3. številka.
Ljubljana, v torek 5. januvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan *v«**«t, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti preje nan za a v stri j h ko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj an o brez pošiljanja na dom za • se leto 13 gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa te po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četirlstopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanili* jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če      trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u pr a vuištvo je v Rudolfa Kirniša hiši, , Gledališka stolba*. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
Zaradi jutrišnjega praenika izide prihodnji list v četrtek 7, januvarja 1886.
Vabilo na naročbo.
Slamo p- n. občinstvo uljudno vabimo la novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brea pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.   ......     I   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto  .   .   .   .   .   .   .   .   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4   ,,   — „
,f jeden mesec.......I   „ 40 „
Upravniitvo „&lov. Naroda*6.
Naša narodna ravnopravnost.
(Dalje.)
Na okrožnico zastran jezikovega znanja sodnij-skih uradnikov došli so menda odgovori, da ua Kranjskem večina uradnikov zna slovenski v govoru in pisavi, na Štajerskem pa, da se večina ne more izkazati z dovoljnim znanjem slovenskega jezika. Tako vsaj sodimo iz naredb, ki so se izdale na podlagi rečenega poizvedovanja. Kajti justično ministerstvo poslalo je dne 5. septembra 1867 št. 8636 in 9396 predsedstvu Graške nadsodnije jezikovni ukaz, ki velja le za Kranjsko in v katerem se sklicuje na dokazano jezikovno znanje sodnijskega, državnopravdnega konceptnega in kan cel is t noga osobja ter notarjev. V tem ukazu veleva se vsem sodnijam na Kranjskem, da morajo
1. vse zapisnike o zasipavanji prič, ki so le slovenščine zmožne v pravdnem in nepravdnem civilnem postopanji,
2. vse zapisnike o prisegah, zlasti pa vse' obrazce priseg, ako prisegajoči le slovenski znajo,
3. vse zapisnike o zaslišavanji v kazenskem postopanji z zatoženci in pričami, ki znajo le slovenski, zapisavati v slovenskem jeziku in sicer v pol nem o bsegu.
Ta ukaz bil je izdan pod meščanskim mini-sterstvom, gotovo na pritisk tačasnih slovenskih poslancev, njim na čelu dr. Toman in Svetec, ki so kmalu potem glasovali za decembersko ustavo. Besed „nach Moglichkeit, nach Tbunlichkeit" ni več v tem ukazu, temuČ kategorično govore. Temeljni zakoni bili so proglašeni 21. decembra istega leta, toda vzlic lepim besedam XIX. člana so Slovenci kmalu izpoznali, da bode ta zloglasni član brez izvrševal n ih zakonov ostal na papirji. Zato so štajerski slovenski rodoljubi, ko so na inicijativo dr. Zamika sklicali prvi tabor v Ljutomeru, vzprejeli v program točko o neobhodni potrebi iz-vrševalnih zakonov k članu XIX. in dr. Zamik sam je zagovarjal rečeno resolucijo z znano svojo navduševalno zgovornostjo. Štajerski Slovenci so tembolj morali želeti, da se izdajo takšni zakoni, ker je ministerijelna naredba od 5. septembra 1867 veljala le za Kranjsko, uradniki na Štajerskem pa se neso zanjo brigali, pa tudi naredbe od 15. marca 1862, 27. januarja in 20. oktobra 1866 se neso držali, izgovarjajo so, da slovensko uradovanje na Štajerskem ni mogoče (nicbt thunlich).
Ko je v štajerskem deželnem zboru dr. Voš-njak 1. 1868 interpeloval vlado zastran slovenskega uradovanja, odgovoril je cesarski namestnik Meeserv v seji 5. oktobra 1868 glede političnih uradov še dosti povoljno, glede sodnij pa se je le sklicaval na stare ministerijalne naredbe iz let 1862, 1865 in 1866, po katerih se baje zadostuje željam slovenskega prebivalstva. Dostavljal je, da se pri oddaji sodnijskih, advokatnih in notarskih mest ozirom na znanje slovenščine in da je justično ministerstvo znova poizvedovalo, bi si li tudi na Šta-j jerskem dala razširjati raba slovenskega jezika. V tem slučaji da bode ministerstvo izdalo novo naredbo.
Obečana naredba je res 10. februvarja 1869 št. 832 nadsodnijskemu predsedniku Graškemu na-
ročala, da mora ukazati vsem tistim uradnikom' Celjske okrožne sod nije, kateri so se izkazali z znanjem slovenščine, da se morajo najtoč-nejše (genauestens) ravnati po ministerijalnih na-redbah od 15. marca 1862, 27. januarja in 20. oktobra 1866, kadar imajo opravka s strankami, ki govore1 le slovenski. Ker pa v tem okrožji še mnogo (ein nicht unbedeutender Teti) sodnijskih in zlasti kance lijak i h uradnikov ne zna dovolj slovenski, da celo nekateri ne znajo slovenski ni govoriti, še menj pa pisati, ukazuje ministerstvo, da se pri vseh razpisanih službah za sodnijska-službena in notarska mesta v Celjski okrožni sodniji mora zahtevati popolno znanje slovenskega jezika „als ein wesent-liches Erforderniss" ter se bode pri oddaji služeb na znanje slovenščine pri prosilcih oziralo.
Iz dobe Hohenvrartovega ministerstva nemarno zaznamovati nobenega ukaza zastran zvršitve narodne ravnopravnosti v uradih, da si je bil Čeh Habietinek pravosodni minister. Na Šolskem polji pa smo tučas dobili po ministru Jirečku slovenščino za nekatere predmete na kranjskih gimnazijah.
AuerBpergova vlada, največja zatiralka slovanskega elementa v Avstriji sicer ni preklicala starih naredb, pa uradniki so dobro vedeli, da najbolj ustrezajo vbdi, oko se za vse rečene ukaze toliko brigajo, kolikor za lanski sneg. Slovenske tiskovine se neso več naročale, ali pa so pri sodnijah ležale zaprašene v kakem kotu. Na Štajerskem je slovenščina malone popolnem izginila iz uradov, na Kranjskem in na Goriškem so le malokje spisavali slovenske zapisnike Na prvem mestu Graške nadsodnije ni več sedel Slovencem saj ne sovražni Latter mann, ampak — VVaser, v Ljubljani Gertscher, v Celji Heinricher in v teh treh imenih izražena je zgodovina slovenskega uradovanja ne le pod Auerspergom, marveč še v dobi Taaftejevi.
Ko je Pražak prevzel, vodstvo pravosodnega ministerstva, metalo mu je nasprotno uradništvo pod zaščitom sodnijske nezavisnosti taka polena pod noge, da je trebalo vse Pražakove potrpežljivosti, prenašati vso nezaslišano, naravnost arogantno upornost sodnijskega uradnega osobja, od adjunkta pri kakšni okrajni sodniji na deželi do predsednikov sodišč, višjega in najvišjega na Dunaji. Ministeri-
STEK.
Zvezda sv. treh kraljev.
Pripoveduje sv. pismo, da se je presvetla zvezda prikazala na nebu, ko se je rodil Kristus in da je trem modrim kraljem iz jutrove dežele pot kazala v Betlehem, pred uborno rojstno posteljico vzveli-čarjevo. Cerkveni prazniki in stare Šege kličejo nam te dogodke v spomin, nad vsakimi jaslicami visi nam skromna zvezda, obrnena k blaženemu hlevcu, kjer se je iz siromaštva in pozabljenosti bila odvila svetoborna in vsedobitna ideja krščanstva.
Ni se preveč čuditi, zakaj je  vladala in še vlada misel, da prikazni na nebu oznanjajo velike preobrate v človeštva življenji in osobe, ki imajo gospodovati nad usodo velikega sveta.   Lepa vera naša dviguje naše misli visoko gori nad oblake in uči nas, da svetov vladar biva visoko gori nad zvezdami. Svetov vladar pa svoje misli, ki so toliko, kakor njegova dejanja, pošilja doli na zemljo, pošilja jih pa mimo zvezd in po zvezdah, katere so srcu njegovemu bliže kakor mi zemljani. Praznoverje zvezdogledov, da se morejo iz zvezd prorokovati vsi bodoči dogodki, bilo je še pred tristo leti
prav resna znanost izbornim misliteljem in do pred tristo leti je bila vsa znanost o zvezdah skoro le nekak tehniški pripomoček za to nadprirodno zvezdo-verje.
Ko se je o rojstvu Kristovem prikazala na nebu tista velikolepa zvezda, si tedanji čas s svojim zvezdoverjem ni mogel druzega misliti, kakor da pomeni prikazen nekaj posebnega, da je na zemljo stopil preznamenit dogodek. In motil se ni. V resnici je tedaj prisvetila nova zvezda, njena svetloba se je razprostrla čez tisočine let, njeni žarki so se razdelili po vsem svetu in obsevajo sedaj koče in palače, slaba in močna srca s svojo čudovito milino.
Toda zvezda sv. treh kraljev je v tem zopet zginila z nebeškega svoda. Iz katero vrste je neki bila? Ali se bo še kedaj prikazala in ali jo bodemo videli mi zvezdo, ki je razsvetljevala ponižno rojstvo našega spasitelja9 Ali je bila ona jedna izmej tistih zvezd, ki pridejo in odidejo pa se zopet vrnejo, je-li bila repatica ali pa zares nova zvezda, ki samo jedenkrat zažari, ki se nepremično drži neba, v tem pa sama sebe razr.ušča, ugaševa?
Znanostno dognano seveda ni, kako je bilo s to zvezdo.  Sveto pismo le pravi, da se je za roj-
stva Kristovega iznenada prikazala na nebu, da je vodila tri modre kralje z jutrovega v Betlehem, da se je ustavila nad zibeljo izveličarjevo, kazaje, da naj se tu oglasijo in poklonijo novorojenemu. S temi besedami pa ni še jasno povedano, da je bila repatica, ki je vzbudila pozornost jutrovcev. Repatica bi bila omenjena tudi v letopisih drugih narodov, a o tem ni nikjer drugje ničesar najti. Tudi so vsem časom repatice pomenile šibe božje in zategadelj bi zvezde sv. treh kraljev evangelisti gotovo ne bili zapisali v dotiki z rojstvom Kristovim.
Pač pa podatki, kolikor jih je, usiljujejo prepričanje, da se je tedaj zares prikazala nova zvezda, preredka nebeška prikazen, katera je morala slična biti tisti, ki je pred nekoliko meseci vzišla nam v megli Andromede. A tudi sedaj, komaj nekaj dni je tega, da se je zopet prikazala nova zvezda, katere pa ni videti s prostim očesom.
Zvezda sv. treh kraljev je bržkone imela poseben, mogočen sijaj, glede na kateri bi se z njo jedna jedina zvezda v letopisih zvezdoznanstva meriti mogla. Prikazala se je bila iznenada ta zvezda 1572. leta in sijala je tako mogočno, da jo bila vidna celo o belem dnevi in da so njeni žarki prodirali colo oblake.   Štirinajst dni se ni premaknila
jalnih naredeb, trdila sta Waser in Schmerling, ni treba se držati sodnikom in vsak sodnik lehko odvrne ulngo samo zaradi tega, ker ni pisana v njemu povoljnem jeziku,   nemškem ali italijanskem.
Konečno se je minister Pražak ohrabril in izdal znani ukaz od 18. aprila 1881 št. 20.531, s katerim je toliko hrupa prouzročil v nasprotnem taboru. V tem ukazu, ki so ga o svojem času priobčili vsi slovenski in mnogi nemški listi, je najbolj zanimivo utemeljevanje, da se imajo sodniki v jezikovnih zadevah ravnati po ministerijalnih nared-bah. Sicer pa se ob konci le ukazuje, da so za rabo slovenskega jezika pri sodnijafl v vojvodini Kranjski, v okrožni sodniji Celjski, potem v slovenskih in jezikovno mešanih okrajih na Koroškem veljavne določbe inintstei ijalriih ukazov od 15. marca 1862, od 20. oktobra 1866 in od 5. septembra 18G7 in da se morajo v prihodnje vse sod-nije natanko ravnati po teh določbah (und liaben sich alle Gerichte in Zukunft geuau nach diesen Bestimmungen zu benehmen).
Jedini napredek v narodnem oziru je v tem ukazu, da je ž njim jezikovna naredba  od 5. septembra 1867,  ki je poprej veljala le za Kranjsko, bila raztegnena tudi na Štajersko in Koroško. Nedavno poročali so nekateri listi, da je Pražak izdal za  Koroško posebni jezikovni   ukaz, podoben onemu za Kranjsko.   Toda ta ukaz ni od danes, ampak je ravno omenjeni iz leta 1881, ki je gotovo ] že tačiis bil naznanjen vsem sodni jam na Koroškem, j ne pa da bi bil imel praktičnega uspeha.   Koro- \ škiui Slovencem torej ni treba nobenega poseb-nega ukaza, ker zunje pri sodnijah ravno to velja, 1 kar za Kranjsko in Štajersko. Le poslužujejo naj se i svojih pravic Koneo prih.) i
Politični razgled.
iVotruBijc dežele.
V L j u b 1 j a n i 5. januvarja. j
Zadnji čas so se v iiuiicii^ih minister- , siv« izvršile razne premembe, ki pa nikakor neso po volji nemškim konservativcem in Slovanom. Da so se pri tej priliki Slovani zopet popolnem prezirali, še omenjati ni treba. V Avstriji smo že vajeni, da se na višja uradniška mesta nastavljajo samo nemški uradniki. Nemškim konservativcem posebno ne ugaja, da se je dvornemu sovetuiku vitezu Davidu dalo mesto sekcijskega šefa. Ta mož ima že od 1880. leta sem referate o vseučiliščih. Vse pri- j tožbe konservatIVcev v tem oziru proti naučnemu ministerstvu zakrivil je prav za prav le on. rVater-lami" se tolaži s tem, da bode vitez David ostal le malo časa na tem mestu. Ueski listi se pa nadejajo, da se novi minister nauka ne bode dal voditi od ovojih uradnikov, ampak bode v resnici vodil sam ministerstvo. Kot minister v ustavni državi moral se bode ozirati na večino državnega zbora, I ali pa odstopiti.
C'cKlti trgovci in obrtniki mislijo poslati mnogo peticij na deželni zbor, da bi slednji pokazal svoje stališče nasproti bankinemu vprašanju. Kakor se poroča, več češkim poslancem ne zadostujejo zahteve Praske trgovske zbornice, ter bi radi posebno banko za češko kraljestvo.
V guSiHltciu deželnem zboru se baš sedaj obravnava predlog poslanca Romaiuuika zaradi ru-sinskega učnega jezika v šoli. Odsek je ta predlog tako predelal, da bodo Rusini sami glasovali proti predlogu. Ako se vsprejmejo odsekovi predlogi, bode vse le zavisno od dobre volje uprave. Ker pa skoro
na nebu in počasi je zopet izginila njena svetloba. Dandanes pa ni videti nobenega njenega sledu več.
Ako se ta zvezda vzporedi z zvezdo sv. treh kraljev, utegnilo bi se prav misliti, da se ta zvezda prikazuje vsaeih 300 do 320 let. Potem bomo morebiti tako srečui, da se našim očem obnovi čudoviti sijaj, kateri je pred nemalo dva tisoč leti svetu oznanil, da je napočila zarija nove dobe. Po teh mislih utegnila bi se zvezda prikazati mej 1870 in 1890 letom, morda v ozvezdji Kasijopeje. Razdobje bi torej že poteklo v nekoliko letih
Kadar se takisto nova zvezda, novi svet posveti, stori se v solnčnem sistemu silen korak v kolobarji večnega uobrazovunju. Svet, ki je večno preobrazovajoč se, veliko svoje notranje moči bil porabil in ki je že otemnujoč umiral, razboli se z novo gorkoto življenja po katastrofi, ki ga mogočno pretrese. Manjši svet je bil padel v večji svet, je tega spravil v novi žar, ob jednom pa seveda sam konec vzel.
Tudi zvezda krščanstva je iznenada prisvetila, ko je notranji svet človeka mraz stiskal, in ona je žrjavico z nova užgala in preporodila je svet z vero ljubezni. ?
vsi uradi drže s Poljaki, bi s tem Rusinom ne bilo nič pomagano. Jedina stvar, katero je predlagal odsek, ki bi bila tudi Rusinom po volji, je, da bi oba deželna jezika bila v srednjih šolah obligatna. Tej določbi se je uprl vladni zastopnik, češ, da nasprotuje tj. 19., po katerem se nikdo ne sme siliti, učiti se druzega deželnega jezika.
Viiuiijjc države.
Ifi»lgrar«ki ministerski predsednik dobil je od škofa Strossmaverja pismo, v katerem ta izraža svoje sočuvstvo bolgarskim bratom in občuduje njihovo hrabrost.
Rešenje v^Jioilnortiiitcli JNttegu vprašanja ovira mnogo ministerska kriza na Francoskem in sedanje politično razmer«' na Angleškem Dokler v Angliji ne pride na krmilo definitivno ministerstvo, ki bode imelo večino v parlamentu, se tudi razmere na Balkanu ne morejo stalno urediti, kajti sedanja angleška vlada, katera najbrž ostane na krmilu, dokler se parlament ne snide, ne more sklepati z druzimi velevlastmi nikakega sporazumljenja v tako važnej zadevi. Najlažje se bodo razmere na Balkanu uredile, ako pride Gladstone zopet na krmilo, i Ta stari angleški državnik je vtdik prijatelj Rusije in bode najložje pridobil ruskega carja, da bode pritrdil zjedinenju Bolgarov. Omenili smo že, da nobena država ne mara poprijeti inicijative zastran rešenja tega vprašanja. Vsaka se boji, da se ne bi nakopala kake blamaže, ker bi druge velevlasti ne hotele pritrditi njenim predlogom. Kakor se govori, bode Italija prva stavila svoje predloge, poprej se pa morajo notranje razmere v Franciji in v Angliji j malo urediti. Italija je najmanj interesovana na Balkanu in živi z vsemi velevlastmi v najboljšem j prijateljstvu, tedaj ložje posreduje, kakor katera koli druga vlast.
Frevcinet neki ne bode prevzel sestave novega i fraiicoHke^a. ministerstva,  ker se je prepričal ; vsled dogovarjanja z raznimi političnimi osebami, da nI moči sporazumeti  se z onimi  političnimi frakci-jami, ki so potrebna,  da se doseže jaka večina v zbornici. Odločno se pa Frevcinet še ni izjavil.
AiifrleAko ministerstvo je sklenilo,  da ne 1 bode predlagalo nobene  posebne avtonomije za Ir- 1 sko. Razširilo bode pa lokalno samoupravo po vsej deželi. Irci bodo javaljne dolgo podpirali konsorva-tivce, ako se bodo tako malo ozirali na njih želje.
Angleški general Stepbenson je sklenil dobro porabiti svojo poslednjo zmago v ttiMlaini. 31. decembra odposlal je konjico dalje v Kojek. Tudi j druge čete se pomičejo dalje. Glavni stan se je že preselil v Abri. V poslednjem boji so bile izgube Sudancev mnogo večje, kakor se je sprva mislilo, palo jih je kakih 6<>0 in zgubili so štiri tope. Pa vzlic vojnim vspehom, hoče se vlada pogoditi z I ustajniki,  da se neha vojevanje, ako bode to le
mogoče. ,
Dopisi.
1« diorlce 3. januarja.   (Dež. zbor. — P od j* orno društvo. -   Gledišče.) Mirno, ka- j kor je začel, končal je naš deželni zbor svoje letošnje zasedanje.   V obče bilo je življenje bolj živahno nego  druga leta   in marsikatera beseda je pala, katera ne ostane brez dobrih učinkov, toliko v sodnijskih, kakor narodnih in gospodarskih zadevah. Sicer je pa pri  nas običaj, da bučijo viharji le v odborovih in odsekovih sejah, dočim je površje — deželni zbor — mirno, ter navadno zakriva notranjo razburjenost. Tudi letos ni manjkalo burnih prizorov za kulisami, kateri se bodo dotle ponavljali, dokler bodo nekateri zvijačniki nasprotne stranke v zboru. Toda dani se že tudi v tem oziru in marsikdo se bode zanaprej rešil spon, v katere je še ukovan.
Naše podporno  društvo imelo je meseca decembra občni zbor, v katerem se je polagal račun o delovanji v ravno minolem letu. Da je odbor društveni dobro razumel in vestno spolnoval svoj posel, kaže v najlepšem svitu linančno poročilo, iz katerega je posneti, da je narastla glavnica v minolem letu za okroglih 450 gld., — lepa vsota, ako pomislimo, da je odbor vse one ude, ki neso redno plačevali, izbrisal ter zdravniku za dve leti plačal, Pri volitvi novega odbora želeli so nekateri društ-veniki spremembe v odboru, ki so se tudi pri prvi seji vršile; a radi slabega sporazumljenja nastal bi bil kmalu hud razpor v društvu, ki bi bil slednjemu stalno v kvar. Večina odbornikov je odstopila in volilo se je 29. t. m. vnovič-  Pri tej priliki pokazalo se je, da je društvo in njegov interes res vsem pri srci, kajti ona stranka, zaradi katere je prvič prepir nastal, odstopila je popolnem od svoje terjatve in jednoglasno volila prejšni odbor. In to ne morebiti s kakim zavratnim pridržkom, temveč odkritosrčno in brezpogojno.   To je pošteno, to je lepo, in to nam je porok, da bode društvo se še bolj razcvi-talo in krepilo.   Sploh nam je ta prilika pokazala jasno, kako živo je zanimanje vseh Goriških krogov
za to društvo. Za predsednika voljen je bil jednoglasno bivši predsednik dr. Gregorčič, ki je do sedaj toli spretno društvu predsedoval, da je društvo lepo napredovalo, on nam je porok, da bode društvo tudi v bodočnosti napredovalo.
Prilično smo bili omenili, na kakšen način se je delalo reklamo za italijanske igralee, ki so nastopili 1. dec v tukajšnjem gledališči, a reklama je malo izdala, gledališče je jako slabo obiskano, dasi so igralci spretni. Židovsko-irredentovska dru-bal ostnipila je socijalno življenje v mestu in se sedaj ze' i huduje, da nečejo meščani plesati, kakor ona piska, a prišlo bode še huje.
fa Olju 3. januvarja. ( Poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda) seje 3. t. m. ustanovila na podlagi potrjenih pravil. Zborovalo je v ta namen v čitalničnih dvoranah lep broj za slovensko šolo vnetih rodoljubov, ter se jih je takoj upisalo 47 udov. Mej temi sta 2 pokrovitelja g. Miha Vošnjak, kateri nikjer ne zaostaja, kjer je treba podpirati narodno reč, in pa p o s oj i ln ica v Celji), 5 ustanovnikov (od teh 4 zneski po 10 gld., jeden z zneskom 20 gld.), ostali so letniki. Na to se začne zborovanje, katero vodi jednoglasno za to izvoljen g. Miha Vošnjak, ki poudarja veliko moralno vrednost tega društva, ter izraža prepričanje, da bode delovalo na korist in čast našemu narodu.
G. Ivan Dečko pravi, da Čeravno imamo Že velike narodne žrtve prenašati, moramo mlado društvo z vso močjo podpirati. Le tisti narod se more obdržati in napredovati, čegar sinovi so pripravljeni vse žrtvovati zanj. Mi moramo še toliko več žrtvovati za naš narod, ker nas je malo, a živimo v tako resnih časih, in mlado društvo moramo toliko bolje podpirati, ker bo ono ravno tisti zavod pospeševalo, ki zagotavlja našemu narodu bodočnost. Izgled nam naj bodejo nasprotniki, posebno pa odlični češki narod.
V odbor se potem volijo gg.: dr. Jos. Vrečko kot načelnik, Fran Irgl kot njegov namestnik, Ivan Dečko kot tajnik, D. Horvat kot njegov namestnik, M. Vršeč kot blagajnik in Janez Likar kot njegov namestnik.
Po rešitvi nekaterih formalnih zadev sklene predsednik zbor ter prečita iz Ptuja nam došli sledeči brzojavni pozdrav:
„Radostnega srca pozdravljamo prvo poddruž-nico Ciril in Metodove družbe na Štajerskem, nade-jajoč se obilnega sadu za domovino in dragi narod! Živili ustanovitelji in navzoči društveniki !
Ptujski Slovenci.
V .'ffoMgNl 3. januvarja. (Nenavadna volitev.) V Mengeško šolsko občino je ušblahih pet občin, ki imajo skupaj 48 občinskih odbornikov in ti izbero krajne nu šolskemu svštu pet zastopnikov. Ker so bili pred kratkim trije taki zastopniki (mej njimi g. Funtek) po pretekli triletni dobi svojega poslovanja izžrebani, razpisana je bila z dne 29. decembra 1885 št. 791 od predsedništva c. kr. okrajnega šolskega sveta nova volitev treh udov v krajni šolski svet na nedeljo 3. januvarja 1886 ob 11. uri dopoludne, da se zvrši v Mengeški šoli. Povabljenih je bilo vseh 48 občinskih odbornikov. Zbere se jih tri četrtinke od vseh ob omenjeni uri na volišči. A koga še manjka? Gosp. c. kr. komisarja, oziroma pooblaščenega namestnika, ki bi volitev vodil, čakajo, vprašajo po njem. Poludne odzvoni, a tudi zvon nikogar ne prikliče in telegraf nič ne pove, da bi se bila komu nesreča zgodila. Zbrani možje tedaj sami prično volitev, ker si ne morejo misliti, da bi bilo celih pet občin za šalo sklicanih. G. Funtek protestuje proti volitvi in odide s kopo svojih bolehnih možicev. Ostane še 28 občinskih odbornikov s štirimi župani na volišči. Peti župan se volitve ni udeležil, ker je bil zadržan z dacnim poslom in njega namestnik g. Funtek je odlazil. Možje tedaj zberd g. Franca Šmona, župana z Rodice ter odbornika krojnega šolskega sveta, za predsednika volilni komisiji, v katero izvolijo Loškega župana Antona Stoparja, Trzinskega župana Janeza Keclja, Rašiškega župana Jožeta Logarja, nadzornika kr. šolskega svetu g. Mihaela Stare-ta in gospoda župnika Ivana Zorca, perovodjem pa g. nadučitelja Ant. Zavorška.
Spisan je zapisnik in ob 1. uri poporodne se volitve izid razglasi. Izvoljeni so gg.: Anton Skok, občinski odbornik iz Mengša, Janez Svetlin iz Loke in Jurij Riičigaj z DobGnega — vsi j e d n o g 1 a s n o. Bralo se je možem na obrazih veselje, ker se je pokazala „zvezda", ki oznanja težko zuželjeno je-
dinost v Mengeški fari.   Kdo da je zagrešil zgoraj omenjeno skazo, o tem. če bo treba prihodnjič.
Iz Dola pri Zalogu 3. januvarja. [Izv. dop.) V torek 30. decembra 1. 1. bila je v „Slov. Narodu" neka notica, v kareri poroča hudomušni pisatelj, da bodo podjetniki pri reguliranji Save osnovali veselico, in je v ta namen le slavni StrauBS z Dunaja dve novi glasbi „Save-Walzer" in „Zguba-polka" poslal. Ne bom preiskaval, ali je bd oni dovtip na pravem mestu ali ne, vendar toliko resnici v čast moreni pojasniti, da podjetniki neso osnovali veselice, temveč naše mlado a krepko „Bralno društvo". Da ni bilo niti jednega podjetnika, iz tega se pač tudi lahko sklepa, da o kaki „Zguba-polki« ni bilo sluha.
A, ker  sem že ravno o veselici   „Bralnega društva*4 govoril, dovolite mi,  da tudi malo popišem to za nas Dolane prevažno dogodbo našega j društvenega živi/enja. S kako navdušenostjo delalo j je mlado in staro!   Oder bil je krasen v resnici, in reči smem, da bi se morala marsik ka „Cital- { niča" na Slovenskem ž njim ponašati.   Ne morem j si kaj, da bi pri tej priliki ne  pohvalil veliko po- i žrtovalnosti in  truda našega graščaka g. Palmeta, j ki je več nego 5 dnij neprenehoma slikal dekoracije in s temi jako finimi in krasno slikanimi za- j stori povišal izborno veselico    V imenu vsega dru- ; štva bodi mu najiskrenejša zahvala izrečena.   Naši i vrli diletantje so bili vsi svoji nalogi popolnem kos. j Posebno mi je dolžnost omeniti talenta mlade go- i spodičine M. L.-čeve, katera je izvrstno izvela svojo ulogo v igri „Zakonske nadloge".   Prepričan  sem, i da čeravno je ta mlada igralka prvič nastopila, bi tudi  v  Ljubljanskem   slovenskem   gledališči žela borno pohvalo. Ko bi bila ta mlada gospodičina izšolana, bila bi to pravi biser Taliji, ter delala čast našej tako skromno razvitej umetnosti. Toliko sem j hotel opozoriti „Dramatično društvo" na ta izborni ; talent. Po igri pele so se narodne slovenske pesni z veliko navdušenostjo in sledili so govori;  v jako lepih  besedah  je posebno  g. predsednik slikal in izraževal svojo veliko zadovoljnost nad komaj 3 mesece starini društvom, ki je prekosilo marsikatero staro »Čitalnico" naše mile domovine. Sledil je po-tem ples, kjer je naša mladina do Ranega jutra ', veliko pozornost   obračala do polk in  valčkov. — Žal, da nam ni bilo moči tudi  krasno kompozicijo „Zgubo-polkou na svoja ušesa privabiti  Da je bila | postrežba vrlo dobra, pritrdil mi bode vsakdo, kdor je bil kedaj v gostilni pri Levci v Dolu.   To vese- j lico bodemo v našej kroniki zapisali z zlatimi črkami. Vivat sequens! —e.
Domače stvari.
— (Akt o „piekem sudu" Celjskih dijakov) odposlal se je, kakor se nam poroča iz Celja, na Dunaj naučnemu ministerstvu. Da-li se bode tukaj poskusilo, priti resnici na dno?
— (Osobna vest.) Gosp. pl. Vest, predsednik deželnega sodišča v Celovci, postavljen je v stolni pokoj in je pri tej priliki dobil izrazilo Najvišega priznanja svojemu delovanju.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega zbora) v četrtek 7. dan ja-nuvarija 188G. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I, Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za 188G. leto.
— („Ein deutsches Fest in Krain".) Pod tem naslovom kaj slastno opisuje „Tagespost" ustanovno veselico nemškega akad. društva „Car-niola", ki se je vršila preteklo soboto v tukajšnji kazinski restavraciji. Mladega Goltscba pesen „Weihelied der Carniola" in znano „Deutsche Worte hbr' ich vvieder" je policija prepovedala, a to pa ni motilo nemškega duha, ki se je jako oblastno pojavljal v raznih govorih. Govorili sa Fritz Suppan, Sutter, Heinz, drd. Hauffen, dr. Glantschnigg iz Celja in neizogibni dr. Suppan. Iz vseh teh govorov je razvidno, da se Nemcem na Kranjskem prav dobro godi, da neso prav nič zatirani, saj je dr. Glantschnigg celo naglašal, da so se sociialne razmere toliko zboljšale, da se more sedaj gibati v čisto nemški družbi, kar bi bilo pred 1870 1. nemogoče. Razen ultranemških govorov, v katerih so se z večjo ali manjšo srečo premlevale stare fraze, ni bilo nobene druge nezgode.
— („Der Reichsbote,") nemški tednik na Dunaji, v nekaterih krogih jako priljubljen list, ima v zadnji svoji številki dalji sestavek o Slovencih s šifro „St" Pisano je v njem o kulturnem teženji našega naroda, in če nas ne varajo mnoga znamenja,
došlo je to iz peresa jednega prvih slovenskih pisateljev.
— (Gosp. J. Matjan) umeteljni mizar in izdelovatelj vsakovrstne hišne oprave na Dunajski cesti dobil je, kakor smo že omenili, naslov „C. kr. dvorni založnik", ki se že čita v prav lepem napisu nad negovo prodajalnlco. Povodom tega izrednega odlikovanja napravil je veselico na Silvestrov večer, h kateri je povabil BO svojih delavcev in par prijateljev. V svojem nagovoru poudarjal je g. Matjan, da odlikovanja ne pripisuje le sebi samemu, ampak da so odlikovanja deležni tudi njegovi sotrudniki. Bilo je še mnogo drugih govorov, vsi udeleženci pa se z veseljem in ponosom spominjajo presrčne, uprav rodbinske veselice.
— (Vabilo) k rednemu občnemu zboru „Ljubljanskega Sokola" kateri bode dne 6. januvarja 1886 dopoludne ob 10. uri v čitalniški dvorani. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Društvenikov nasveti in interpelacije. 5, Volitev dveh pregledovalcev računoV. 6. Volitev novega odbora.
— („Rogač".) Zaradi formalnih zaprek na pošti se ni mogel list še razposlati; ali upamo, da v dveh ali treh dneh prejmo vsi naročniki »Rogača".
— (Obrtnikom) priporočamo, da se naročajo na hrvatski strokovni list „Obrtnik", ki izhaja v prelepi obliki v I.-, 10. in 20. dan vsakega | meseca in stane za vse leto 4 gld. 40 kr., za pol j leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta   1 gld.   10 kr. „Obttniku donaša prav dobre članke in raznovrstne j vesti, ki utegnejo zanimati obrtniške kroge.   Prvi j letošnji številki dodana je prav lična podoba želez- ! nih vrat v palači barona Vranyczanyja.
— (Na smrt obsodilo) je sodišče v Za- I grebu v 30. dan m. m. Fr. Žnidaršiča z Vrhpolja pri Krškem, ker je svojega tovariša Zefto Posku- j rico spečega umoril.   Žnidaršič ljubil je Poskurice : svakinjo in hotel jo za ženo, čemur se je pa Posku-r$ca ustavljal. Neko noč prenočevala sta oba na po- i kopališči. Žnidaršič porabil je priliko ter spečega tovariša s sekiro ubil. Popolnem hladnokrvno kazal je sodišču, kako se je umor vršil.
— (Zavarovanje proti nezgodam in Ljubljanska trgovska zbornica.) Ker bode vlada v kratkem državnemu zboru predložila osnovo postave o zavarovanji proti nezgodam, doposlala je trgovska zbornica Ljubljanska svoje mnenje o tem v posebni peticiji trgovskemu ministerstvu. Zbornica meni, da bode le tedaj solidno skrbljeno za delavce in da se bode le tedaj potolažilo socijalno gibanje, ako se delavci in nižji uradniki splošno zavarujejo proti nezgodam in nesposobnosti za delo. Ker pa se stroški za tako zavarovanje le dobodo, če se zavarovanje zvrši na uajobsežniši podlagi, zato je potrebno državno zavarovanje, in potem, da se za to vsi obrtni, industrijski in kmetijski (do 100 gld. zemljarine) delavci obligatorno pridobe. Zbornica tedaj predlaga urad državnega zavarovanja in več uradov zavarovanja po provincijali. Priložila je popolen statut o organizaciji teh oblastev. Da pa organizacija no bi bila preveč zapletena, predlaga zbornica, naj bi se zgodila tako-le: 1. po določenih pristojbinskih razredih; 2. po percentnih odstavkih, prikladnih tem razredom; 3. po določenih ekvivalentih mezde, oziroma po njenih razredih. Pristojbinskih razredov naj bi bilo sedmero. O teh so v prilogi peticije podrobni računski zapisniki. Stroške naj trpita delavec in gospodar in sicer po razmeri kakor 1:2.
— (Iz Borovnice ) Pri občuem zboru tu-kajšnega „Bralnega društva* bili so izvoljeni: Pred-seduikom Ivan Maj ar on, podpredsednikom Josip VerbiČ, tajnikom Fran Papler, blagajnikom Josip Košir. Društvenik P—k bil je iz društva izobčen.
— (Iz Postoj ine) poroča se nam, da priredi tamošnja „Narodna Čitalnica" v predpustu tekočega leta 1886. štiri veselice, in sicer: 24. janu-varija s sijajnim plesom pri Doksatu; 2. februva-rija „Vodnikovo slavnost" v društvenih prostorih; 21. februvarija veselico s tombolo in 7. marcija maškarado s šaljivo loterijo. Vzpored „Vodnikove slavnosti priobčil se bode o svojem času. Na Silvestrov večer nabralo sa je za Mir 14 gld.
— (Posojilnica v Konjicah) imela je od početka svojega delovanja, to je 20. septembra 1884 do 31. decembra 1885 85.191 gld. 42 kr. dohodkov, 79.526 gld. 71 kr. pa izdatkov. Preostanka v blagajnici je 5.664 gld. 71 kr.
— (Razpisana) je služba učitelja pri sv. Lamprehtu v Litijskem okraji. Plaća 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. t. m. — Dalje služba 2. učitelja v Moravčah. Plača 400 gld. Prošnje do 15. t. m. — Služba 3. učitelja na čveterorazrednici v Metliki. Plača 450 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Postojina 5. januvarja. Postojinska občina je v današnji seji preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika Andreja barona Winklerja in gospoda c. kr. vladnega svetnika Antona Globočnika jednoglasno z navdušenimi živio-klici častnima občanoma izvolila.
Dunaj 5. januvarja. Okrajni sodnik v Metliki, Fran Trene, imenovan je substitutom državnega pravdnika v Cel j i.
Pariz 4. januvarja. Po zopetnem razgovoru s predsednikom republike prevzel je Freycinet sestavo novega kabineta.
Razne vesti.
* (Odboru za zgradbo češkega gleda lišča v Brnu)  dovolilo je ministerstvo, da sme izdati 200.000 srečk po 1 gld. Rečene srećke smejo se prodajati po loterijah in trafikah.
* (Papež) podelil je knezu Bismarcku Kristusov red v dijamantih.
* (Gospića Glad sto ne), najstarša hči slavnega angleškega državnika Grladstona, zaročila se je z g. Harry Dre\v-om, podžupnikom v Hovvardenu.
* (Kolero) seje na Španjskem zopet pojavila in sicer v mestu Algesiras blizu Gibraltara (11OU0 prebivalcev.) Takoj prvi dan je 16 osob za kolero pomrlo.
* (V Milanu) bilo je pretekli teden tako mraz, da je v treh dneh 14 ljudij zmrznilo.
* (Na Dunaji) je sedaj 4fi07 stanovanj praznih, prodajalnic in delavnic pa 995. Po stanarini imeli bi se jih oddati 2571 po 5O0 gld., 1342 od 500 do 1O0O gld., 506 od 10O0 do 2000, 162 do 2000 do 4000, 22 stanovanj pa od 5000 do 600U gld., nad 6000 gld. pa 14 stanovanj.
Poslano.*)
Vipava, 2. januvarja 1880. „Trud niim sveti zh (jDltonott vneti.14
Bližnjo se zopet našo občinske volitve, volili bodemo v zastop, in to, vrli in prebrisani Vipavci, to je važno, da, eminentno važno je to. — Pa držimo se zgornjega gasla. — Že dvakrat v zadnjih dveh letih ste se, Vipavski narodnjaki, skazali kot jako zrele ter zavedne možake, volili ste v deželni in državni zbor. — Tisti duh, ki Vas je takrat navdajal, tisti duh naj Vas tudi zdaj vodi. — Dobro j Vam je znano, koliko sitnosti, sovraštva in prepira je zadnja leta že navstalo v našem popolnem narodnem trgu. Dobro veste in z vso resnobo Vam kličemo v spomin senzaci jonalno pravdo gospoda K.
D........sedanjega župana, zaradi neke menice,
na katero je pritisnil občinski pečat. Pravda ni izpahi na korist omenjenemu gospodu. — Se pa res čudno agituje. — Neki gospod, ki ima od tukajšnjega ubožnega zavoda že veliko let nekoliko sto goldinarjev izposojenih, se ustavlja zapale večletne obresti poplačati, za kar je že dlje časa sodnijska tožba. — Resno pomisliti je, da so obresti ubožnega kapitala za razdelitev mej uboge namenjeni, da se jih mora vsako leto izterjati, kajti ubožni človek ne more leto in dan na ta mili dar čakati, potrebuje silno vsaki dan svojega revnega živeža, in Vi, gospod Janez D., se temu ustavljate? In tudi Vi agitnjete? Sledi pač vprašanje: zakaj? To se ne vidi lepo, čudno, prečuduo! —Dragi Vipavci, mnogokrat ste pokazali, da Vam je za Vašo čast več, nego za par požirkov ali za denar. Cuje se, da neka stranka ponuja vina in pečena teleta, to naj Vas ne moti, ravno takim ljudem pokažite, da ste zreli, trezni in se ne daste nikakor zapel.jati, ter da je jedro prave slovanske poštenosti v Vas.
Nekemu premožnemu posestniku v okolici se je ponujal denar za njegov glas. Kdor na tak način denar trosi, hoče ga tudi kapitalizovati, sramota za-peljivcem! Pravična stvar ne potrebuje takih zapeljivih sredstev.
Dragi Vipavci, sploh ste znani kot pošteno ljudstvo, trudljivi gospotiarji, zdaj pokažite, da tudi zdaj in nikoli svojega političnega prepričanja nikakor ne zatajite, da Vam ostane trud sveta stvar tudi v najslabšem Času in najhujši sili. Tistih nikakor ne poslušajte, ki Vam ponujajo denar ali kaj tacega, prijatelji Vaši neso. — Pokažimo, da smo zreli, vsi za pravo in pravico, vsi za jednega, in vsak naj nastopi, da bodemo zopet tistega duha, kakor smo bili pri že prej omenjenih volitvah. — Dobro veste, da je naša občina v takem pol* žaji, da jej dobro gospodarstvo lahko na noge pomaga, torej volimo take možake, ki so mirnega značaja in znajo vsaj sebi dobro gospodariti, potem se smemo še le nadejati, da bodo dobro gospodarili tudi nam.
Več ©"besmo-sr-
• /,t objavljenju pod to ruhriko odkl.-uiju lirednt-tvo odgovornost.
mmmmsm
prinaša v svoji 1. letošnji številki sledeče: Fran Erjavec (S podobo.) — Blagovestnikom. I. Spisal S. Gregorčič. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Trioleti. Zložil Fr. Gestrin. — Češko srce. Češki zložil K. V. Rais. preložil A. A. — Drobne povesti. Češki spisal Svatopluk Čech. Poslovenil S. S. I. Edvmion. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — O naši politični reorganizaciji. —■ Naše slike. Umetnost in zgodovina. V. H—z. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — Cena mu je za unanje naročnike za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tulci:
4. januvarja.
Fri'Mlenai GrašiČ iz Celovca. — Tanfiek iz Sevnice. Pri HhHI :  Theimer z Dunaja. — Obreza iz Cerknice. — Kttzthaler iz Domžal.
Pri cesarji avstrijskem: Schivloja z Dunaja.
Tržne cene v IJ ubijani
dne 5 januvarja t. 1.
		s-i-	kr	Speh povojen, kgr. .	gl.jkr.
Plenica, hktl.   .   . .		6	«6		—168
Rež,	»     •   » «	5	f>3	Surovo maslo,   „ .	- 84
Ječmen,	H ...	4	39	Jajce, jedno ....	_i a
Oves,	M ...	S	0^	Mleko, liter ....	- 8
Ajda,	, ...	4	06	Goveje       meso, kgr.	-64
Proso,	It               •          • •	B	4	Telečje         w „	-60}
Koruza,	•                          * *	4	87	Svinjsko        * „	-H
Krompir,	» ...	3	-	Koštrunovo    „ „	— !35
Le6a,	■ »	8	—		-j50|
Grah,	H ...	8	—	Golob......	-171
Fižol,	* ...	8	50	Seno,   100 kilo    . .	a ob
Maslo,	kgr. .	—	90	Slama,   »     „      . . Drva    trda, 4Qmetr.	205
Mast,	it	—	78		l\m 550l
Speh frilen	» n	—	54	„   mehka,   „ „	
Meteorologi eno poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	j Mo-Nebo ; krina v J mm.	
l.jan.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-00 mm. 741 12 mm. 742 54 mm.	— 3 6" C -j- 0-4"C — 6 8' C	si. jz. brezv. si. svz.	obl. d. jaa. jas. megla jas. obl.	0-00mm. 000 mm.
d os	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-:t7m»!. 737 59mm. 736 27iuni.	—12-4" C — 8-8*0 — 42'C	brezv. brezv. si. szh.		
i co	1 ___ 7. zjutraj [ 736*21 mm. 2. pop. j 737-47 mm. 9. zvečer j 741-28 mm.		— 7-8° C — 3-6°C — 80° C	si. svz. 1 megla si. zali. d. jas. si. jvz. jas.		OOOmra.
d 0« ••—t •4	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-97 mm. 733-23 mm. 738 65 mm.	—11-2'C | brezv. — 4-8" 0 si. svz. i — 2 4 <; si. zab. 1 l		megla jas. obl.	OOOmm.
Srednja temperatura — 3*3°, — 6-8°, — 6 6° in — 6-1°, za 0-4», 39ni 36° iu 33° pod norraalom.
TD'u.zn.aosl-TSi "borza
dne 5. januvarja t. 1.
(Izvirno telegraufiito poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld. 5f» kr.
Srebrna renta.......... 83
Zlata renta........... 110
5% marčna renta......... 101
Akcije narod'!o banke....... 871
kreditne akcije   ....       .... 298
London............ 126
Srebro......... —
Napol......... .10
C. kr. cekini......... 5
Nemške marke 62
4°/0 državno srečke iz 1. 1854   250 gld —
Državne srečke iz 1   186* 100 gld 170
Ogrska alata renta 4l7„    .   , 100
„    papirna renta 5°/0 92
5e/0 štajerske zemljišč  odvez, oblig 104
Dunava reg arečke 5°/,, 100 gld 117
Zemlj. obč avstr. 41/**/« z'!iti zast listi 126
Prior, oblig  I ilizab« .: . • zapad železnico 115
Prior, oblig Ferdinandovo sev. železnice A05
Kreditne Brečke 100 gld 178
Rudolfove srečke.....10   „ 19
Akcije anglo->.vBtr. banke 120   ., 104
Trammway-druŠt  vel j. 170 gld a. v .   . 196
80 60
ir>
20 20
94
85 75
50 50
75
Prave, garantirane
v v v V V
----i#rq
VOSCeiie SVSC2:n
priporoča vlBokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ceni
OROSLAV DOLENEC, |
Nvcoar v jnni.     (747—5) J
t n--ćž4đž>--^.»gr-—rti.+.i*i aaa
Anton Bore
iz Trzina št, 22
bivajoč sedaj v Bosni ali v sosednjih deželah, je prošen, svoje bivališče naznanit Iti a-/. 11 .vliiNi<*<-ii v T i/i ii i Nt, 3.»,
Dobro ohranjena garnitura
proda Me po ceni in oclclti *■»© v )■ ti j ura tudi
mesečna soba
z lastnim uhodom, z jedno ali dvema posteljama v Iran-elakantikih ulicah ftt. -i, I. nadstropje. (13—1)
Učenec
za trgovino z mešanim blagom
se tailsroj Trep>rej2aa.e_ (8—2) F. Homan v Radovljici.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu za predpustne veselice
godbo na lok in piskala
(Strelcb- umi Hlasiuuslk)
ter na klavir.
(7-2)
Leopold »T ii m p oz*, Kolodvorske ulloe štev. 21.
z dobrimi Šolskimi spričevali, 14 let star, zraožei slovenskega iu nemškega jezika, vsprejme se takoj pri
(12-1)
J. S. Osetu na Vranskem.
Era Lucas fiols,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao-Anisette,
(Curacao-sko aniško žganje)
C. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni zalagatelji,
Amsterdam,
se   dobi v prvih prodajalnicah v deželi. <6s4-is)
Lepa soba
s hrano in brez hrane se da ceno v najem; tudi se sprejmeta dva gospoda na kosilo. — Frauiuro iiMbr«*aje Mt. I. I. litidHtrople. (760—3)
Vsak dan sveže
pustne krofe
■e dobiva v
razkošni pekariji (LuxusbakereO
v Iiin^o\ili ulicah. (6—2;)
Naznanilo.
Usojam si s tem naznanjati, da sem svoj
valjični mlin v Kranji
zopet odprl
in da sem v položaji, točno ustrezati vsem naročnikom.
Spoštovanjem
ponestatk valjldnega mlina.
V Kranji, 31. grudna 1885. (4—2>
► ►
►
Kri čistilne trogljice
i
A
^ so se vselej sijajno osvedočile pri zuhaNanJl *lo-^ venkega teleHa, glavobola, navalu krvi, otrpnenlli udih, »kužeiieni /eUidri, p«, manjkanju slasti do fed«), jetrnih in ob>i-■tnlli bolesnik, iu presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s poŠto ne razpošilja. — Prodaja (650—10)
»LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovia v 7^ub ljan * ■■ Raz p o Si lj a se vsak dan po pošti. ■■
zaloga čevljarskega blaga,
♦ Židovske lillee it. G,
T priporoča Častitemu občinstvu svoje  lastnoročno iz-
■j delke čevljarskega blaga za goKi|»ode, goHp« in
1 otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah.
♦ — Daljo opozarja imenovana firma na svojo bogato
2 zalogo (608—24)
f     čevljev za dečke in deklice,
Lki se izjemoma po Jako siiizauej «»»nl razprodajejo. ■
Burgundsko vino.
&§ AYALA & (P
Olavna ial«Ka V l.|ul»ljani pri
xw    * g. PETER I ASSMli-ii.
Varstvena znamka B
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerskeffraucosko trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega inilobe in izvtfltnih ■volitev pri želod-čevih bolei h, pomanjkanji krvi, o slabljenj i, diarr-htie in  rekonvalescenci z - Zdravilnica v Lindewiese (Šle-zija) uporablja to vino že več kakor 16 bt iu priporoča posebno  kot okrepčujoče pri   rcUoin ab-.srenci.
izrednim vspehom.
Bestitucijski
fluid i
pomnoženi, tudi
Jedino /,alo«o liradijsKo
ima ^656—10)
LEKARNA TMK0CZY"
_%W zraven rotovža v Ljubljani.
§ Velika steklenica volja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. £ Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic
imenovali,
rabi za drgnetije v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozne i^urosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabran j njo otrjmelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo oČM-stenje) po kakem trndannlncm dolu. Dalje rabi kot p dpiralno n ozdravljnjoCe sredstvo pri protegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., »tekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjeuji, tišranji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh v janjili boleznih hibah.
1 steklenica z rabihiim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z  labilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak duu razpošilja zdravila s pošto na t deželo: (055—10)
.I,Oill«.\A TRIKO€KY(
*«wT zraven rotovža v Ljubljani.
J
i
e
o p-
co
	
1	<l
	
o	CS3
	
5r	
	
■5'	h—1
o o.	O
ea	tel
I KAVARNA EVROPA (TAVČAR). |
Usojam si naznanjati slav. p. n. občinBtvu in prejšnjim čestitim gostom, u> da prevzamem z dnem 31. decembra t. 1. (Silvestrov dan) vodstvo *>"
i
rti
i. ri
na Dunajskej cesti,
I kateri dan se kavarna zopet otvori. — Postreglo so bodo slav. občinstvu z
I izvrstno kavo in a dobrimi dragimi pijačami. Na razpolaganje bode cela vrsta
i slovenskih in nemšUih političnih, ilustrovanih in humorističnih listov. Postrežba
» pa bode pašna in prijazna. — Za mnogobrojni obisk se piiporoca
I (763-8) S spoštovanjem Jlurija SclivIcKiiiltur.
Izdatelj iu od«.vorni urednik: Ivan Železu i kar.
Lastnimi in tisk „Narodne Tiskarne".
D208$D