskimi narodi. In ker so se priStevali tr2. po-slauci k zmemi levici, je s cesarjevo obsodbo skraj-na levica §e v veSL men zadeta, nego oni del levicar-jev, kjer so sedeli tii. posiauci v dti. zboiu. To pojaauilo je nepribiljeno in uaravuo toloia-We vesarjevib besed o uporui opoziciji, Cesarjeva ebsodba mora imeti dobre nasledke za I vse av^tujske 'jaiodc, najpiej pa za one, ki ko bili < doslej po krivici zatiraui in tla5eui. CuHarjcve obsod-lio .se morajo v prvi vihti vesi-Utl vii avsirljskf Slo- I vani in mod tijimi drugaCo ncmogoCni narod sloven* ski. Mi uujprej potrebujemo priziiauje pravih mtfcl, j torcj prizuauje naSih pravic. Slovenci z fizicno Bilo bi nikdar nic ne doscgli od nasprotnikov, ker ho pre-Aibki proti njim. Mo6 Slovcticcv je ali satno moralid- I na, ali pa je nimujo, ker nimajo dejanske moci za ! priboritev svojth pravic. Zdaj pa postanejo moCiii, j kgnili, z dobro voljo, naslaujati mi inter* pretucijo. ki je dosla nnjprej tii. poslancem. l'ravift-nim uraJuikom utegne pmnaguti pojasnilo vladarja sa* mega; in tuijviSt uradaiki jih ue bodo mogU straho-vim zarad postopanja v enakoprjivuem zmislii, Ta mo* ralna pomoC nizim uradnikom je za glovenee iincuit-npga pomena, ce puaiislimo, da vse imle pravice sa izvrstijvjo v(*cinoma v nizih uraduiikih krogib. Na&i bojazljivi zupani sami zadobe & cetarjevo razsodbo ve* liko vi-c poguma, ker »e jim ne bo treba bati, da bi jim uraduiki tolmacili po »voje ustavni zakon, Kedar bodo ti'tjali uradua pinma v doma^em jeziku. Na§ kiuct, ki se je doslej bal v najveti pouizuosti terjati, kar uiu gre4 da si ^lacuje di'Hiuui in krvtii davek drzavi, bo utegnil pogoiuuo t, jati aloveuski odgovor v c. kr. uradu. Nasi gg. uditelji, tiled katorirai jih m!i>go toliko rada oinahuje, bodo zdaj Inhko pogunmi, kjtu so se dosloj bali vsake zamere. Pogumno obna-sanje je opravicimo, kjer se naslanja na pravice. Treba je pa zdaj z novim letom zaresnih akle-pov; dt tigate nam ni pomagati. NajviSi vladar nam je pot pokazal; razumni drzavljani vcC ne potrebujejo. NaAa knvda bo odsk'j, kedar Koli zauemarimo svoje drzavljauskc dol^nosti. Zagresimo se odslej cel6 ve-doma proti drzavi sami, ako ne zahtevamo odlofino svojih pravic v zinislu postave in cesarjeve praviCnc volje. ZagreSimo se pa tudi proti sebi in proti lait-nemu uarodu, oko ne skrbimo» da m vsakemu da, kar je pojedincem in uarodu potreba. Bovolj casa so nas teptaii; dovolj Casa srao se ponifevali 1 Z novim letom je doba uapociia, ko se nam je zaceti obuaSati in postopati dostojno in pogumno, da bodo nas apoS-tovali kot prave drzavijane, kot narod, ki se svojih pravic za\e, kot narod, ki ho6« svobodno dihati in se z odlocnimi koraki pospenjati s prvih stopinj do vi-sega in >rr-Cnpjega razvoja. O(|lodni sklepis trdno voljo naj nas spremljajo v tek i»vega leta. V ta nameo, rojaki, krepimo in podpirajmo se med gebojl Govor o „Laenderbanki*, ki ga je imel dr. Jos. Tonkli v 182. seji 15. dec. 1881. Iz dunajskih dopisov, ki so poro6ali o delovanji v driavnem zboru poslednjih % mesecev, je bilo raz-vidno, kako so levicarji v.-ako priliko porabili, da bi Taaffejevo vlado izpodmeknili. Toliko sa bili drzni, da so Sli v buj, ki je bil njim satnim najnevarnifii. In-terpelirali so vlado, 6e5, da je zadnji cas nekorektno podpirala raogoCni in prevazni denarni zavod, ki ho-ce skrbeti za potrebni kapital pojediuim avstrijskim dezelam, in ki si je vsled te imenitue naloge dal ime nLanderbauk". Uoteli pa so s tern tudi banki sami Skodovati, ker dela konkurenco celd judovskim denar-skim kraljem Rothschildoin. Pozneje pa se je cel6 izvedelo, da so hotel! ustanoviti posebno pomorsko bauko (maritime Bauk), katera bi imela nalogo pod-pirati uekaj judovskih organov, ki zagovarjajo politiko uemSkih nacijonakev. Lauderbauka je po vdem tern velika sreCa za Avstrijo; toliko la2e je razumeti srd leviearjev in judovskih Casnikov. Vlada je bila jasuo in krepko odgovorita na imenovano iuterpelaci-jo leviCarjev; vendar pa so levicarji staviii po dr. Herbstu predlog, po katerem najbi poseben odsek iz zbornice poslancev preiskaval, ali je Taaffojeva vla- da kakd zapletena v Lttuderbanko. Vsled tega »e je > vnela velika debate. Koncoo je postavila levica bvo- '.' jega glavnega govornika za Herbstov piedlog; desnica pa %\ je izvolila v ta namen dr. Jos. Tonklija. Ker je njegov govor podufiea na mnogo strani tudi za prejfipjo dobo, in ker nam ob enem razpravlja ime-nitnost in obsezni delokrog lantlerbanko, podtimo L6, bralcera wSo8e», ves govor, v zadnjih % takd, kakor smo ga dobili v fitenografskem zapisniku. Ker je bil Taaffe sam na interpelacijo natenko odgovoril, je naravuo, da je lias govoruik pobijal pred* log llerbatov, ki je direktuo uezaupnico izrazal Taafte-jii all ga vsaj spravljal v stiske. Vlada, govori dr. Tonkli, m je ravnala popolnem po poBtuviin po obla-sti, ki ji je podeljena, in ni nikakor protipostavno landerbanke podpirala. Rogulativa od 1. marca 1872, po kateri m je vladi gled6 tia delniske druibe ravua-ti, ni postava, ampak samo vodilo m notranja opravi-la, Prejlnje vlado so se ravno takd obiiaiale po turn vodilu, kakor se je vodla sedanja vlada proti Ktudcr-banki glede na umlade" delnice. Druge druib* pa za enako dovoljenje, uaiure6 za emlsijo wmludihu del-ir.c, uiso prosile, torej jih vladi tudi dovoljevatl ni bilo treba. Vlada tedaj ni nikakor media z dvojno mero na ikodo drugim dru^bam. Landerbanki so se dovolite ttmladetf deluice na podlogi vplafianega kapi-tala, ki zunsa z reservun glavnico 3e zdaj 46 mil. gl., in se v treh letih povisa na 86 miltjonov gold. Potetn pravi govoruik tako-le: NNa levi stranl vidi nekdo veliko nevarnost zlusti v tern, da je l&nderbanka razvila zares velikansko svojo moc; navedel je kot zgled nstanovitev plaidn-skega rudniikega druStva (Alpincr Montanverein). Ta predgovornik se boji od te etrani monopolizovanja ?.e-leznih radoikov, in je v strahu, da bi se kaj enakega tudi Pemski ne prlpeUlo. Kolikor sem jaz poduCen, je pa ta strah brez podloge; kajti, kolikor jaz vem, bili so rudniki na Koro§kem, Kranjskem iu §tajer-akem vsi pri zadnjem koncu, kakor je g. predgovornik sam razlozil, reksl, da je ena sama dru^ba izpla-Ctila enkrat dividendo 3 gld. Ko bi bilo tedaj tako stanje trajalo Se na dalje, morali bi bllt vsi jrudniki svoje delo ustaviti. Kaj pa bi bilo nastalo iz tega? Tisocero delavcev bi bilo prislo ob kruh in vsled tega tudi oaih, ki oskrbljujejo delavcc v rudnikih z Live-ie.vA in drugimi potrebami. KupCija in promet na ma-. lem bi bila tudi Skodo trpcla; to pa bi bila nesrefo, ki bi bila vstvarila na hip celo Lr»do proletarijatcev. S tern pa, da je landerbanka pospeSevala planinsko • rudnisko druStvo, v tern, da je drugtvo s tako veli-kanskimi kapitali one radnike vzelo v svoje varntvo, niso prisli delavci ob kruh, ampuk nasprotno (dobijo j oni avoj kruh iu svoje plafiilo, in tako se pospeSuje tudi barantija in mala obrtttija; ravuo to se torej ' zabrani. iesar se je predgovornik toliko bal. Zelezni rudniki na Pemskem pa niso v tako ^alostnem stanji, in po mojem mnenji tamoSnji posestniki ne prodajo svojih rudnikih po ceni, ko bi jih hotela landerbanka kupiti; oni bodo sami delali iu dobiCek imett in go-tovo tudi v konkurenci obstali. 0Litaloseje, daz ustanovitvijo planinskega rud-niSkega druStva se namerava nalo^iti davek na uva-2anje surove ieleznine. Jez se ve da ne morein ve-deti, koliko podloge imajo take govorlce, toliko pa vendar menim, da nakladauje coluiue ne zavisi od iaaderbanke, ampak od v. drl. zbora, od te in go-aposke zbornice. Ko bi se hotela tedaj vpeijati col-nina na uvaianje ielezne sirovine, bo v. zbornicn to pretresala, in ako se ne bo zdela ugodna in koristna za izdelovanje 2eleza, je pa ne dovoli. Oeitalo se je nadalje, da se landerbanka pe5a s posojilom srbskih sredk. Kolikor sem jaz izvedel, ni landerbanka emitovala tega posojila, ampak »Societ6 de P union gkerale* v Parizu, in da landerbanka samo prodaja te sredke; da ni v tem nevarno3ti za nase ljudstvo, je temeljito dokazal ze g. finanCni minister. AH jaz menim, da primera s turSkimi sred-: kami ali vsaj njih omemba za srbske srefike ne veljal ' Kajti ko so se emitovale turske sredke, ni imela TurCrja ve6 moei v sebi za 2ivenje, in oni, ki eeku-' novali turSke m^ 8Q W p«8 & nrepri«6ai? d^ bodo sveje male zneske, za katere so nakupayali , sretke, povraene dobili z visokimi obrestmi, ki so jim dohajale, in tako se je deloma tudi zgodilo. Srbija, gospoda, je pai drugacua drzava kot pa Turfiija. Da ji je mofc ziveti, je ona najlepSe pokazala v oajno-vejSih vojskah za svobodo, v vojski, katcro je^sauio-Hfojno inula s Turiijo, in v rusko-turSki vojski. Ta drzava ima mo5 v sebi za iivenje in za nadepolno bodocnost. Tej drzavi sme se paC posojevati, in da njene finance niso primerjati s turSkimi, je razvidno iz tega. da ves driavni dolg srbski zna&a sanio 21/2 krat toliko, koliko r dohodki, v tern ko v Avstriji znnsa drz. dolg 6 kra toliko, kolikor pa dohodki, in vendar ga niT v Avstriji cloveka, ki bi si upal trditi, da bi bilo ne-varoo aVnar posojevati avstrijski dizavi Ravno taka je s Srbijo. Sicer pa ne zadene vlado o&tanje, ker 2 einisijo nima ona direktno nic opravitt, ona je invla tedaj popolncm prav, ako je v sporazummljenji z ogrsk- vlado dovolila kotiranje srbskih sreik. Vedno se ocita landerbanki tudi azwtaza, kakor da bi se ona vedno i njo pecala; tudi temu ne mo-n ra pntrditi. Ona se po mojem mnenji nikakor ne peca z aziotazo; to dela druga banka zunaj Avstrije; i l&nderbanka pa ima opravila samo z zares produk- J t i v n i m i podjetji; dokaz temu so njena dela v do-sedanji kratki dobi njeaega cbstoja, Eno glavno nje-nib podjetij je bilo to, da je driavno posojilo spra-vila na trg, ne sama sicer, ampak v dru2bi s c. kr. privileg. avstrijskim zemljisenim kreditnim zavodora. Omeniti je potem, da je sklenila pogodbo z 0-grsko vlado za zidanje zeleznice od BudapeSte do Zemiina. To je vendar produklivno podjetje. Tretjic je landerbauk v druibi « „unijo generalno" in Bdu- j najskim banknim druStvom v BudapeSti* osnovala za- i ˇod „Ungarische Landerbauk-Acticogesellsehaft"; iz | tega je razvidno, da l&nderbauko nima samo tostranska, i ampak tudi ogrska vlada za solidno. Dalje je ona, ; lopet v draibi z dunajskim banknim druStvom, izvr- | iila spojitev Biina-Maranyskib 2eleznih rudnikov z driilbo Salgd-Tarjanako za eisaenje zeleza, tedaj zo-pet produktivno in solidno podjetje. Prevzela je tudi ¦ zidanje ve6 lokalaih zeleznic avstrijskih, od katerih se je ena odprla ie 13. nov. 1981. Visoki fcbornici je znano, da se je slovesnega odprtja te vicinalne proge Nimburg-JiCin, ki nicri 46 km., udeh-zilo razuih druzb in avtonomnih gosposk, in da se je p 0 h v a I n 0 p r i-poznala delavnost landerbanke s zivini pri- \ trjevt»njem obrtnijskih in gospodarskih | zastopuikov. To je vendar dokaz, da se ona ne ; peca z aziotaio; kajti to so produktivna podjetja. ? Cela vrsta drugih lokalaih zeleznie se ravao zida. '• Najvazoejie sent pa ie omenil: to je ustanovitev av- • strijsko-planinskih rudniSkih druStev. j Gospoda. taki diuibi ni mogoce ocitati, da bi I morala Avstrija placevati obresti od njenih delnic. : Kajti videli smo, da landerbanka se oprijemlje v Av- ; striji, Ogiski in drugih dezelah produktivnih del, ki [ ji bodo nesla obresti od kapitala." { N» dalje razpravlja govornik, kako je morala j landerbauk kapitai vplacati, v teni ko so v nrejgnji 1 dobi banke plaCevale samo s §tevilkami v svojih za-pisnikih. Tedanja vlaua je hotela schwinde! sicer za-braniti s pre) imenovano regulativoo; ali ta bramba ni bila dejanska. Potem nadaljuje govornik: BTakrat, takrat naj bi se bil kdo 0-glasii prott sleparskim napravam in o s-novam (Orundungsschwindel), takrat naj bi bili skrbeli za to, da bi se bile sleparije za-preCile. Ali L0 se ni bilo zgodilo; jaz nisera nikdar slisal. da bi se bila stavila interpelacija zarad slep&rskih siiovanj, tudi se ne sponratjam, da bi se bile take slcparije §ibale v kteri si bodi debati te isbomice. Pac pa mi je v spominu mol, ki je na predvecer (obfiega) poloma vzdignil svoj glas, in ta je bil kaj slavSjeni, pa tudi kaj ozmerja ni pr^dsedntk najviSega sodi$cnega dvora. Y 33. sej» gosposke zborniee od 7. aprila 1873» ko so se uravnavale nradniSke place, je kazal vitez pi. Schmeiling na to, kaka razlika je med uradniki in onimi, ki so cez no5 obogateli, rekSi, da uradniki morajo stanovati v 4. nadstropji, Ijudje pa, katerih Clovek pred pol letom §e poznal ni, in o kterih nisi vedel, od kod so prisli iu kdo so bili njih 0-Cetje, taki ljndje se §opirijo v 1. nadstropji s tako potrato, da ubogi uradniki ntkakcr ne morejo z~ njimt tekmovati. Omenil je takrat tudi, da drzava ne ob-dari, kakor nekdaj, driavnig zaslug, ampak poses t denarja. Menil je torej, da ninogim se po-deljujejo redi samo zarad tega, ker so bili s takimt sleparskimi tarantijami obogateli. In gospoda, kaj je dobil ta mo&ik za plaCilo, da se je sleparskih baran-tij samo in prav rahlo doteknil ? Ustavoverske stran-ke glavno glasilo, .N. fr. Pr.K od 7. aprila 1873 ga je za to tako-le nagovorila (bere): BLordu, nagelnemu sodniku avstrijskemu je zopet enkrat pretesno poata-lo v grobu. katerega si je sam izkopal. (Cujtef dujte! ua desni.) Akoravno si postena poSast upa med ljudi eamo 0 pol noci (Smeh na desni), je dal vitez pi. Schmerling daues ob jasnem. svetlem dnevu v go-sposki ^boraici slisati glas duhov. iz pn>slih stoletij*. In potem spodej (bere); „M mn govora navdehoila Jjubezen do ubogce? in reve^ev, ne spoltovanje de- lavcev in stradalcev, ne, ampak nejevolja, zavist proti premoznim Ijodem* (Ccjte na desni). Pad, go-spoda, ako se je sinel tak muZ tako v casnikih napadati in Crniti, kako bi bili upali oglasiti se dii minorum gent am ? Take bi bili casniki zdrobili. Ali vitez pi. Schmerling imcl je na mojo zalost veniisr prav, ker kmalu pot?m v maji je zabruSCal polom! Saj je znano, da je ta polom straino razMJal, najprej y glav-hem cesarskem niestu, potem v drugih pokrajinskih glavnih mestib, konecr.o na kmetih; da, prebivalce vseh stanov je bil zadel. Vsi napori tedanje vlade nameravali so nasledke polomove zacehti. Zdravili niso samo z bosodami, ampak tudi z denarjera. Kakor znauo, 80 milijonov gold, se je v pomoe razdelilo, pa tudi porahiln. Mnogi zavodi so bili s tern oteti, ali velika Skoda se ni bda zacelila. Vse namere h\ pri-zadeve tedanje vlade piso drngega rodile, kikor da je tedanji finau^ni minister visoko zbor-nico tolazil z bisedo: Kmalu bo boljSe. Ali zboljsati se ni hntrlo, pa6 pa se je slabSilo od dne do due. Kdaj §t» lr se je zbtdjSulo ? Gospida f Jaz menim, da Se Ie za snlutje vlade. In zakaj so je /.boljsalo? Kit je v. vlada omngotila, ravno z dovo-litvijo nlanderbanke(l, da se je spravil v naSe deiele luji kapitai po ni/.ki ceni, ki je promet in kupifjo o-2ivil iu tako zastali stroj zopet zagnal v tek. Btlo je tudi potreba, kaiti izvedeli smo u ust nj. eksc. g. Herbsta, da je nad poiovito svojega kapitala izgubila vedina zavodov, ki so se bili izogniii regulative. Unijska banka sama je izgubila 20 milijonov; njeno premo^enje se je bilo zniialood 35 na 15 milijonov. S teini denarnimi zavo ii potrebi in sili ni bilo pomoci; potreba je bila za tuj kapitai. Ako se tukaj ttdi, da preti nevarnost, ces s tern tujim kapitalom se izvablja tudi kapitai iz Avstrije, mi je odgovoriti, da mi ni znano, da bi se bile delnice landerbanke razpolo2ile na nasem trgiu Priinera s prodajo juzne zelczuioe glede na uvazanje tujega kapitala tu pa tudi ne velja. S prodajo jolue 2ei«zuice prodala se je velika sblezmca v tuje roke. V tern slucaji pa se ni nic prodalo, ampak ozivila se je druzba, katera naj bi zacelila uasiedke polomove in katere je 2e zacelila, ker, kakor sera rekel, vboke obresti so se takoj zni-ii\c, drzavni papiiji pa so poskoCili, Ali mislite, gospoda, da bi bili diz. papirji poskot^iii toliko v ceni, ko bi ne bili do§li na pomoc tako velikanski kapitali? Jaz menim, da ne, ker to se vsaj do tega casa ni bilo zgodilo. Ako je tak zavod §kode polomove po-ravimi, ako je obresti zni^al, ako je drz. kiedit po* muol:]. ako je narodoo gogpodarstvo popravil, ako se 2 njim o^ivlja kupfiija, mala in velika obrtuija, potem vendar ni mogoce, da se je vlada s tern zagre§ila. (Dobrol na desni.) Vlada, meuim, je dokazala s tern ravno to, Cesar bi po nekem ocitanji neimela: znanstveni razum, eticno zaresnost, dr^avniSki pogled (Prav dobrol na desni). Kajti posrecilo se ji je, kar se ni hotelo po-sre&ti prejSnjim vladatn. (Dobrot na desni.) Moram pa, gospoda, omeniti se nekaj. Jaz menim, da ni prav, avtoriteto vladino v eno mer napadati. Izpodkopavanje vladiue avtoritete ima velike in Skodljive nasledke. Kdor izpodkopuje avtoriteto vladino, izpodkopuje avtoriteto gosposke in gosposkinih zaukazov. Ako sme kdo vladi ofiitati, kakor da bi obsta-jala iz takib uuov, ki ru§ijo drzavo, ako se ji sme o-citati, da nima ona znanstvenega razoma in dobaT da nima nravstvene zaresnosti in dr^avniSkega pogleda, potem, gospoda, avtoritete vladine ne boste pomnozili. (Posmeh na levi.) Kedar te pa po-manjsujejo in uoiCujejo avtoriteta vlade, gosposke, njenih organov in naredeb, potem nastane v organiz-mu povrSuost in popustljivost, ki provzrofiuje take t.esrece, kakor smo zalibog eno do2iveIi 8. dec. (1881) (Posmeh na levi), Mi torej moramo prvi pokazati do-ber zgled; kajti v svobvdni pravni dr2avi mora se spostovati tadi postava, avtoriteta. Vlada se utegue napasti, ali »zpodkopavanje njene avtoritete rodi vselej Skodljive in nevarne nasledke. Sklepem in povdarjam, ua bom glas oval proti piedlogu. (Dobrol dobrot na desni.)* varnost. Taka je tudi stratika, 0 kateri govorlmo. Priporocamo nekateriin Kra§evcem, kateri so neved6 otiemu gadu pot pripravljali, da bi se bil lazje ia hi-treje v slovenskih nedrih vgnezdil ter nas hitreje u-niSil, naj si ga zdaj brez ocnlov, miruo in poSteno 0-gledajo, da bodo Amaprej previdui§i. Zdaj pa k stvari! V Trstu izhaja list po imenu BTnester Zeitung* ali po doraafie „tr2aaka tetka", katera je — kakor obie znano — s tr2a§ko vlado v ozki zvezi in se sploh kot namestnikov organ (list) smatra, Ta list razglasa v Stevilki od 28. dec. med druzim, da bode v Poreci po novem letu izhajal nov list „L' Istda*, kateremu j.' namen — kakor obce zuano — istrske Slovane hitreje, kakor do zdaj, poitalijauciti in uniLiti. O tej zadevi pise torej „trzaska tetka* to-le: „No-vemu listu .l/Iatria* bode naloga, razpa-sujoci se slavizem pobijafci. Proti temu namenu nimaino nobeuega ugovora, nade-jamo sepa, da bode list tudivdruzih ozirih patrijotiden in lojalen." T» so bescle doslej vladnega tr^aikega lists, s tcmi besedami pljuva out list, ako stvar dobro pre-mislimo, vso svojo notrauj gujusobo Slovanom v Pri-morji v obraz. Tu imamo placilo za to, da smo bili vselej zv.jsti ua§i presvitli dinastiji, tu placilo za to, da je mogcl brez premisleka nas Koseski v Trstu peti; nilrast seomaja, zvestoba Slovenca ne gaue". Cujte! namen, nas poitalijan6iti, nas uniciti, iiuc-nujelist Bpatrijoticen, lojalen*.*)Kajtivsak, kdor razmcre v Istri in pri nas sploh, kolickaj pozna, v6 dobro, kaj pomeuijo besede nrazpasujoLi se slavizem pobijatj". Vsakemu je takoj jasno, da se pravi to, Slovana unitfti, poitalijan6iti. V tem listu in posebno pa v duuajskih listihje bilo veCkmt povedano, kako an Slovanom v Utri go-di; navedene so bile krivice, da nima 1st ran od U6ke do morja niti edne narodne Sole— niti ediie, pra-vim, — dasi ste v Istri dve ttetjiui Slovanov iu Iu ena Italijanov; povedano je bilo, da imati dve tretji-ni Slovanov v delelnera zboru v Porefii tri — r e c i tri — zastopnike, ena tretjina Italijanov pa vse dru-ge; navedenih je bilo §e sto in sto druzih krivic, ki se Slovanom v Istri gode, katerih pa tukaj iz znanih vzrokov ne morem^ ponoviti isi objaviti: in fiujte^ najvec"jo nesramnost! — „Ti!e.-«ter Zeitung" se drzoe trditi, da se slavizem po Istri razpasuje iu dela na to, da bi Italijane unicil. In to trdi list pri vsem tern, da je zvestoba Slovanov obfie znana, v tem ko smelo trdimo, da skoro vsak izobra2e?t Italijanov Istri ocito ali skrito v Italijo Skili. Komu niso ztiane proti-av-strijske demonstracije po Istri, po Iulijanih osno-vane? Glejte torej, kako Ijubezen iraata out organ in stranka, katero zastopn, do vas: dizavni sovraznik mu je ljubSi nego Avstriji vedno zvesti Slovan! A vidite tu gada v pravi obleki? A Lujtc §e dalje I proti namenu, Slovana uniciti, nima list nobenega ugovora in tudi tedaj ne, ako s« unici oa korist Italijauov, ki marajo v veiiki mno2ici za Avstrijo toliko kot za lau-ski sneg. Evo Vam, prijatelja! Peklenska hudobija pa tici v besedab, da se steticaa nadeja, da bode istr-ski list tudi v druzih ozirih isto tako patrijoticen in lojalen, kakor v tern. Kakor da bi bili mi Siovani naj-hujSi upomikt, najnezvestej^i Avstrijci, trdi tda§ki list, da je ta putrijotizem, lojalnost, ako nas kdo u-niCi, in sicer mrna korist Avstriji zvestega naroda, temufe ua ko.i,t stranke, od katere trzaSki list Se le priSakuje, da bode tudi v druzih ozirih in ne le samo v navedenein patrijotidna, lojaloa. Proti tolki uesramnosti moramo javno protes-tovati in javno povemo, da ne bodemo take vrste 4a-Ijenja dalje trpeli, Sicer se nadejamo, da so to zadnji grizleji cr-kajodega gada, ht;&Bt Dopisi. Poglejte jih, kaM sol Brca, katero je dobila uporna ali po cesarjevih besedab „fakcijoznatt stranka v Trntu z najviSega me-sta, je povzrofiila om, kar pri gadu stop na rep. Stranka jb postala namreC popolnoma besna, na vse strani razliva od jeze svoj srd in strup; kakor gad bije z repom po zeralji, na desno in na levo, in se sploh kaie v svojem pravem in rcsniCnem svitu. Se-daj lehko tudi slepec vidi, kaj bi nas fiakalo, ako bi ta stranka zopet zvonec nosila, in ne bi bit Bog zato skrbel, da drevlje do nebes ne zraste. Le kdor je popred prav pazljivo stranko, djk dejanja in njeno casopisje opazoval, je u2e prej ve del in sprevidel, kaj stianka z nami namerava, ter je njeni pravi xnacaj in njeuo notrasio popa^enost spo-znal. Za vsacega druzega jc bilo njeno postopanje e-nako onemu zvite kace, ki pred solucjcm mhno in tako nedolzno lezi, kakor da bi bil njen strup sladkor. Se le, ako se ji prav fino na rep stopi, pokaze se v prayem stitu? notero ae Sele spozna njena pravane- Iz Sonce, 5. jan. Sreano novo leto 3eli gori-m postooae vsem onim, ki ga hoccjo razveseliti s pravim narodnim dahom v teku tega leta. Lani je nosil vedno poveSeno glavo po goriSkih ulicab; slepii je sam sebe, ko je vedno upal, da ga pohajanje okrep-f*, pa ga je le Se bolj zmucllo, videcega samo ia-lostna znamenja po mestu. Nekteri me tolazljo; pra-vijo, da me hocejo zvedriti, <5e ne drugod, mj v ci-talnici. Mtsiijo namrea, kolikor sem slisal, odslej pri-rejevati do made ve6ert», tedaj neposiljene zabave med domaeimi ljudmi. Dasi s«m Crnoglednik, upanja imam vendar nekoliko, zlasti odkar sem izvedel po 9Novicah?, da ima zdaj goriSka cltainica na Ceiu po-leg starih in izvedeuih domacih diplomatov in starega vrlega tinananega ministra tudi profesorsko minister-stvo. Da bi ta vlada vsaj toliko stare zauikernike preganjalo k delavnosti, kolikor je zatiralo nekdauje doktorsko dunajsko ministerstvo na§e taborite. Po goriSkih zidovih ne vidim drugih naznanil, • - ,. %~1di t.Tribuneu je prinesl* kritiko 0 tej predrzni k-jan kup^yske¦ trfaike tetke. Tu 80 vidi, kako se oni ne bo peg*I> a pohtiko, kakor je ondan trdiiaS Ur. (Oa^e v prttogi,) Priloga k 1. Štev. ,,Soče." kakor laSka, vdasih tudi nemsks. Nasi Solkanei, Pod-^gorci bodo, vem ze naprej, po svoji stari navadi, va-bili za Past plesavce in veseljake na pl«'St» v Cisti slovens6ini, Hi su.ateredtipsio glasi: „Oggi ballo a Salcano", »Oggi b;illo a Podgora" itd. NaSi veteranci so edini trdni v svojem mtcVIti, valid katerega poio-cajo vse svoje imenitne izj:»vft -in dogodlw tudi v slo-venScmi. V takih rn/merah svm se pac zncudil, ko sem te did bral na vidih plakatih naznanilo 0 nekein koncertu tudi v nasem jeziku. Razveselil sem se toliko bolj, kolikor veL fiasa je pretcklo, odkar nisem zapa-zil takih porocil. Da bi It: |.ri takih praviftnih name-rah ostali tudi zauaprej. V kavarnah gorl&kih je pri-Leto zdaj tudi novo leto; to sem ra/vidfl iz JaSkega koledarja, katerega mi je postreznik prinesi 1, dasi ga nisem po njem prasal GoriSki „Bo3tjau* je te kavar-ttiike sluge drugace uCil; ali pozabiliso njugOve nau-ke, ker je ni nikdor z ujim potegnil. Zares, na§i slo-venski gospodje popijejo v goriskih kavarnah tudi mnogo drne in bele kave; ali niolce kakor bosSji vo-lok, namestu da bi kat^oriLuo terjali tasnikov, ki so Slovanom nekaj pravifni. Z nepoboljsJjivo tetko „Trie-ster-Zeitung" jiui strezejo zdaj, kakor poprej. Naj bi Sli gospodje na Dunaj §e etikrat, Ce so z>. tarn bili, pa bi videli, da dunajske kavarne se ravnajo po bar-vah, katere nosijo gostje in ue po trmoglavosti ka-vainikov, kakorsni so goti§ki. Gospodat ob mizo je trcba vdariti; trebabi bilo, dabidoSel „Breneeljnovtt Pavliha % uiarelo v Gorico. Drugace pala ovcja koza niS ne doseze, dasi dajelno raznim goriSkiui obrtni-korn ciiakc dobicke, kakor Italijani in Netnci. Po-sleduji imajo svojih listov iz Avstrije, Nemelje in Ita-lije; naSih pa slovenski Pavliha ne uajde, fie zajde enkrat v Gorico.—Ni Ludo potem, da imajo tudi na&i srednjetokki ravnatelji Se vedno pogum, tu ustanov-Ijeni nemSki schulverein nadzorovati. Gg. Pantko ia dr. Schreiber sta §e pucelnika temu s pruskimi mar-kami podprtemii schulvereinu : knjigar g. Wokulat jima je drugo pot pokazal, ker je na slov. opoinio takoj otl-povedal se vsaj odhornistvu, dasi je §e ud ostal. Zgled jima je vendar dal, ko bi morala ravno otmdva pose-be vedeti, da goriske §ole morajo tudi nasi davkl vz-drzevati, In jte kako! Potem naj z veseljem polui-jam po nasih ulicah I Nekdo se je v nSofiia pritoie* val zarad c. kr. poMe, ki Slovence tukaj v napisih prezira. Yceraj pa sum bral v trz. „CUtadinu*. da je tukajSnja posta odpravila recepise tudi s slov. tek-atom, in jih je nadomestila po eni strani z nemikim po drugi pa z ital. berilom. Oucmu laSkcnm dopisu so slov. teksti nantipatici!" G. drz\ poslauec! le dobro se oddabuite te praznike; kajti dcla Vas caka dovolj, Ce hocete kupCijskeinu ininistru nasteti vsaj nekoliko knvie, ki jih nam ob istem casu nakladajo, ko sta se dr. Rabl in Teuschl poslanstvu odpovedala vsled obsodbe cesarjeve. Oaa dva sta vsaj zdaj ob-dutna, ko jtt je sam na§ presvitli vladar opozoril na njano in tovaiisev polttiko; na§a posta pa meoi, da zdaj mora oganjati ravno nasprotno politiko.—Bes te plentaj! hotel sem Se povedati, kako se mi je pri aluzbi bo2ji godilo tc svete dneve; pa ze vidim, da se morara za danes odpo5iti, ko sem ze itak truden «d gujeva. Tedaj sre^no za to pot I Iz goriSke okolice, is. dec. (izv. dop.) 0 So- vodenjski iupauiji treba par besedij spregovoriti. Ta iupantja iteje vasi: Sovodnje (sedez ^upanstva), Ru-bije, Gabrije, Pefi, Vrtofie, Orehovlje in Bilje. K«lor v6, kje so Sovodoje in kje so Bilje, se mora le cu-diti modrosti onih gospodov, ki so znali tak6 proti« naravno zjedinjeno zupanijo vstvariti, kakor je ravno Sovodeajska. Pa ni le to, da so Bdje preve6 odda- \ ljene od Sovndenj, Bilje biiza Rene, Sovodnje pa tarn m dobertekf , Se drugo, kar sc* mi zdi vredno povedati, je, ! da so Biljaiici imeli prt>d par tedni itav "ncprijazne ' koledovalee. Peli so staio, malo prijetno pesein: Pla-Cajte, ali vas rubamo! Brali so najraji debar, kjer'pa tega ni bilo, tudi kutle, pikone itd. Skoro v vsako hiSo, ktera §t*'je kaj otrdlc, so ti sitne^i prilezli. Tist dan so s« pac" srecne sfeli odetje in mitere, ki ni-majo otrok. Pa Jo koMoyanj e j«_bilo Je za bMuje bo2. prazuike, drugo bode moid a zdaj za sv. til kra-Ije. Nofiein grajati sol. postav, ce tudi terjaju stro-go rediio obiskovanje Sole, vendar, mislim, da z nekoliko razloftkom bi se smela ta postava l/,vi§evati. V mestu stuiSi, n17.an v bolczni. redkokrat potrebu-jpjo otroka doina, ua dis^eli pa je gotovo, da jim u-tegne vsak muogokrat v sili zeI6 koristiki. Nekteri, nocem ugovarjati, tes zaslu^ijo tudi na kmetih, da bi jih kaznovali, veiiko njih pa nikakor ne. Kjer so 0-troci v postre2bo bolnih stariev doma potrebni, all kjer morejo kakor v Biljah pri opekarnicah, revnemu odetu ali materi prisluziti par desetic na dan, tarn bi morala postava vsaj nekoliko odjenjatl, drugaee ta postava ni ze. denaSnje Case humanitete, zlasti pa nu za slovenske kraje tarn, kjer je uboStvo preveliko. S Krasa, 2. jan. Narodi 2iv6 hitro na svetu cas neprenehoma teCe v SloveStvu, povzdigne je po-lagoma, a tudi pogrezne tu pa tarn, vendar pa ne tako, da bi je v neizmemiin morji pozabljivosti otopil; ampak fias njogove oraike, njegovega politifinega raz-vitja, z eno besedo — njpgovo politlfino, literarno In materijalno stanje ostane zabele^eno v vefinih listih zgodovine. Kje je zdaj nekdaj tako slavni Babilon, kje Troja, kje Kartago, kje rimski kapitol—kje dm-ga velikanska mesta in poslopja, ki so se med Lude-iQ sveta pri§tevala?—Ni jih vec" sicer, a vendar nik-dar iz vefine zgodovine ne izginejo. Vse tedaj preide a dela narodov nikedar iz spomina ne IzpubW, mar-vefc sporainjajo in vplivajo tudi na najzadnje potomoe, da jih poslej posnemajo. Slovenci smo majhen narod, na§e politiano, materijalno in tudi literarno stanje je So vedno v kri-tiSnih pololajih. In zakaj? Tega smo najvei! samikri-vi. Ako hocemo v vscm In povsod napredovati, mo-ramo druge narode, ki so do vrbunca blagostanja v vsakein obziru dospeli, skrbno posnemati—; t. j. pri« duo delati vsak po svojern stanu in vsak v svojej strolci; drugi6 moramo pri vsakem podjetji in v vsa-kcj za naS mill narod vazneji stvari bolj slo2ni bit!. V odiuosti je mo6. A pri nas Siovencih te, 2alibog, zastonj i§cemo. S slavnim Ovidijem moram tudi jaz vsklikniti: vivimus assiduis expertes pacts in armis. Prepiri , razdvoji, nasprotovanja so pri nas Siovencih, skoro bi rekel, ku2ne bolezni. In glejte, dragi Kra-Sevci! k onim, ki so od takih boleznij okuieni, spa-date tudi vi! Va§e postopanje v minulem letu ni bilo korektno. Dasiravno sem rojen, krSceo in tudi izre-jen trd KraSevec, vendar vaSega postopanja ne mo-rem odobriti, in tudi vsak trezho misle5i clovek odo-briti ne sme. Je-li ste citali odgovor presvitlega in nam preljubega vladarja tr2a§kl deputaciji? Ni-li ta odgovor iudirektna B2iafcrnicaa tudi za vas ? Trza§M dr/avni poslanci so nconsortes" visih glav v Trstu, tedaj sedanji vladi in tudi nnsi nasprotniki. In vam so tolikokrat javno in tudi privatno oCitali in vas po-ducevali, da nikar ne hodite po krivem potu, nikar ne dajajte palice sovrazniku v roke, s katero vas bo pretepal. Zastonj je bila vsaka beseda—zastonj vsa-ka Crka. Volili ste Depretisa za castnega ob^ana v vseh glavnih kraSkih obfiinah — zaupnico ali rectius zahvalo—ali ne vem, kako bi to imenoval—katero je nic* manj kakor 27 podpisov kraskih odliCnjakov iz vseh ob6in zaljSalo ste mu po nekej deputaciji poklo-nili. In zopet vas interpelujem: AH ni cesarjev odgovor trzaski deputaciji tudi vam gorka zauSnica? Kaj ste mislili, ko ste se tako hlinili? Ali ste misiili, da vam slorijo prenesti vse va§e groblje in ska-lovje v morje, ter da bo Kras v resnici krasota in obljubljena deiela? Sami, sami ste se bili po glavi— diugim obCinam ste nasprotovali, in druge so pa vam demoustrovale. Bog daj, da bi kmalu kje v kakem casuiku zakukal, da so va§i meceni vas zapustili ter pobegnili v kako drugo blaZeno dezelo. Rns je sicer, da ste imeli pri temvaSem posto-panji laznjive nasvetovalce, ki vam niso druzega detail, kakor pesek v oci metali z obetanjem vsakoterih, mogoCih in uemogofiih podpor—da ne recera, gradov, PraSam vas pa: Ali ste kaj dosegli? 0 tern morda kaj ve6 v kratkem, te mi g. urednik nekaj prostora odl06i. KraSki Slovenci! zdaj, ko smo stopili v novo leto, svetoval bi vam, da se zdru&te z drugimi Slovenci na Primorskem, da se sld^no bojojete proti ir-redentarstvu, vam preteSemu, ter dase ognete marai-kakej biamaii iu neugodnostil Pogum iu arefiea za* cetek! A, IZ Crni6, dne 2. januvarja. (Izv. dop.) V „So-Ci14 sem bral, da bi bilo dobro, ko bi ditalnice nade-Mi m\wt ozivcle. Mi 'kraetje se prav radi spominja-m) ua one Case, ko je tudi pri nas fiitalnica cvela, a zdaj pociva v mini. Dostiktat smo zlasti po zimi, ko so veccri dolgi, prijetiie ure v Sitalnici preiiveli; nekoliko saio cltsUi, liekidiko se razgovarjali, in 6as je hitro minil. Bus bi bilo prav, ko bi 'fiitalnica zopet ozivola, ali pri nas je vsled slabih letin mnogo ubo-stva, in ubo§tvo mori vsako podvzetje. Pa pri vsem tern bi se dalo nekaj storiti, ko bi le kdo Se hotel stvari resno poprljeti. NaSa SpbStOvana duhovSCina in drugi roduljnbi tukaj imajo dosti slov. Casopisov. Ali ne bi bilo mogofie, da bi jih, ko so jih Sami prebrali, uam kmetow prepustili ? Dobro vem, da bi nam tudi eden ali drugi eno sobo prepustil — in titalnica bi bila o^ivljena. Tudi na§a mladina, ki se je bila prav dobro petja poprijela, bl vnovic se urila, ako bi jo le kdo nsgovarial. To bi bilo nam CrniCanom na Cast iu njej na korist. V naroduem oziru je bila prejSujih let tudi na* sa ^upanija ena prvih, a zdaj je tudi v tern oziru van tiho, nevem zakaj. Saj imamov ob6inskem zboru iz-vrstne narodnjako, katerih zna6aj in poStenost glede narodnostl in drugih reeij sta 6ista kot solnce, a v turn, ko se druge obCine gibljojo, naSa molLi, spi in se ne gane. Ne vem, kaj je temu krlvo. Sicer pa dobro vem, da se bode mot nascl, ki bode kmalu nekaj ve6 iivljenja tjo piiucsel, zato bodera zazdaj molCul. Iz rlihemberga, dno 3, januvarja. (Izv. dop.) Nndejal sem so, dn Vain bode kdo drugi sporofial 0 spremembi, katera se je pred no vim letoni tu pri uas vrsila. Na§ oUa priljubljeni gospod kaplan se je za* rad bolezni svoji sMbi tukaj odpovedal In bode, do-kler mu Bog zdravjo zopet ne povrne, pri nas v po-koji zlvel. Ta vest nas je tako iznenadila, da u^o dolgo nobena nn tako, kajti naS gospod kaplan je tu jako priljubljena oseba, spoituje ga kmet in gospod, in sleherni je obMoval, da je moralo tuko priti, Do* kaz temu, kako priljubljeu je naS gospod Gregory, je to, da je §la deputacija k njemu, na Lela ji naS spoitovani gospod fajmoster, da bi kaplanu pregovo-rila, naj §e pri nas kot duhovnl pastir ostane. Go-gpod fajmoster, dasi u^e v letih, je sam imenova-nemu gospodu obljubil, da bode on vse teziwuiSu po-sle opravljal; a vse je bilo 2alibozo ptepozno. Ne ostane nam torej druzega, nego imeuovane-mu gospodu za ves njegov trud, za njegovo vzoruo poslovanje se prav lepo zahvaliti. Vsegamogo&ui Bog naj mu zdravje kmalu zopet povrne in naj ga bla-goslovi 1___________ Iz Sela, 31. decembra. (Izv. dop.) Prosim Vas, g. urednik, za nekoliko prostora v VaSetn listu, da bi uze stare neprilike objavil. Dolgo uze sem bil na-menjen 0 tej zadevi spregovoriti, ali cas mi ni tega dopuScal, in pero nam kmetom le tesuo in pocasi tece. Vendar dalje ne morem molcati, ker se nam krivica godi. Vse dopise nam poiilja Ajdoyska uradnija v nemslcem jeziku, katerega neumemo i: to nam veiiko sitnosti in neprijetnosti dela. Pri nas he pozna nihee onega jezika, izvzemSi enega gospoda, katerega pa ni mogofie vselej in za vsako stvar nadlegovati, in mi moramo torej pol ure hoda iti, da se nam dopis, od-lok all, kar pride iz uradnije, raatolmaci. Ako pa ni dotidiika doma, moramo Se cakati in vca§ih tako za niCevo stvar pol dneva zgubiti. Prosil sem g. sodnika osebno, naj mi ne posiija nemSkih odlokov; ali on pravi, da, kakor se mu ulagajo pro§oje, tako da jih resuje. Ako prosimo uotarja, naj pise v naSem jeziku, pravi, da ne zna ali da uoce, in tako gre stvar po starem kopitu naprej. Prosim Vas torej, g. urednik, da mi naznanite, imamo-li pravico od nasih uradnikov zahtevati, da nam slovensko dopisujejo? potem, kaj nam je pofcti, da bodemo postavno doticno gospodo prisilili, da nam bode v domafcm jeziku dopisovala ? *) Z Bogom 1 A. B. IZ Tolmina, 2. ian. (Izv. dop.) V zadnjera dopisu sem stavil razliCna praSanja, za danes hoCeni pa staviti raziicne predioge in nasvete, ki naj bodo tako rekoC pojasnilo zadnjemu pismu. Rekel sem zadoji-krat: Mi Slovani pa mi Slovenci bodimo in zafinimo biti edini in slozui v mi§ljenji, v politiki in v Hte-raturi. Prasanje: Kako je najbolj to mogofie doseCi ? Odgovor: neobhodno je potrebno, dase vestnoin narodnoinnesebidno reorganizovaje orgauizi-ramo, in to vsako druStVo za vsak svoj nameu. Re-Cem: vestno, kajti vest mora biti nas euvaj, na§ u-denik, naS vodnik, na§ kazuovatelj in popravitelj; ro-6em: narodno, kajti naSa vest mora biti presinjeua od slovanBkega duha, sploh: oua mora reprezentirati ideal narodov; reCem: nesebifiuo, kajti dolznost vsa- ¦) V pribodnji |t. „S0<«« *4*»» obSiroiii odgovor, Ur, kcga narodojaka mora bill pozrtovalnost, ne glede cisto nie m plaeilo, »a karistolovjt. Aplikacija: Ko-lik© je pa takib narodnjakov ? Miserere! usinili se nas, a Gosped! Lavric" bil je gotovo narodojak, ki m poznal sebictiosti. No! »aj nam bode vsaj zdaj.za vzor v tej teekH Kako vse drugace je 2 narodujakt, kateri pravijo, da so narodnjaki I Po Gorici so „aul und ab 4pauciralitt; «;i, da bi bill priSH k odborovi seji *Sloge*, tega pa ne. Iu vender, ko pride casvo-litve, se ustijo, rckoc: Mi smo narodnjaki! Ketlaj 'i morda pri sejah, ko gre za cvenk iu breuk!? Ome-nivSi, da se rooramo organizovati, reei seni hotel: Politico druitvo „Slogatt mora biti nase ognjiSce: ono mora biU nas voduik, pod cegar vodstvuju mu ralo bi izbajati politicno glasilo .Soda14. In da bi prisli odboruiki toliko laze k sejara, naj bi se voliii iz Gorice, uikakor pa iz Banjsice ali iz Cader. Z raven tega bi uiora'i biti udje tega drustva vsi 2upaui iu podiupani, iu ako mogoce, tudi starejsmstva vsek vasij in vseh trgov, posebno pa du-hovni in ucitelji. To bi bila prava falanga (ceta)! Kako lepo priloiuost bi potcm imeli, posebno tndi In-pani se veckrat sliajati v proatorih politicnega drnst-va in tu prctresovati nuji e potiebe svojih vrsij in cele. deiele. In to je zopet uecbhoduo potrebno, da zacnejo nasi zupaui se bolj junasko zavedati imenit-uega poklica svojega. Toda brez koncentrtrauja ni ziv-Ijeuja, brez organizac'je ni .uapredka*. Naj se krici pri bokalu, kar sc hoce: napredek, napredek! Toda, ko zgine vino iz bokala, poteni ni ne bokala, ne na-predka. Oh, kako se ta beseda skoro v vseh krogih zlorabi! Bolj, ko se navadno krici: napredek, napredek, bolj in bolj imamo prilo2nost zapaziti, kako greiuo: nazaj, iiaxaj! Ti goljufiva beseda, — ti! Napredek shsim izgovaijati iz ust kialjev, iz ust namest-uikov, iz ust uadzornikov in razlicnih drugih ust, in navadno se i2govarja I* zaio, kcrje modcrno". Mi Slovaui in drustveuiki »S;ogett pa bomo to besedo iz-govarjali, se vc da potem, ko bo stalo drustvo na dobrih tleb, le takrat, ko bodenio reanicoo tudi na napredek mislili. V slogi je moc in v .Slogo* mora-mo tudi pristopiti. Posobno je treba skrbcti, da se v odbor zberejo le taksni niozje, katerim je res mar narodovo blagostanje. Najveco skrb pa mora imeti odbor, ko si izbere tudi podpredseduika in tajuika in denarnicarja iz svoje srede. In zakaj ? llecimo: ako je predscduik zadrzan, moia biti pulpredsednik tako rekoS: alter ego prcdsednikov. In ravno pri zadnji volitvi smo prezrli tnoza, pod cegar vodstvom je slo drugace boljse, kot zdaj. To »e resnica! Da bi ga bili izvolili vsaj v odbor, ali Se toga ne! Ntliajmo enkrat za vselej izgovarjati se rekoC: Ta ni nas do-maLint ta se ui volil ne v Tolminu, ne v Kanalu, ne v Gorki, ne v Ajdov§cii:i, ne v Sezani: zadosti naj nam bode, da je Sbvenec ali Slovan. Ne bodimo tak-sni separatisti: v separatizmu ni moci, ni nnapt edka". Edor boce in ieli narodn pomagati, dajmo ma glasv kapitdjuu. Iu ko bodcmo politicno diustvo „Slogc" postavili na tiden fundament, poteni sniemo upati, da bodemo tudi veckrat imel; odborove seje, ako bi tudi predsednika ne bilo doma. In ko bi bil doma, njega sveta dolznost je: veckrat^ in veckrat nenavadne obCne zbore sklicati. Do zdaj je bila mizerija! Torej: vivos voco: zive kliCem na delo—* imenu naSega narodal Na slovauski zastavi mora slati zapisano: Vera, do-movina in svoboda: ueodvisrost, previenost in tast. Vse te svetiuje ai moramo globoko v srce vtisuiti, navduSevaje drug druzega za te najsvetejle reci, ne oziraje se na spo), ne na staiost, ne na dostojau-stvenost. Vse mora pre§injati en dub, kajti: kjerje in bode en „duh% tarn je in bode prava prostost. Ni uzie zadosti reci: Kdor zna voditi, naj vodr, temveC je treba dostaviti: in vodi naj tisti, kateri se zna iiajljolj zrtvovati za svoje dolznosti in opravila, hofiem reel: Tisti naj vodi, kateri v&, kaj se pravt, svoje interese Mvovati interesottt vseh svojih. (Massimo d'Azegiio I. str. 55) V tern zmislu zacuimo! te BoVCa, 2. jan. NnSi gospodje Bovcani, §kile-<5i tez Predel, misldi so,* da so za hrbtem varni, ko so se zutbili neke na dubu hir»joce osebe, kakor jo oni zovejo „geisteskrankB. Ker njim se zdi enak vsak narodeu Slovenec. Mislijo namrec, da z euo o»e-bo, katero so hinavsko spravili & pota, bode sloven-skega gibanja konec, ter da so zatrli gada.—Vprasam Yas gospodje! kdo neti nemir, mi ali vi? Kdo strazi naSe gore, kje so meje ncmitva, ali morda v Bovcu? Odkod ate priromali k nam? Pomnitel kje vara je zibelj tekla. Nehvale^uezi t cegav krab jeste? Neka oseba se je velikokiat izrazila, kako zal ji je, da ne mejita Koiuskcga Ktn iu Stol. Kaj mislite, da se bomo za Vanii jokali, ako jo pobi isete cez Predel ? Ce niste za nas, to je, ce se aofiete nauciti naiega jezika, je naj pametneje in najznacajneje, da je po-brisete od uas. Vi ste zarad nas tukaj, ali ne mi radi Vas. Kako spolmijete pa vladarjeve 2elje Bmir med mojhni narodi?" Na siovenske vloge odgovarjate nemski ter vsak sloveuski spis, Vani je ^olc, gcizoc vas do kosti. Kaj ho^em §e omeniti, 0 dinzib rev-ickih, ki (Uvvadno ixvh od mi/.e vi§jih, ki capljajokot verue ovcice za prvimi, se uHaujajo do tai ter govo-le dva jezika—res smesno.—^Da ne zabim, naj povem vsaj biaven ciu tea slayuib junu'rov, % dolgo tega sta dva somisljenika ol*p§a!a sloveuski napi* »Tukaj %se ne sine naglo voziti" z blatoin ter taka svoju uem- ; sko om.ko in pna§tv«» javno pokazak. Jaz sicer ue § pozuaui teh jouakov, ker sc prev*!C bli§Le\ da bi jn j zamogel obfudovati, le toliko se mi zdi, da sta morda vueta bovska strelca.—28. dececibra pret. 1. zbrali smo se bill k obcaemu citaliiifuemu zboru. G. pred-sednik nagovori doile goste s prav zlvimi beseilanii. Spominja ude na izgnbo raujega o€eta Bleiweisa, ci-taluicuega castaega uda, res s pra* ginljivimi best*-daini. Omenja tudi izgtibo iitalnifinega tajuika g. R. Sineka, bivSega davkarja, kateri je bil premesfien ue-ki le radi tega, ker je razpusiljal po zelji nekaterih obCin siovenske phLiluc aaloffe. Iu take im»ze pri uas prvganjajo! Se ve »Ia, g. &\nrk je razunit'l kme-ta in ae vtdil dost*»juo z njira, Ziito je moral tudi ptec.—Cualuica naSa s[»ala je sicer \idao celo leto, to je veaelte ui imela, ai. vendar prtcuje navduseuo.it udov pri zaditjeni ohenetti zbotu, da tli narudua stvar dobru, gotovo' bolje iwgu tain, kjer v*e drugo uaprav-Ijaja, kakor pa da bi .^kitnii za ptobudo uaiotlovo I CJitaluiia nasa si natoenje U slov. iistov in BTrsbu-nt*". Tudi je zbor skleml p>dpirat» sloveuski zivelj na Koroskiiu, da namct 10 Iistov BMiru*. kateri pa naj izvoli iirednistvo razdeliti med koroske Slovene**, kakor mu drago. C'italuice siovenske in narodnjaki! Ne spite in atedite temu blagemu namenu. Z zdmzt*-niini inoimi otresajmo se sovraga.— Pri zadnjih volitvah v obcinski zastop so tnenda zmagaii uarodui mozje, ali prosimo jib, naj enkrat tudi kaj pokazejo.—N'aprej sustava Slave! — IZ l$tre, 3. jan. (Izv. dep.) ZadnjiC* sem Vain pisal 0 krompirji, in >em hil its srefcnejsi na tem polji, u«'go na polilicnem. To mi pa dsje pogutn, da bodem moje naravoslovke studijc nadaljeval. Kakor sem bil u2e zaAJE 31, OBRESTI V ZLATi Srbske srefcke preti kasi & 46 gl. poleg 50 kr. knpunskih obrc WF* Prejemni listi ^Ft vplaouj^jo s© w naeseonili 1© po 3 gl. in z ostalim ©brokont 4 g^" Rupee si pridobi uie » Tplai-itvljo sanio gold. 3 "Ml takoj sanosvojo in uerazdeljeno pravico (to igranjn. Pri 1. zrebinji 12. novrmbra 3% kiie&jvskib srbsklh sreek bili so glafnl dobitki fr 100.040; 10« in 4000 v zlatu dobljeni mod aitxkanii, ki jib je piudahi nala hisa, zelo* kulantno eskomptirani. WeehslergescMft der Administration, des WEEN, Wollzeile 10 und 13. » MERKUR a 0. Chon, Wollzeile 10 im< . Ijcieie se iimeio $IIWSfl €1YEI, strgane, ne vlite v podpisani tovai-ni&ki zatogi po teh nizkth cenah: Za smodke v krasnih okvirib: Za tenke smodke v krasnih okvirib: at I, 12 centm. dolge gld. 5.— St. I, 10 ten tin, dolge gld. 3.— » n, 10 „ fl » 4.— , 11, 9 , „ „ 2.50 n m, 9 , „ n 3.— . in. s „ „ „ 2.- , IV, 8 , „ , 2.50 „ IV, 7 „ „ „ 1.50 • V, 7 , . 2,- „ V, 6 „ „ „ 1.— . VI, 6 n . 180 S temi iztedno nizkiini cenaini njinm niftvredne in zdravju Skodljive iruifcacije do celega zatrwti in ime naravnemu. jantarju re$iti; nobeua imitacija nima le trobtce jantarja v st»bi, ampak so iz Copula, prodajajo pa se za vlite jantarjeve cevke. — To »>a je sleparija, kervlitihjantarjevih cevk se ni ne. Cevke iz morske pene pFave, v krasnih okvirjih, valjarske ofclike. Za smodke: v Za tenke smodke: jStev. I, 13 centn*. dolge gold. 3.50 km. I, 13 ceiitm.. dulge gold. 2.— IX> J2 „ , 2.50 „ 11.12 „ „ „ 1.75 m» 10 * n . 2.— B III, 10 „ , 1.50 IV, 9 , , , 1.50 n IV, 9 t . . 1.25 J^ 8 . . . 1-25 . V, 8 , , , 1.- s Kar ne ugaja, radi zomenjamo, ali pa decar povrnemo. Fi odajaicero odstotke.. | — EazpoSiljamo pioti gotovinl ali pa povzefjti. 1 W. HEM in Wicn, X. Oampfgasse \. II. tali. Podpisani si steje v dolznost naznaniti, da prevxame s 1. januarijem 1882 lekamo „Pri Materi Bo2jiK v Korminu, in bo njegova naj-ve^a skrb, imeti vedno najbol friina zdravila iz samo distik kemienih izdelkov in najboljsih. drog, in da ne bo nie opustil, samo da p. n. prejem-nike zadovolji. kemik ir lekar, bivsi ravnatelj lekarne Pontoni-]eve v 6orIci. Podpisani si dovoljujemo opoz spoStovane obfiinstvo, da smo v ol preskibljeni z Tini doma^imi, ogrs in istrskimi belimi in crnimi, in daj hektoliter po 15 do 20 gld. V Gorici, 20. dec. 1881. A. D. bratje Bolafft Izdajatel^ in odgovorui uredaik; F. PODGOKNIK. -