ktobra ' PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota 20. oktobra 1962 3anes *j sveto*? za mos*i Izidi tf j« PO GROMIKOVIH RAZGOVORIH V WASHINGTONU Nobenega «zaznavnega napredka» glede berlinskega vprašanja Obe strani sta nepopustljivi - Razgovore bo eventualno nadaljeval Oobrinin - Schroeder grozi z aostrimi gospodarskimi sankcijami» proti vzhodnim državam - Gomulka: Niso izčrpane vse možnosti sporazuma ^ASHIINGTON, 19 'Mil začeli včeraj Ameriško-sovtJetski razgovori, ki so včeraj popoldne v Beli hiši z dolgim razgovo-med Gromikom in Kennedyjem, so se nadaljevali zve-Ve6erJi. ki jo je priredil ameriški državni tajnik Dean sovjetskemu zunanjemu ministru, razgovori med Ruskom in itfci sinoči trajali ...m N*iazgoi 1PM& __ _______J štiri ure in pol- Ko' je državni departma, je in o 0 lzJavil, da morajo ZDA ■ sovjetska zveza delati za avif t Je svojih odnosov. Iz-iv0rfi Je, da sta z Ruskom go-Vza/iL0 nekaterih vprašanjih ; ^lomnega interesa, ktaijiz vprašanje, ali je sovjetsko godbp gIede nemške mirovne porazu-,, 09ta'° nespremenjeno med prom;«*™™. z Deanom Ruskom, je P 'Ovjet,,r,0 izjavil da so bile glede le 5t.s^,ega stališča o tem podane Msl S?* izjave. Dodal je, da je nhall 'ti }„Uozn°st podrobno obrazlo-Cepr8< l,JskomStall^e med razgovorom z ^i°rsrf ‘iih Vprašanje, kaj misli o seda-dt “oi ko ,“dnosih med ZDA in Sovjet-'SV0J11* vezo v zvezi z razgovorom z 'or.?1' le minister odgovoril, da Jljža ■ °be državi delati za iz-*<>ni'L? e svojih odnosov«. Nato je ™ Bn«, 0 Povedal, da bo odpotoval £ S >dnr,V v New York, od tu pa bo l dev« lt0 ,toval v nedeljo z letalom v , « Hm«0, ^,a vprašanje, ali se misli u »javil v ,washington, je Gromiko tako! pj]’ *a ne ve oie ki11 cWtavni’K ameriškega državne, ni £et( ;onfBi>art.maja pa je na tiskovni ..čnejol 'ori penc* izjavil, da med razgo-)t v ^ 'o nohr°m'^a 'n Ruska ni prišlo velja 1 ned »_en.e sPremembe stališč in da angel«' izkliifi!!1 razgovori, ki so se tikali j ;n d* 'obenp n° Berlina«, ni prišlo do ekmoV1 *red<.« “zaznavnega napredka«, andji. js Pripomnil, da ni ne )eneEa druga stran postavila no-Tji-afll * si n°vega predloga, izmenja-1 voli Mo e,„IS0 nobenega dokumenta, ni T~z, ^Ova °V°ra 0 možnosti obiska Hru-dewZDA, razgovor je potekal ‘°l?danl tezo v'nem ozračju, in ne predvi- 'vi"STpn01* mč -A-^ redstavni^ je pojasnil, da mora Ruskom in Gromikom. “‘I3‘“’j8br0‘B?sts anke v e da1/150 odpotovati v Moskvo, in ‘ kot*1 ventuar,azumeti' ,da b,° Dean Rusk eklpflj 'erlln,, no nadaljeval razgovore o oia l‘s sovjetskim poslanikom ija t j. "Sningtonu Dobrlninom. jul«, iu>!'leriški državni tajnik Dean ko? il.J-j je danes izjavil, da «komu-llo ttlM LStlčni svet« ne bi smel storiti osnovO* JJ*de naipake« in podcenjevati od-nrvedt ?5itve predsednika Kennedyja, inkaZ*'* a se bodo branili življenjski in-udi P’lresi Zahoda«. Ruskovo izjavo je cih *Wrebral na seji državnega gosno-koprsK ‘rskega posvetovalnega sveta rla V* 9ynatelj državne ustanove za raz. loljša 1 r°žitev Foster. 10 d p Rusk pravi dalje, da je položaj aJad*”9 svetu še vedno “nevaren«, da 9 “svobodne države« pridobivajo odu ® 9 moči in strnjenosti in da tudi rnih 0 “samem komunističnem svetu [ prvo 99tajajo spremembe«. durSi(i wries popoldne pa je bila seja rurjak* r Pine štirih zahodnih poslanikov z razgovori Kennedyja in Priipl j.* m politikov z Gromikom. ki'Pa J H, to prp *on j ..abodnonemški zunanji minister jjdroeder, ki je imel te dni razgo-an lojna*.,!, Kennedyjem in z drugimi Seža« »rtnflSklmi Politiki, se je danes tnika V Bonn. Sprejel ga je kancler • »»jV lv0iu.aUer' kateremu je poročal o ©(J”1. razgovorih. Ob prihodu v le Schroeder izjavil, da za-toviif države «ne bodo sprejele ,n8i< »ton« ov'r glede svobodnega do-k0 < v zahodni Berlin«. Dodal je, ‘Trs* •hin.f le pri razgovorih v Wa--- čfl 1*Iqv °nu Pokazala «skupnost inte-hii “ile ’ namenov in priprav, ki bi b‘'Jt,.. zahodni odgovor v primeru ipee a '~j h»,.S0Yietske pobude v Berlinu«. t0-nCftll ie Schroeder izjavil, da ni ni »A da bi zahodne države pri- ko“f l»r .■ vzhodnonemšKo republiko, i dv« lojjje dejal, da bi bila napaka do-I*9 » .“lestvico postopnih ukrepov ‘91t n*nanie»- Pripomnil je, da bi • f aart imel “samo pogubne po-V te za Zahod«. din ‘ !>«thlVezi 2 govoricami o morebit-ie „ Potovanju Hruščova v ZDA j Stioj(*ehrpeder izjavil, da pri taki -2Ječ 0st* ni važno potovanje, tem-Sr R»l090 “važni nameni Hruščova«. irteV' lelj.*9 Zahoda je «prepričati vodili tl®, 1» ennS,0Vjetske v'ade o odločnosti e bil daj. -Mbosti zahodnega sveta«. Do-v .da bo Adenauerjev obisk ” V« jbmgtonu «mogel biti prispe-ji v “krepitev zahodne odločno-eiait !9 jetSbroeder je dalje dejal, da pO*\ hod0mK,ennedy pred njegovim od-!U K, f*h , _°bvestil o svojih razgovo- 110 2ahHromikom. kdP, Sej,- °dnonemški zunanji minister ad®r je tudi zagrozil vzhod-.S Sosn.Sbsk'm državam s »strogimi a bieiii dar.skimi sankcijami« v pri- lOfll litin, “Rbovih »groženj proti Ber- -i teiev: To je minister izjavil po 111 PJ flrujV-?1!!. Dodal je, da je neraz- 0 “Ukim? Povezanost med zavez- t st«, S“hod ln civilnim prometom mej ost«" ^titiAplIn Berlinom in Zahodno = S«l yi>les„ °’ 'n da se »iz vsakega J Mvaj^orria v ta promet morajo nl«s ^ hali Potrebne posledice«. 5JM Ssjfc " I«gr 3S!»»W la D’ | v 8*aYati pri vojaškem tveganju -n ^9 tr> 'nu s “vojimi zavezniki« in a ialn _na noben način ne bo vpli-na\K ?.*flini? pIavice zahodnih držav v ie ?rja , ■• *Ce bo potrebno, bo Nem-Ai Msttifir strani svojih zaveznikov. °,S ^Ji “ietie ^ ne bo dopustila, da bi “ro Posebne interese branili sa- 'e.v5 zat^ezniki*-li v VVa.k1 ]e minister izjavil, da je jči',«ž r'9 Nprv,1?-^01111 povedal, da Zahod-di ^Večat^^^8 Pe more po mili volji I k9kor , ,SVoMh vojaških izdatkov, , se va j cva Washington, vendar J v^ali i,0?0 ti izdatki sistematično ---y.,, 00 R kakor do sedaj. rei: M' >muiirilnu Jc govoril danes tudi ..ibb’ ki »kupjfj vzhodnoberlinski ljud- i pr* mi. Obravnaval je na- slednje točke: nemška mirovna po-godba; meje in združitev Nemčije; zahodni Berlin; Brandtov načrt za referendum v zahodnem Berlinu; načrt Rapackega ža neatomsko področje v Evropi. Glede mirovne pogodbe je Go. mulka izjavil, da bodo to sklenile «v bližnji prihodnosti« socialistične države in nemška demokratična republika, ker je zahodne države nočejo podpisati z obema nemškima državama. Dodal je, da bi pogodba jamčila popolno suverenost Vzhodne Nemčije na njenem ozemlju, ne da bi bili pri tem oškodovani življenjski interesi drugih. Pri tem pa je izrazil mnenje, da možnosti za sporazum o zahodnem Berlinu niso še izči^ pane, in je poudaril, da temelji politika socialističnih držav na načelu miroljubnega sožiftja. Glede nemških meja je Gomulka izjavil; «Potrebno je, da Bonn končno prizna stvarnost; nemško-poljska meja je nepreklicna. Sicer pa je nemška demokratična republika prav tako suverena kakor zvezna republika. Združitev Nemčije je treba gledati v okviru zgodovinskega razvoja in v bližnji prihodnosti ni realne možnosti zanjo. Ostane pa pot konfederacije med obema nemškima državama, ki pa je zvezna republika ne sprejema. O Berlinu je Gomulka ponovil že znani predlog, glede referenduma, ki ga predlaga Brandt, pa je izjavil, da bi bil tak referendum nezakonit, ker je tudi sedanji okupacijski režim v zahodnem Berlinu nezakonit, in ker spada Berlin v okvir suverenosti Vzhodne Nemčije. Govornik je na koncu ponovil predlog zunanjega ministra Rapackega iz leta 1957 za ustanovitev meatomskega področja, ki bi zajemalo obe Nemčiji, Poljsko in C9SR. Dodal je, da bi to izboljšalo mednarodno ozračje in ustvarilo zaupanje med državami varšavskega pakta in NATO. Zahodnoberlinski župan Bradt pa je na sestanku socialdemokratskih predstavnikov zavrnil Gomul •kovo kritiko glede predlaganega referenduma. Pri tem je glede Berlina ponovil vse že znane zahodne argumente. Anglija bo priznala jemensko republiko? štirinajst smrtnih obsodb, ki jih je Izreklo vrhovno sodišče v Sani. To javlja danes agencija ((Srednji vzhod«. Na seznamu obsojencev so tudi emir El Hasan, ki se je proglasil za jemenskega imama, ko se je mislilo, da je El Badr mrtev, ter drugih devet članov kraljeve družine. Med jemenskimi osebnostmi, ki so bile obsojene na smrt v odsotnosti, je tudi šest članov prejšnje vlade. Ista agencija javlja, da se Je enast voditeljev plemena Ebeida postavilo na stran revolucionarnih čet na vzhodnem področju Jemena. Ti voditelji so povedali, da so Angleži oborožili vojake njihovega plemena, da bi se borili proti republikanskim četam. Revolucionarne čete so oddaljene kakih deset kilometrov od Maribe, ki je v rokah plemen-, ki nasprotujejo republikanskemu režimu. Agencija Srednji vzhod poroča tudi, da bo Velika Britanija verjetno priznala novi jemenski režim najkasneje v desetih dneh. To predvidevajo v zvezi z dolgim razgovorom, ki ga je imel jemenski ministrski podpredsdenik z britanskim predstavnikom v Sani. Agencija pravi dalje, da Je sporočilo, da bo Velika Britanija dobavila Je-menu petdeset tisoč odej, ki jih je zaprosila vlade, napravilo zelo dober vtis. KONGRES SOCIALISTOV BO PO SPLOŠNIH POLITIČNIH VOLITVAH Centralni odbor PSI odobril predlog o drugem razdobju levega centra Socialisti bodo izdelali petletni program, s katerim se bodo predstavili volivcem Vlada izboljšala prejemke državnim nameščencem in upokojencem - D’Angelo ponovno predsednik Sicilije - Pripravili bodo načrt za izgraditev novih bolnišnic RIM, 19. — Na današnji sedi ministrskega sveta so odobrili med drugim izboljšanje prejemkov državnim nameščencem, in sicer: po 1000 lir na vsakega nepreskrbljenega člana družine tudi tistim nameščencem, ki prejemajo več kot 50.000 lir mesečne plače; dopolnilno doklado najmanj 8.000 lir na mesec, začenši od 1. januarja 1963; korekturo krite-rijev( na podlagi katerih določajo pokojnine železničarskemu osebju; priznanje 30.000 lir una tantum upokojencem in 20.000 lir tistim, ki imajo že posredno pokojnino. Odobrili so tudi zakonski osnutek, na podlagi katerega bo osebna izkaznica veljaven dokument za izseljevanje v države evropske gospodarske skupnosti. Državnemu svetu za znanstveno raziskovanje so odobrili 4.500 milijonov za naslednja tri leta za raziskovanja na področju raketne tehnike; 3.050 milijonov pa ustanovi vojnih invalidov, da bi krila defi- cit poslednjih treh let. Ministroma za zdravstvo in za javna dela ter finančnemu in zakladnemu ministru pa so poverili nalogo, da pripravijo večletni načrt za izgraditev novih bolnišnic in za povečanje postelj v že obstoječih bolnišnicah. Sicilska deželna skupščina Je danes izvolila novo vlado levega centra: za predsednika dežele je bil ponovno izv)!jen demokristjan D’Angelo; med odborniki so štirje demokristjani, dva socialista, en socialdemokrat in en republikanec; med namestniki pa sta dva demo- iiiiiiiiiim in lllllllllllllllllll■lll■lllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllll■llll■lllllllllllll■ll■ll■llllllll■ iiiiii iiiitini,um,||iiiiiiiiiiiiMiiii,|||||||,|„|„||||||||i|iini min in,|| m um |||||„li„|||,|„|,|,,,|,||,,„l,,|||,,ll„M,l|„,,,,,,,„,,111, Poziv nevezanih držav na moratorij za vse eksplozije z jedrskim orožjem Obrazložitev švedskega zunanjega ministra - Danes v ZDA nov poskus eksplozije v veliki višini NEW YORK, 19. — Medtem ko se je v glavni skupščini OZN včeraj zaključila splošna razprava, se delo nadaljuje v posameznih odborih. Mnogo zanimanja vlada za razpravo v političnem odboru o prekinitvi jedrskih poizkusov. Včeraj so številni govorniki nevezanih držav znova pozvali na konec jedrske oboroževalne tekme. Nekatere delegacije, med katerimi so mehiška, indijska, jugoslovanska in švedska, pa pripravljajo načrt resolucije, ki bo verjetno predložen prihod nji teden. Predstavniki ZDA in Velike Britanije, s katerimi so se posvetovali, pa so že izjavili, da ne bodo v nobenem primeru sprejeli nobenega jedrskega moratorija brez nadzorstva glede podzemeljskih eksplozij. Danes je švedski zunanji minister Torsten Nilsson zahteval takojšnji začasni moratorij glede vseh jedrskih eksplozij, ki bi moral začeti po zaključku sedanjih jedrskih poizkusov v ZDA in sz- Pri tem je švedski minister predlagal, naj bi skupini priznanih znanstvenikov politično neodvisnih držav dali nalogo, da določi, na kateri izključno znanstveni in tehnični podlagi je potrebna ali pa ni potrebna inšpekcija, da se ugotovi narava sumljivih potresnih sunkov. Minister je dalje zahteval, naj bi „.TDa m „ _ , _ , , , I je aaije zanteval, naj bi spora- KAIRO, 19. General Salal je zum 0 prepovedi jedrskih poizku- včeraj objav1! ukaz, da potrjuje I sov imel značaj prave mednarod- iiiiiiiiitiiiaiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiimiiiiiiiiHii) Dogovor FLRJ-Kamerun Tito obišče Mehiko? Odgovor na albanske napade Ivekovic odpotoval v Bolgarijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Na današnji tiskovni Konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc govoril o obisku kamerunska misije dobro volje in ministra javnih del republike Mali. Kunc je med drugim izjavil, da so bili kot rezultat razgovorov s kamerunsko delegacijo podpisani trgovinski sporazum, sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju in kulturna konvencija. Obisk ministra Malija ima za cilj nadaljnjo konkretizacijo že obstoječega uspešnega sodelovanja »ned Jugoslavijo in republiko Mali posebno na gospodarskem področju. Na vprašanje dopisnika Reuterja, kakšna je vsebina poslanice, ki jo je predsednik Mehike Matteos nedavno poslal predsedniku Titu, je Kunc izjavil da se poslanica nanaša na prijateljske odnose (med obema državama, in da je predsednik Matteos v njej ponovil svoje vabilo predsedniku Titu, naj obišče Mehiko. Albanski list «Zeri i Populit« je pred dnevi v članku pod naslovom ((Veleizdaja marksizma in leninizma« napadel jugoslovansko-sovjet.-ske odnose in politiko Jugoslavije. Kunc je izjavil, da ta pamflet potrjuje in ilustrira, s kakšno jezo in brezobzirnostjo napadajo albanski voditelji vsako aktivnost, ki prispeva k utrditvi miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Ugotovil je nadalje, da so se s temi napadi albanski voditelji izenačili z najreakcionarnejšimi krogi na svetu in cia je izzivanje postalo osnovna vsebina in metoda njihove politike. Predsedništvo centralnega odbora sindikata delavcev rudarjev, metalurgije in kemijske industrije Jugoslavije je na svojem zadnjem sestanku sklenilo, da izstopi iz mednarodne federacije rudarjev. Sklep je bil sprejet zaradi tega, ker je mednarodna federacija rudarjev poslala svojega zastopnika na kongres tako imenovanih svobodnih sindikatov v izgnanstvu, ki Je bil aprila v zahodnem Berlinu, na katerem so sodelovali tudi begunci iz socialistični držav, med katerimi tudi iz Jugoslavije, in zato, ker izvršni odbor federacije na sestanku, ki je bil konec septembra v O-patiji, ni sprejel predloga, da se to dejanje obsedi kot nezdružljivo s smotri in nalogami federacije. Danes je odpotovala v Brazilijo na letno konlerenco interparlamen tarne unije delegacije jugoslovanske skupine interpailamentarne unije. V delegaciji, ki Jo vodi predsednik zveznega sveta zvezne skupščine dr. Mlaoen ■ Ivekovič, sta tajnik skupščine Maks Bače in predsednik zakonodajnega odbora dr. Maks Žnuderl. V razgovoru z novinarji je vodja delegacije Ivekovič dejal, da jugoslovanski parlamentarci več let konstruktivno sodelujejo v in-terparlamentarni uniji in da Je v sedanjem položaju, ko se ponovno zavlačujejo perspektive sporazuma med velikimi silami, naloga jugoslovanske delegacije, da s svojimi intervencijami in predlogi deluje v smeri konstruktivnih rešitev, ne pravne obveznosti. Zatem je Nilsson izrazil mnenje, da bi morebitna soglasna obsodba javnega mnenja bila huda sankcija za vsako državo, ki bi jo osumili, da je prekršila sprejeto obveznost z novimi jedrskimi poizkusi. Dodal je, da bi tudi sistem nadzorstva, ki bi temeljil na neobveznih inšpekcijah, nudil zadostna jamstva. Glede bojazni, ki jih tako na eni kakor na drugi strani izražajo, češ da bi inšpekcije ogrožale varnosi, je minister poudaril, da je treba odpraviti nezaupanje, ki onemogoča, da bi se razorožitveno vprašanje obravnavalo v konstruktivnem o-zračju. Pozno ponoči so javili, da so predstavniki 30 držav položili v političnem odboru načrt resolucije, ki obsoja vse jedrske poskuse in zahteva, naj se ti poskusi ustavijo najpozneje 1. januarja 1963. Resolucija odobrava spomenico osmih nevtralnih držav o razorožitvi in poziva jedrske države, naj sprejmejo to resolucijo kot podlago za pogajanja. Resolucija poziva udeležence ženevske konference, naj poročaio skupščini OZN najpozneje do 10. decembra. Resolucijo so podpisale naslednje države; Afganistan, Alžirija, Bolivija, Brazilija, Burma, Kambodža, Cejlon, Čile, Ciper, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Jordanija, Jugoslavija, Laos, Liberija, Mali, Mehika, Nepal, Nigerija, Somalija, Sudan, Švedska, Sirija, Tanganjika, Venezuela in ZAR. ZDA in Velika Britanija pa so odgovorile s položitvijo svoje resolucije, ki poziva udeležence ženevske konference, naj sklenejo pogodbo, ki določa učinkovito nadzorstvo, zato da se dokončno prepovedo vsi jedrski poizkusi. V primeru, da taka pogodba ni mogoča, naj skušajo omenjene države skleniti začasen sporazum o u-stavitvi vseh jedrskih poizkusov z izjemo podzemeljskih. Prihodnja seja političnega odbora bo v ponedeljek. V Ženevi pa je nadaljeval delo tristranski pododbor za prekinitev jedrskih poizkusov. Imel je že 37. sejo. Nadaljevali so razpravo o moratoriju glede podzemeljskih poizkusov, pri čemer pa se ni ne ena ne druga stran premaknila s svojega stališča. Ca-rapkin je ponovil predlog, naj bi (j (ll M I MnnflOVIIm — .. _ 11 inf r»_ ki bi bile v skladu z današnjo kon- delni sporazum povezali z isto-stelacijo na svetu. časnim moratorijem glede podze- B. B. 1 meljskih eksplozij. Zahodna dele- kristjana in dva socialista. Po posvetovanju z izvoljenimi odborniki je D’Angelo pristal na izvolitev. Centralni odbor PSI je danes zaključil svoje zasedanje in odobril zaključno resolucijo, ki jo je predložila avtonomistična večina. V tej resoluciji se poudarja med drugim, da se bo PSI odločno zavzemal za dosledno uresničenje vladnega programa; ugotavlja, da je vlada dokazala, da hoče izpolniti programske obveze, vendar se pripominja, da je na zakonodajnem področju pomanjkljiva dejavnost vlade kar zadeva odnose med državo in državljani, med delavci in podjetjem, med sindikati in javno oblastjo. “Uveljavljenje deželne ureditve predstavlja za PSI neodložljivo u-stavno in vladno obvezo, kar je, hkrati z drugimi obvezami, preizkusni kamen politične volje večine levega centra, da to uresniči in zagotovi deželam potrebno oblast, da bi bile učinkovito orodje demokratizacije državne ureditve in gospodarskega načrtovanja. “Uresničenje programa vlade levega centra bo postavilo konkretne premise za drugo, naprednejše razdobje preobrata v levo. Značilni element tega razdobja vidi centralni odbor v sklenitvi sporazuma s KD, PSDI in PRI za celotno prihodnjo legislaturo na podlagi petletnega programa, ki naj temelji na politiki načrtovanja, ki se ne sme omejiti le na gospodarsko načrtovanje, ampak mora zajeti tudi točno definicijo splošne notranje in zunanje politike.« Centralni odbor nalaga že sedaj stranki, da pripravi in izdela tak program, s katerim se bo PSI predstavil delavcem in volivcem.« Ko predlaga sporazum za celotno legislaturo, se centralni od’o_r zaveda večje odgovornosti in večji-:, obvez, ki jih bo stranka morala prevzeti, preko meja zunanje podpore, ki jih je določil kongres v Miianu v trenutku, ko bi bilo nerealno postavljati si naprednejše cilje. Tak sporazum postavlja tudi vprašanje bodočih deželnih uprav ne na teren abstraktnih foimul ampak na konkreten teren programa. Centralni odbor se zaveda velike odgovornosti, ki leži na socialistični stranki pred vsemi delavi c:, da bi se novi deželni organi rodili življenjski in učinkoviti ter da bi mogli že na začetku izvrševati, z največjo avtonomijo, naj-večjo oblast v okviru meja, ki jih določa ustava. Centralni odbor, upoštevajoč to zahtevo in svojo odgovornost, smatra, da mora politični sporazum, na podlagi katerega bo večina levega centra — potem ko bo izglasovala ustavne zakone za deželno ureditev pred koncem sedanje legislaturo — uve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii,m,|,,m„im,lllm„|mi,,mm||,llll|im|l|lim,ll|l„|„||l|||||||IH|||||||||||| Indijska komunistična stranka podpira vlado proti Kitajski Novi napadi kitajskih čet - Liberijski predsednik Tubman predlaga posredovanje afriško-azijskih držav NOVI DELHI, 19. — Predsednik i raža zaskrbljenost zaradi položaja Ir A *-» I 1 I I- I l’ I i .. -_— I — .. i_l: ‘ 1______ , , gata sta ta predlog znova zavrnila. Delo pododbora se bo nadaljevalo v torek. Iz Honoluluja poročajo, da je za jutri napovedana nad otokom Johnston nova ameriška jedrska eksplozija v veliki višini. V ta namen bodo uporabili raketo »Ni-ke-Hercules» ali pa »Sergeant«. Pri dosedanjih poizkusih so uporabili raketo »Thor«. Od šestih poizkusov je uspel samo eden, in sicer 8. julija. Kongo NEW YORK, 19. — Predstavnik OZN je sporočil, da zaradi »nekaterih dogodkov« v zvezi z izvajanjem načrta za integracijo Ka-tange v os*ali del Konga, je hila odložena seja posvetovalnega odbora za Kongo na 30. oktobra, in to na zahtevo tajnika U Tanta. Predstavnik je dodal, da pogajanja za izvedbo načrta U Tanta niso prekinjena in da se napori za sporazum nadaljujejo. Ameriški senatorji proti Ben Beli WASHINGTON, 19. — Številni ameriški senatorji so zelo razjarjeni v zvezi s sporočilom o razgovoru Ben Bele v Havani. Republikanski senator Keating je izjavil: «V prihodnje skušajmo se prej informirati o osebah, ki jih povabimo v Belo hišo. Ce se potem, ko je bil sprejet z veliko častjo, obrne proti nam in nam zabode nož v hrbet, bi morali z njim ravnati manj diplomatsko.« Republikanski senator Barry Goldwater in poslanca Bob Wilson in William Miller so objavili izjavo, v kateri pravijo, da je «Ben Belovo izdajstvo škodovalo ugledu ZDA«. «Ce vlada prispeva k finansiranju Ben Belove diktature, pravi izjava, bo izdal stvar prijateljev svobode«. Bivši podpredsednik Nixon pa je na nekem volilnem zborovanju izjavil, da bi morala ameriška vlada uvesti «trdo politiko« do Kuibe in tudi blokado proti njej. indijske komunistične stranke Dange je danes izjavil, da »prihod kitajskih čet na področje južno od Mac Mahonove linije pomeni kršitev indijskega ozemlja«. Dange je dodal, da je mnenja, da so upravičeni zaključki poročila indijske vlade, ki pravi, da so kitajske čete dejansko prekoračile Mac Mahonovo črto. Te izjave sledijo resoluciji, ki jo je pred dvema dnevoma odobrilo tajništvo indijske komunistične stranke in ki poudarja, da je Mac Mahonova črta mednarodno priznana meja med Indijo in Kitajsko in da bodo vsi ukrepi za njeno obrambo upravičeni. Dange je izrecno obsodil Kitajsko in dejal, da indijski komunisti niso pekinški ali vvashington-ski patrioti, temveč indijski državljani, tj. državljani države, ki nima napadalnih ali ekspanzioni-stičnih teženj. Omenjena resolucija tajništva indijske komunistične stranke iz- na indijsko-kitajski meji in dodaja, da ‘poročila indijske vlade kažejo, da so kitajske sile prodrle južno od Mac Mahonove črte in tako prekršile indijsko ozemeljsko nedotakljivost, čeprav s kitajske strani to oporekajo«. Pekinški radio je danes ponovno obtožil Indijo »izzivalne dejavnosti« ob meji in je dodal, da ameriški tisk »spodbuja to indijsko stališče«. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je položaj na severovzhodni meji s Kitajsko precej nestalen in da se ponavljajo napadi Kitajcev ter odgovori na te napade z indijske strani. Dodal je, da so kitajski vojaki sinoči odvrgli bombo proti neki indijski postojanki, z indijske strani pa niso na to odgovorili. Dalje je dejal, da sedaj proučujejo brzojavko liberijskega predsednika Tubbmana, ki predlaga posredovanje afriško-azijskih držav za rešitev spora. Francoski državni svet razveljavil dekret o ustanovitvi posebnega vojaškega sodišča Vse razsodbe tega sodišča bodo morali revidirati PARJE, 19. — Državni svet je razveljavil dekret, ki ustanavlja posebno vojaško sodišče za sojenje oasovskih zločincev. Tako je državni svet razsodil na zahtevo zagovornika oasovskega voditelja Canala, ki je bil 17. septembra ob-sojen ria smrt. Zaradi tega ne bodo mogli izvršiti smrtne obsodbe in bodo morali proces obnoviti. Kakor je znano, je bilo to sodišče ustanovljeno 1. junija v zameno za visoko vojaško razsodišče, ki ga je bil de Gaulle razpustil, potem ko je izreklo premilo obsodbo proti generalu Salanu. Po mnenju opazovalcev pomeni sklep državnega sveta hud udarec de Gaullu. Ta odločitev pomeni, da bodo morali revidirati vse razsodbe posebnega vojaškega sodišča. Ben Bela a politiki Alžirije HAVANA, 19. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je na tiskovni konferenci, ki jo je imel v sredo v Havani in kj so jo objavili danes, izjavil, da se alžirska revolucija usmerja v socialistične perspektive. Dejal je, da sta si kubanska in alžirska revolucija podobni, in je dodal, da bo prva naloga alžirske vlade izvesti agrar- no reformo, ki bo morala biti •agrarna revolucija, primerna za aižirske pogoje«. Gospodarska u-smeritev Alžirije bo temeljila na industrializaciji v okviru socialističnih perspektiv in na nacionalizaciji 'glavnih bogastev dežele. S političnega stališča bo narodnoosvobodilna fronta velika množična stranka in odločilno orodje revolucije. »Med osvobodilno boi^ bo, je dodal Ben Bela, smo ugotovili nujnost, da se vse zdrave sile dežele združijo v fronti«. Zatem je Ben Bela predvideval za Alžirijo »enake težave, ki jih ima kubanska revolucija«, in je dodal, da je bilo njegovo potovanje na Kubo »koristno«. Ijavila deželno ureditev, naj« svojo logično in naravno razširitev v deželnih upravnih odborin, da bi nova ureditev začela svojo prvo izkušnjo z naivečjo doslednostjo med programskimi usmeritvami deželnih ustanov in onimi centralnih organov. »Uresničenje gornje perspektive in obvez pa zahteva en sam, toda končen in absoluten pogoj; namreč, da sporazum o programu obstaja in da ga nodpirajo vsi. PSI, KD, PSDI in PRI, in da obstaia volja uresničiti ga, pa naj bodo ovire kakršnekoli. »S to perspektivo in s tem pro-gramom se bo PSI predstavil na prihodnjih političnih volitvah z mirno vestjo, da predstavlja ideale in koristi vseh delavcev in da bo dal odločujoč prispevek k utrditvi demokraciie in odprl tako demokratično pot k izgraditvi .«» cializma«. Ko je odgovoril na kritike le-vice, je Nenni podčrtal, da je 51o v bistvu za enake kritike tudi takrat, na kongresu v Milanu, ko je stranka ponudila zunanjo podporo naprednemu programu levega centra. Tudi takrat je levica zatrjevala, da gre, za kapitulacijo PSI, za opustitev socialističnih programskih in političnih pozicij; vendar pa se je morala kasne‘e prepričati, da to ni bilo res, in je zato tudi ona podprla program levega centra in njegovo uresničenje. Isto se bo zgodilo tudi glede drugega razdobja politike levega centra — je dejal Nenni; danes se levica zaletava proti novemu koraku naprej in ga označuie za novo kaoitulacijo, za socialdemo-kratizacijo PSI in celo za izdajstvo delavskega razreda; jutri na, ko bomo prešli na nov Program in na njegovo uresničenje, bo stranka ponovno enotna ali skoro enotna. V poslanski zbornici so nadaljevali in zakliučili razpravo o Proračunu ministrstva za zdravstvo, v senatu pa so zakliučili splošno razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo: po govoru ministra Rumorja so proračun odobrili. O dolgem razgovoru med Ken-nedyjem in Gromikom ter štiri ure in pol trajajočem razgovoru med Gromikom m Ruskom se je moglo izvedeti samo sledeče: Gromiko je povedal, le da je Rusku obrazložil podrobno že znano stališče vlade ZSSR glede nemške mirovne pogodbe; predstavnik a-meriškega državnega departmaja Je bil nekoliko zgovornejši in je dejal, da ni prišlo do nobene spremembe .-.tališč, da so se razgovori tikali izključno Berlina, da ni prišlo do nobenega zaznavnega napredka, da Gromiko ni postavil nobenega novega predloga, da si nista izmenjala nobenega dokumenta, da ni bilo govora o možnosti obiska Hruščova v ZDA, in končno, da se ne predvideva noben nov sestanek z Gromikom. Ti razgovori torej — ki naj omenili novo diplomatsko fi____ v odnosih med ZDA in ZSSR — tj bi fazo Raketa «Atlas-Agena B» s satelitom «Ranger V« takoj po izstrelitvi v CaPe Canaveralu. Kakor so včeraj javili, poizkus ni uspel. (Glej poročilo na 2. strani) potemtakem niso preveč spod-budni. Vendar pa se opazovalci strinjajo, da je pri tem najvažnejši občutek pomirjenje, ki sledi napetosti v zadnjih dneh. Pri tem nikakor ni brez pomena tisto, kar je istočasno o Berlinu povedal Gomulka: da bo mirovna pogodba men Vzhodno Nemčijo in socialističnimi državami sklenjena v bližnji prihodnosti, dB je potrebno, da Bonn končno prizna stvarnost nemško-poljske meje in da združitev obeh Nemčij v bližnji prihodnosti ni realna, pač pa da ostane pot konfederacije med obema nemškima državama. Glede prepovedi jedrskih poizkusov je v New Yorku na seji glavne skupščine OZN v političnem odboru OZN nakazal švedski zunanji minister morda edino realno pot do sporazuma, ko je predlagal tak sistem nadzorstva, ki bi _ slonel na neobveznih inšpekcijah, ker bi po njegovem mnenju nudil zadostna jamstva. Na seji 37. tristranskega pododbora v Ženevi za prekinitev Jedrskih poskusov, pa se še vedno niso premaknili z mrtve točke. Pač pa poročajo iz Honoluluja. da bo nad otokom Johnston eksplodirala danes nova ameriška bomba v veliki višini. Iz Novega Delhija pa je prišla včeraj nadvse zanimiva novica: da je voditelj indijske komunistične stranke izjavil, da prihod kitajskih čev na področje južno od Mac Mahonove linije pomeni kršitev indijskega ozemlja, ter je izrecno obsodil vlado Kitajske. ko KPOe se je močno' angažirala med mladino, kajti njen cilj je, vrniti se v parlament, odkoder jo je zastareli volilni sistem izrinil leta 1959, in njen tradicionalni volilni kader ni več tako zanesljiv, kot je bil nekoč. In kaj bodo števni stroji v dunajskem volilnem štabu izračunali v noči med 18. in 19. novembrom? Težko je prerokovati, kako bodo porazdeljeni mandati, toda gotovo je, da se kaj bistvenega ne bo spremenilo. Na dosedanjih volitvah se je pokazalo, da Avstrijci volijo »slepo*, da ne spremenijo navad in da sin voli tako, kot je volil oče. Koalicija ostane. Ne samo zaradi tega, ker je tako za avstrijske notranje politične razmere najbolje, temveč tudi, ker je tako — navada. Koroški Slovenci bodo podprli socialistične sile Pod gornjim naslovom objavlja celovški Slovenski vestnik pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami (o njih govori tudi naš uvodnik) sledeči članek: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je zadnjo soboto na skupni seji Nadzornega in Upravnega odbora ter razširjeni po predstavnikih vključenih organizacij po temeljiti presoji trenutne zu- nanje- in notranje-politične situacije s posebnim pogledom na naš oložaj prišla v zvezi s predstoječimi volitvami v državni narodni položaj . zbor do naslednjega sklepa: ZSO je zvesta svojim načelom, da pomeni izolacija za sleherno manjšino nevarnost in je zato potrebno njeno čim močnejše vključevanje v splošno družbeno in državno dogajanje, mnenja, da koroški Slovenci zlasti pri volitvah v državni zbor ne smemo stati ob strani, marveč moramo kot lojalni državljani avstrijske domovine aktivno sodelovati pri oblikovanju njene bodočnosti. Iz vse dosedanie volilne borbe je očitno, da gre to pot za posebno daljnosežne odločitve, ki v očigled kočljivega vprašanja integracije zadenejo bistvene osnove svobode, neodvisnosti in nevtralnosti naše države. Vse avstrijsko ljudstvo je torej postavljeno pred usodno alternativo: ali po izkušeni poti skupnega prizadevanja naprej za občo blaginjo ter za nadaljnji razvoj napredka in demokracije, ali pa absolutna zmaga in samovlada desnice z njeno težnjo po brezpogojni integraciji v korist kapitalističnih krogov ne glede na z njo povezane nevarne posledice za mirni razvoj nadaljnje notranje in zunanje politike. Ze naš ljudski sestav, ki ga predstavljajo delavci, srednji in mali kmetje ter obrtniki, nam narekuje, da naše mesto ne more biti na strani kapitala, veleindustrije in agrarnih magnatov, marveč edinole na strani avstrijskega delovnega človeka v njegovi borbi za ohranitev in učvrstitev političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih pridobitev. K temu nas nazadnje sili tudi skrb za naše narodnostne pravice, za katere desničarski stranki OeVP in FPOe nikdar nista pokazali trohice razumevanja, pač pa v njunem tisku in njuni propagandi vedno spet najdemo strupene izpade proti koroškim Slovencem in v njunih vrstah glavne predstavnike šovinističnega hujskanja in netilce narodnostne mržnje. Tudi v njunih programih, v katerih je sicer poudarjena podpora južnotirolski manjšini, ni besedice v prid narodnostnim manjšinam v Avstriji. Pač pa vsebuje, volilni proglas Socialistične stranke Avstrije naslednje načelo: Socialisti se priznavajo k stalni nevtralnosti in k izpolnjevanju prevzetih obveznosti nasproti drugim državam in nasproti v naši skupni domovini živečim manjšinam. Zato bomo koroški Slovenci pri volitvah 18. novembra glaso- vali za listo 2 ■ Socialistično stranko Avstrijo ŠB aploh skrbeli za krepitev naprednih sil v vladi in parlamentu! TUDI PETA IZSTRELITEV PROTI LUNI BREZUSPEŠNA «Ranger V» je še samo «mrtvo telo» ki se bo izgubilo v vesolju knjige 19IIMO gleda li.i če Odpovedale so sončne celice in tako v satelitu ni bilo električne energije - «Ranger V> bo letel mimo Lune v oddaljenosti 500 km - Ogromni stroški za neuspele poskuse CAjPE CANAVERAL, 19. — U- negativen. Poleg tega, da sta i-radrno so sporočili, da je satelit mela prva dva »Rangerja* zgolj «Ranger V», ki so ga včeraj izstrelili z namenom, da bi pristal na Luni, «mrtev» in da ne bo dosežen nobeden izmed namenov, zaradi katerih je bil izstreljen. Po mnenju tehnikov v Pasadeni, «Ranger» ni prejemal električne energije v zadostni količini. Aparati, ki bj morali omogočiti delovanje sončnih baterij, niso delovali. Po 8 urah in 44 minutah leta so se baterije v satelitu izčrpale. Tako je satelit postal »mrtvo telo«, ki leti v vesolje, vendar v veliki oddaljenosti od Lune. Namesto, da bi pristal ’ na Luni in malo pred pristankom še izprožil iz sebe majhno kabino z znanstvenimi aparati, bo «Ranger V» letel skoraj 500 km daleč od Lune mimo nje in bo nato krožil okrog Sonca. Ameriški uradni krogi sporočajo, da ne bo mogoče izstreliti kakega drugega »Rangerja* v prihodnji ugodni dobi, tj. v novembru, ker bodo nkslednji štirje sateliti s televizijskimi kamerami, namenjeni za pristanek na Luni, pripravljeni šele drugo leto. Znanstveniki včeraj zvečer niso mogli z Zemlje uravnati tira »Rangerja V*. Operacija bi morala trajati 26 minut, toda že po 16 minutah so izgubili stik s satelitom. To se je zgodilo zaradi pomanjkanja električne energije. Z današnjim neuspehom se zaključuje prva faza programa »Ran-ger* za raziskave na Luni. Rezultat te prve faze je žal povsem eksperimentalen značaj in ni bilo namena, da bi dosegla Luno, so pa vsi ostali poizkusi za prenos znanstvenih instrumentov na Luno ostali brez uspeha. Ameriški znanstveniki bodo prihodnje leto začeli drugo fazo programa za raziskavo Lune. V nasprotju s prvimi sateliti »Ran-ger* pa »Ranger VI»- in drugi, ki bodo sledili, ne bodo imeli za čili površje Lune. To bodo še bolj komplicirani sateliti, ki bodo o-premljeni s številnimi televizijskimi, kamerami. Te bodo dajale zelo podrobne slike s površja Lune. Po teh slikah bo mogoče izbrati točko, kjer bo pristala prva sonda s posadko. Napovedujejo pa tudi, da bodo sedaj analizirali vse dosedanje poskuse, da ugotovijo vzroke neuspehov. Z doslej neuspelimi izstrelitvami satelitov na Luno so že uporabili skupno 150 milijonov dolarjev (nad 90 milijard lir.). Tisk in kritika v SZ MOSKVA, — Revija »življenje partije* objavlja odredbo centralnega komiteja KP SZ, ki poziva partijske in državne funkcionarje ter voditelje podjetij, naj strogo upoštevajo kritiko tiska, od tega pa odredba zahteva, naj pokaže največjo objektivnost na tem sektorju. Omenjena revija pravi dalje, da se je centralni komite namenoma nacionalnih Sestal septembra, da prouči to vprašanje, »Tendenca, da se občutljivost in prestiž postavljata nad interese partije in države, hudo Škoduje formiranju kadrov*, je rečeno v odredbi, ki obsoja »poizkuse zanikanja upravičene kritike tiska z uporabljanjem vseh raznovrstnih lažnih izgovorov pr: opravičevanju*. Ordedba dodaja: »Vsi, ki skušajo zadušiti kritiko, ker se upravičeno čutijo krivi, ali tisti, ki se ljivo obnašajo do ugotovitev tiska, morajo biti strogo kaznovani, prav tako kakor tisti, ki kažejo samovoljo do poštenih državljanov, ki pogumno opozarjajo na napake ter na zlorabljanje in kršitev zakonitosti in leninskih načel*. Na drugi strani pa centralni komite svari časnikarje pred vsemi •netočnostmi, pretiravanji ali senzacijami* ter jih poziva, naj uporabljajo v svojih člankih samo neizpodbitne podatke. »Pod peresom nekaterih naših časnikarjev, zaključuje odredba, se napake, ki še označujejo naše vsakodnevno življenje, pogostoma pretirano napihujejo, kar daje netočno sliko sovjetske stvarnosti*. nacionamin ženskih organizacij. Delegacije bodo poslali: Zveza demokratskih žena Avstrije, Zenska demokratična organizacija Belgije, Mednarodni seminar ženske mladine BEOGRAD, (*. — Od 23. do 27. Beogradu mednarod- Komite bolgarskih žena, Komite * ” fo ” - ..... žena Češkoslovaške, Zveza italijan-skih žena, 2enska sekcija Socialistične stranke Italije, Progresiv- na unija demokratskih žena, Demokratska zveza nemških žena, Zveza poljskih žena, Nacionalni svet romunskih žena, Komite sovjetskih žena, Nacionalna zveza demokratskih žena Švedske in Progresivna unija žena Tunizije. Nadaljujejo se spopadi na meji med Indijo in Kitajsko NOVI DELHI, M. — Na severovzhodni meji med Indijo in Kitajsko je prišlo sinoči do ponovnega napada kitajskih čet na indijske položaje pri Dholi. Glasnik vlade pravi, da indijske čete niso utrpele žrtev, ne ve se pa, kakšne izgube je imel napadalec. Pi m v ** tu, cijo nih v ^aroi Tajništvo indijske komunistične stranke je po tridnevni seji izdalo sporočilo v katerem zatrjuje, da je indijska KP vedno zagovarjala stališče, da »MacMahonova črta predstavlja mejo med Indijo in Kitajsko in da so upravičeni vsi ukrepi, da bi jo branili*. Tajnik KP Indije pa je dodal: «Navesti morem številne kitajske izjave, v katerih se zatrjuje, da Kitajska ne bo nikoli kršila MacMahonove čr- oktobra bo v _ ^ _ _ ni seminar posvečen aktualnim problemom ženske mladine. Ude- __ _______ ____ _________ ležbo na seminarju je prijavilo 13 te, četudi je ne priznava«. ""‘""n............................im.........................milim..iiininniiiiiiiiiiiiiiiii.............................um...n težak položaj M POMEMBNI SLEDI ORGANIZACIJI OAS? Stavka v angleški tovarni Ford Delavci so stopili v stavko, ker je bil odpuščen z dela član notranje komisije. LONDON, 19. — Tovarna Ford v Dagenhamu pri Londonu je včeraj praktično prekinila proizvodnjo. Delavci stavkajo, ker je bil odpuščen neki član notranje komisije. V sredo zvečer je delo zapustilo 1500 delavcev zaradi o-menjenega odpusta, včeraj zjutraj pa se je pridružilo stavkajočim še 4.000 delavcev v nekih drugih pddelkih, popoldne pa je začelo stavkati še nadaljnjih 6.000 delavcev. Ravnateljstvo Forda je odpustilo podpredsednika notranje komisije Billa Francise, ker je sklical sestanek med delovnim časom, da bi razpravljali o premestitvi treh delavcev. Ravnateljstvo zatrjuje, da Francisovo ravnanje krši pogoje, ki so bili postavljeni, potem ko so se plače zvišale, in da ne more dopustiti sestankov med delovnim časom. Francis in komisija pa so odgovorili, da so hoteli samo obvestiti delavce, da bi s tem preprečili stavko. Ford iz Dagenhama je večkrat na prvih straneh angleških listov zaradi zelo težkega sindikalnega položaja, ki vlada v tovarni, in zaradi pogostih stavk. Po mnenju vseh sindikalnih strokovnjakov je Ford v DHgenhamu angle* ška tovarna, v kateri je bilo 1. 1961 in 1982 največ stavk. RIM, 19. — Drugo glasovanje za izvolitev člane* desetih komisij na ekumenskem koncilu bo jutri zjutraj. Zdi se, da bo jutri dokončno glasovanje, ker so nekateri kandidati dobili absolutno večino že v torek, za ostal«, kandidate pa zadostuje navadna večina. SAN JOSE, 19. — Kubanski predsednik Dorticcs Je v Imenu kubanske vlade povabil na Kubo člane A-™« rfUlil i ' *Ca vc Nobelova nagrajenca VVilkins, Anglež, in Watson, Američan 1 Pa italijanska akademija. Sodelo«1 koga je pri raznih revijah in zn«* (ap0V( stvenih listih v Buenos Atre(lrbe in v Italiji. dnaro, Zupan La Pira je sprejel balet Mojsejeva inj0stj FIRENCE, 19. — Člani rus«1 “r°6ilu ga baleta, ki ga vodi Igor M«-1 'Znava se jev in ki so nekaj dni našli enih j poli v občinskem gledališču ■ Po Firencah, so odpotovali v Ne> počilo Da ga ne bi policija ujela je raje napravil samomor Italijansko kiparstvo na razstavi v Hamburgu HAMBURG, 19. — Italijanski veleposlanik v Zah. Nemčiji Gui-dotto je danes v Hamburgu otvoril razstavo italijanskega kiparstva. Na razstavi je 70 del in med drugimi kiparji razstavlja tudi Mascherini. Pozneje se bo razstava preselila še v druga nemška mesta. Razen tega pa je Guidotti v Italijanskem inštitutu otvoril še razstavo zelo mladih italijanskih umetnikov raznih smeri. Aretirali so študentko, pri kateri sta se terorista zadrževala - Kdo je «Guy 403»? kongresa kostariške republike. Po dosedanjih vesteh Je 32 parlamen- tarcev vseh političnih stran od 57, kar jih je v kongresu, vabilo sprejelo. TOULOUSE, 19. — Policija sporoča, da se ja neki član OAS ustrelil, potem ko le bil ranjen v spopadu s tremi policijskimi nadzorniki. Ti so nameravali preiskati neko stanovanjc v Toulousu, ko sta iz stanovanja planila dva moška, oborožena s pištoloma, ter začela na policaje streljati. Dva sta ranila. a ne hudo, tretji, ki Je bil tudi ranjen, pa J- padel po stopnicah. Policija Je začela tudi streljati in enega izmed njiju hudo ranila. Vlekel se je še nekaj metrov po tleh, potem se pa sam ustrelil. Drugemu je uspelo zbežati. Študentko, ki Je stanovala v tistem stanovanju, pa so aretirali. Preiskava, ki bo sledila temu dogodku, bo lahko imela zelo zanimiv razvoj. Takega mnenja so na sedežu policije v Toulousu, kjer zaslišujejo 22-letno študentko Colette Moullebet, pri kateri sta se nahajala terorista. Ta dva sta policaje presenetila, ko so šli po stopnicah proti stanovanju študentke. Računali so, da bodo tam dobili Angea Tossellija, ki ima triintrideset let in ki ga že dolgo časa iščejo. Terorista sta se zagnala po stopnicah ter kar slepo streljala. Čeprav so bili trije policaji ranjeni, so vendar za teroristoma streljali. Spočetka se je mislilo, da je terorist, ki je bil obstreljen in se je potem sam ustrelil,, prav omenjeni Tosselli. Toda prst-ni odtisi so dali negativen izid. Mogoče je torej Tosselli tisti, ki j.» pobegnil. Ange Tosselli je baje važen poglavar v OAS in je dezerter iz tujske legije. Somomorilec, ki je imel ponarejeno osebno izkaznico z imenom Laroche, je mogoče tudi eden izmed poglavarjev v OAS, prav tako kot Tosselli pod- častnik in dezerter iz tujske legije, ki je policiji znan pod psevdonimom «Guy 403». Kdo pa naj bi pravzaprav to bil, še ni ugotovljeno. Policija je mnenja, da je na sledi tajne organizacije, ki je — če že ne posebno važna — vsaj zelo nevarna. Dejstvo, da je *Guy 403» napravil samomor,, bi po mnenju policije kazalo na to, da bi njegovo zaslišanje lahko omogočilo vdor v teroristično organizacijo. Nadaljuje se zasliševanje Colette Moullebet, pri kateri sta bila terorista. Policija je prepričana, da dekle, ki je prišlo poleti iz Alžirije, dobro pozna vse niti organizacije OAS v južnozahodni Franciji. voziti in mu je naložil globo. Ra-go se je najprej razburil, nato pa se je začel iz protesta slačiti. Stražnik mu ni mogel preprečiti, da se ne bi do golega slekel, toda prišli so še drugi agentje, ki so ga »pravili v bolnišnico. Florindi Del Pra zagotovljena sredstva za pot v Ameriko Nov «junak» sodne dvorane: dr. Saplo Verdlrame. M je obtožen dvojnega umora v Mornlco Losana Ce je kriv ali ne, bo morda poka-■»la sodna razprava, ki se je pričela v Paviji MANTOVA. 19. — Predsednik letalske družbe »Alltalia* Caran-dini je osebno podaril Florindi Del Prš, deklici iz Poggio Ru-sco, ki je v nevarnosti, da oslepi, dve vozovnici za pot v Severno Ameriko. Brž ko bo prof. La Roc-ca določil dan, ko bo lahko deklico operiral, bo deklica odpotovala Z materjo v New York. Medtem pa 3e že tudi zbirka denarnih sredstev prekoračila tri milijone lir. Neki delavec iz tobačne tovarne v Milanu, Walter Plate, je prispeval tisoč lir ter pristavil, da je pripravljen, če bi bilo potrebno, darovati mali Florindi tudi en° oko. Zahteva odškodnino zaradi thaiidomida NEW VORK, 19. — Zakonca Harvey iz Long Islanda (New York), ki sta se jima pred 18 meseci rodila deformirana dvojčka, tožita družbo »Chemie GrU-nenthal* iz Stolberga (Nemčija) ter zahtevata od nje odškodnino 2.200.000 dolarjev. Ta družba je namreč izdelala pomirjevalna sredstva, v katerih je bil thalidomid, in ta sredstva je Harveyeva uživala med nosečnostjo. Iztrgala sta mu torbo z 2 milijonoma RIM, 19. — Malo pred poldnevom je blagajnik nekega gradbenega podjetja šel pravkar čez cesto, ko sta se predenj postavila dva mladeniča ter mu iz rok iztrgala usnjeno torbo. Stekla sta kakih petdeset metrov peš, nato pa skočila na motor in se naglo odpeljala. V torbi je bilo denarja v gotovini za več kot dva milijona. Iz protesta se je na cesti slekel Lord Snowdon incognito v Benetkah LONDON, 19. — »Daily Mail* piše, da je lord Snowdon, mož princese Margaret, pred nedavnim odpotoval v Benetke ter se tam nekaj dni ustavil kot navaden turist. Potoval je s potnim listom, naslovljenim na njegovo ime An-tony Armstrong-Jones, in niso ga prepoznali niti funkcionarji niti ne posadka ali potniki na letalu. Počastitev Krleževega jubileja v mariborskem gledališču V počastitev 70-letnice Miroslava Krleže so v mariborskem gledališču naštudirali njegovo dramo «Gospoda Glembajevi». Prvič je to Krleževo delo prišlo na oder mariborskega gledališča leta 1933 v režiji Branka Gavel-le, pet let kasneje Pa je po Gavellovi režiji predstavo obnovil Vladimir Skrbinšek. Po nadaljnjih 4 letih so sedaj • Glem-bajevi» tretjič pred mariborskim občinstvom, in sicer to pot v režiji prof. Mirka Perkoviča, direktorja in režiserja flrvatske-ga narodnega kazališta iz Zagreba. Smrt znanstvenika In ustanovitelje «fragmentarizma» NEAPELJ. 19. — V Neaplju je umrl Gerardo Maro ne, redni profesor italijanske literature na univerzi v Buenos Airesu. Rodil se je v Buenos Airesu leta 1891 ter diplomiral v pravosodju in filozofiji na untoerzi v Neaplju, kjer je na liceju Umberto učil zgodovino in filozofijo. Med prvimi v Evropi je prevedel vrsto japonskih pesmi ter ustvaril v Italiji novo literarno zvrst, ki so jo imenovali nfragmentarizemn. Za njegovo delo ga je odlikovala pel j, kjer bodo zopet nel.aj ^ Jj^ll p i-- J > K- I “''“O A.J L * P nastopali. Včeraj je Igorja šM *akšen sejeva ter njegove umetni*1 tvoj sprejel župan prof. La Pira, ki l1 Sedan dejal, da je umetnost močna I'otra] ki druži narode med seboj 1,01 ^enju ude istega telesa m da umpt,ll?r* ‘ ške prireditve, kakršne so PrlUej0 reditve Mojsejevih umetnik«1 prispevajo k svetovnemu m>r’ Ko je goste pozdravil še poči* pan Enriques Agnoletti, je se jev županu podaril posnet prvega sputnika. Benny Goodman bolan » vala bi s Amerik ,vi 0| ,ra«un l!- Pie ,pa so ,5e : J1* je •tonu lev NEW YORK, 19. ___ dirigent Bennv Goodman je fnl ^rarni ral v bolnišnico zaradi puškoil> ošne ] vanega vretenca v hrbtenici, c’ .kih povedano turnejo po ZDA .^Sa moral odpovedati. Gla benik H .ali bil pred več leti že operiran * v*žion hrbtenici. - ati Da lih BENETKE, 19. -.Literati*'C • JjUA * 300.000 lir je prejel Gian b*'5'enQU^ grado Stradanova 1962 v zH1*^ “ vaiuii OfD''nO, e'«e.v < lo polno črepinj steklenic whi-1 mladenka, sta ostala v Pragi- ' ^DESETEM PLENUMU CK KP KITAJSKE Ugotovljeni pojavi revizionizma tudi v notranjosti partije same °novno ostro napaden jugoslovanski «revizionizem» - Napoveduje se ^ra borba - Zamenjava voditeljev v partijskih in državnih organih ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ * * l Nocoj otvoritvena predstava 3 Hi ■ ered kratkim se je vršil X. tem-CK KP Kitajske, na ka-L , Je precej pozornosti bilo ilitis n® tud’ raznih zunanje-»j()in’m vprašanjem. Zunanje ■ n . * del komunikeja o ple-K . P® ni toliko zanimiv v L. z doslej bolj ali manj zna-L*-skitajskimi stališči glede r *n sodobnih zunanjepolitič-vPrašanj, ali zaradi tega, Svif V njem znova poudarjena Ji ??st dosedanje splošne li-"^tajske zunanje politike, _Pa zaradi svojega poudar-«protirevizionističnega» t Ja- 'Kot običajno je bil tu-[e P°t jugoslovanski «revizio-jb .*. Predmet najostrejših in 1 grobih napadov. P® so ob tej priliki uvr-v v kategorijo «revizioni-/”%ciinUdi vsi tisti> katerih kon-mt |3f 0 najvažnejših medna-V r vPrašanjih ter odnosih v I '■ ra^116"1 delavskem g^anju ,od rlišf kitaj- irnjii stva- In, čeravno se v cuu ne ičan '?“u ne omenja, kdo bi to . vendar ni odelo*** *?ga to zadeva, n zrtS* Kap Airtf rbe 'dna protl «revizioniz H r°dnem merilu, se ,re^°Ve2uje tudi z borbo pro-ejeva tnw‘°nističnlm idejam« , ru*W Dr°čilu S8me ior M<*i j2®ava _Pa vendar ni težko ugani-zadeva, L °ved ostre in dolgotrajne »revizionizmu« v pa to- v no- KP Kitajske. V se po daljšem času obstajanje «revizioni- ' n. p ide)» tudi v partiji sa-iUsču Po nr.»„„u ...U.... ocenah, ki jih vsebuje ' predstavljata imperia-r,J Pritisk in buržoazni vpliv 3a ,3 tvo; n stalen družbeni vir za --E ki)' seč»*reVizionisti4nih idej”' Da 5na boj ^ d' umfP" so Pr' etniko* it mit11 ■ podi* je M°> losnet1’ ' gi “revizionistične ideje« dcelranjosti KP Kitajske ne raa^uiei°. kakor tudi, da bo jej0 n z njimi zelo oster, potr-1[ n1*udi sklepi, sprejeti na ^Plenumu leta 1959. Ti skle-i ŠpS° na tokratnem plenumu , bi ,za°streni. Glavna obtož-eč6nJe na VIII. plenumu bila totp * Proti ((desnim oportu-!v ? in »revizionistom«, je bj a njihova prizadevanja, Lmeri4vi obseZn\anjšala raven’ se je ^‘grama ‘ k° ‘menovanega Jikoi* ošhe li .treh rdečih zastav: Ji W«dskih velikega skoka ter mi i^jeea k°mun. In čeprav iz se-' tfc /*" opazovalcev tega/ ne „ n [>'9' e U4uJe. V sporočilu je tudi .pl0', °> da so «neprevzgojeni ve-10 ‘sestniki in kulaški elementi, Or tudi desni elementi bur-i kije ter čstanki kontrarevolu-F°nr( • izkoriščajoč trenutne notra-. J težave, skušali okrepiti svo-^J.dejevnost«. niie>d°. ocenah v sporočilu, oziro-njal Komunikeju, je bila ekonom-bi se ska situacija v preteklem letu, kljub naravnim nezgodam zadnjih let in, pomanjkljivostim ter napakam v delu, «nekoliko bolj. ša» kot v letu 1960, a letos spet »nekoliko boljša« kot lansko leto. Natančneje je o doseženih rezultatih spregovoril uvodnik časopisa «Zen Min Zi Bao«, posvečen 13. obletnici LR Kitajske. Po tem, kar trdi on, se izboljšanje ekonomskega položaja izraža v nekoliko povečani poletni žetvi, hkrati pa v napovedi, da bo tudi jesenska boljša. V njem je tudi poudarjeno, da se je povečala proizvodnja umetnih gnojil, poljedelskih strojev in transportnih sredstev za poljedelstvo. Plenum je tudi potrdil, da se bo nadaljevalo s politiko prilagajanja in dajanja absolutne prednosti poljedelstvu. Kar preseneča, pa je ponovna energična zahteva, da se «tri rdeče zastave« dvignejo še više. Kot znano, je politika prilagajanja — ki se izvaja že dve leti in za katero je tudi na tem plenumu bilo rečeno, da so prav zahvaljujoč njej bili doseženi pomembni rezultati — v popolnem nasprotju s politiko »treh rdečih zastav« v času, ko je ta bila začrtana. Postavlja se vprašanje, ali je to izraz trenutnih notranjih in zunanjepolitičnih potreb ali pa se je kitajsko partijsko in državno vodstvo odločilo, da po obdobju določene konsolidacije gospodarstva ponovno preide k politiki «treh rdečih zastav«, to je k politiki «velikih skokov« in nadaljnjega forsiranja industrializacije. Toda, kljub ugotovitvi, da se je življenjska raven lansko leto «nekoliko izboljšala«, je v sporočilu vendarle poudarjeno, da »proizvodnja še ni zadostna ter da ne more še zadovoljiti vseh potreb vasi in mest.« Partija in ljudstvo se pozivata, naj se “proizvodnja poveča, kakor tudi zagotovi oskrba, da bi se postopno izboljšala življenjska raven ljudstva«. Poleg tega se od mestnega in vaškega prebivalstva zahtevata marljivost in varčnost tako nasploh kot še posebej v družinskem gospodinjstvu, da bi se tako ustvarile zaloge za primer novih naravnih nezgod ter drugih nepredvidenih dogodkov. Precejšnje zanimanje je v zvezi s sklepi plenuma vzbudila tudi zamenjava raznih voditeljev v partijskih in državnih organih. Za nove člane sekretariata CK KP Kitajske so bili izbrani Lo Jui Cing, podpredsednik vlade in načelnik generalštaba, Lu Ting in Kang Ceng, a zamenjani so bili Huang, Ke Ceng in Tan Ceng. Huang Ke Ceng je bil prvi namestnik ministra za obrambo ter načelnik generalštaba, toda že leta 1955 je bil teh dolžnosti, razrešen. Tan Ceng pa je bil tudi eden pomočnikov ministra za obrambo. Nocoj bo tržaško Slovensko gledališče Imelo v Avditoriju svojo otvoritveno predstavo za letošnjo sezono. Na programu sta dve Pirandellovi deli: »Cepiča s kraguljčki« in »Patent*. Na gornji sliki prizor iz »Čepice s kraguljčki* initiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiHimitiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiititiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiitiiiii, ■mtiiiniiiiinuiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiitiiitiiiitiitiiiiiiiiiiitititiiimimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii OTVORITEV SEZONE V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Krstna uprizoritev drame Branka Hofmana «Dan in vsi d ne vi» Jubilejna predstava v počastitev 40-letnice umetniškega dela in 60-letnice življenja Vladimira Skrbinška Branko Hofman, čeprav še zelo mlad (rojstno leto 1929), ni novinec v slovenski literaturi (pesniške zbirke: Pred jutrom, 1951; Za oblaki so zvezde, 1956; Mavrica v dlaneh, 1962; proza: Vrabčki, zgodbe za mladino, 1955; Strah, roman, 1961), pa tudi ne v slovenski dramatiki (Udarec v obraz, 1951; Življenje zmaguje, 1955; Svetloba velike samote, 1956; Zvezde na jutranjem nebu, 195/). Tisto, kar me je v Hofmanovi drami Dan in vsi dnevi presenetilo, je uspela dramska tehnika in kompozicija in živ in dramatično razgiban dialog. V kompoziciji se Hofman drii tradicionalne in preizkušene odrske tehnike — enotnosti časa in prostora. V tehničnem pogledu torej vsaj p tej drami ne išče novih poti. Zal, moram reči, da kljub nekaterim občutenim in kritičnim prikazom naše sedanjosti, ki so aktualni m zadenejo čelo v živo, tudi snov sama v svojem jedru nikakor ni nova. Dan in vsi dnevi je v svojem bistvu nekakšna slovenska in zato krotkejša inačica nekaterih sodobnejših francoskih avtorjev, — da povem naravnost: Sala-croujevega Tak kot vsi. Kajpada ne moremo govoriti o neposrednem ali celo zavednem posnetku. Toda dialogi med zakoncema, ki se drug drugemu izpovedujeta svojih prestopkov, (celo ta detajl: žena sicer prizna možu lastno nezvestobo, a priznanje pozneje prekliče, tako da ostane mož v negotovosti, kar poznamo tudi iz Salacroujeve drame, pa čeprav v slovenski inačici gledalci do potankosti zvemo ženin resnični prestopek), so me živo spominjali na francoski vzorec, kar je pri uprizoritvi še stopnjevala sicer izvrstna zasedba zakoncev, ki je bila v obeh delih ista (Vladimir Skrbinšek kot mož in Tina Leonova kot njegova žena). Rešitev končnega zapleta v Hofmanovi drami je v primeri s Salacroujem ehumanejšas, se pravi manj rezka, pa tudi manj psihološko prepričljiva. (Bolni Gregor Pehan se po vseh burnih scenah, ki jih ima z ženo in ta- n!7 Radio Trst A »j. Koledar; 7.30: Jutranja glas- » ttu!1;30' s°Pck slovenskih; 11,45: I123o- k• 12°0: Po širnem svetu; lblošte -a ._vsako*ar nekaj; 13.30: * Drvlč v oddaji; 14.40: Pojo JlS.lfj, Kesovia in kvartet «4 M«; |ln' p Ansambli Freeman, Morgan H«*£?«wes 15.30: Mali koncert; • Junaki športa; 16.15: Oper-Sl^nure; 16.40: Tržaški man- SOBOTfl, 20. OKTOBRA 1962 8.20: Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Omnibus; 12,00: Pojo Cucchiara, Doris, itd.; 13.30: Sodobni motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15 15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Ital. pesmi in plesi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba; 17.25: izžrebanje loterije; 17.30: Simfonični koncert; 18.45: Mednarodno tekmovanje v lahki atletiki; 18.55: S Black In njegov orkester; 20.25 ' * — * ‘».“v. i i čdoiM llldll- iJidt K lil iijCfju/v ui ACalcr, ill tarad: krst, gospa Beatrice Fiorid »vitj p Mira Sardočeva, gospa AS< o d o v, ta La Bella — Leli Nakrst« vi Fifi La Bella — Silvij K® j« D*. Spanb — Jožko Lukeš, Saj ibrom na — Zlata Rodoškova, P je 4-, — Miranda Caharija. fo v ‘ in »»■ v8 «PATENT» OSEBE: Rosario Chiarclii1 n 1 Modest Sancin, Rosinell* tistem Miranda Caharija, D’Andre* a{Una Jožko Lukeš, I. sodnik — fPoseeii ne Raztresen, II. sodnik — so 0£ 1 vard Martinuzzi, Marranc* »i0m “ Silvij Kobal. Nena ,ta ne) Prevod: P. R. Scenograf: Ježe Cesar 'bil Kostumi: Alenka Bartlovs je , REŽISER: ADRIJAN RUS» hud, REPRIZA V NEDELJO, 1 oktobra ob 18. uri V AMtiei« TORIJU V TRSTU Prodaja vstopnic v Tr# \ j, knjigami, Ul. sv. Frančišk*. fga j ter eno uro pred pričet* odp, v baru Moscd ,medi predstave V torak, ponovitev V sredo, ponovitev 23. t. m. ob !$ . Spo. v kino dvoran* 'a p; SKEDNJU ,!’a . J * r8n: 24. t. m. ob 2® dpni v prosvetnem ddC:' kfan na OPČINAH red Prodaja vstopnic eno uro P* .1 *a' pričetkom predstave Dri > 0 pričetkom predstave pri -m. gajni dvorane. bilra Filmske predstave ?vi v v društvu n. 1.1 v torek 23. t.m, ob nih prostorih v Ul. Montecc Nazlonale 15.30 cNestaleri tlP»j tipo lunatico). Technicolor. 0’Brien. Fenlce 15.30, 18.45. 22.00 «Sfl-Gomora« — Technicolor. Granger. Arvnamaria Pler*1’ Rossana Podesti. Drugi tedeni Excelsior 15.00 «Sladke peruti A sti» (La dolce ala della glovif'1 Metrocolor. Paul Nevvman. ne Pa.se. Prepovedano mladi*1, Grattaclelo 16.00 «Kruto leto« (jj crudele), Lavvrence Ollvler, Stgnoret, Sarah Miles. ArcObaleno 14.30 «Dnevne sk (Tervtazlonl ouotidiane), N— . rer, Fernomdel. Prepovedano ■ d'ini. Supercinema 16.00 »Mamma Pasolinijev film. Arina M»(' Franco CLttl. Prepovedano h1 Alabarda 16.00 ((Vojščakov Gl riposo diel giuerriero). Tea1 ' lor. Brigitte Bardot. Prepoj mladi rti. * Fllodrammatico 16.00 «Zlate f1® srebrni bikini)) (Pešci d’oro d’argento). Technicolor. Rose'** met. Aurora 16.30 ((Redovnica Iz (La monaca di Monza). 1 Garibaldi 16.30 «Gospodovalec morij« (H dominatore del sett ri). Technicolor. Rod Ta.vloPj Cristalio 16.30 ((Normani«, Te lor. Cameron Mitohel. - Capitol 16.00 «Dvojica iz legije«,9 della legione), Franco Fran""" cio Ingrassiia. Impero 16.30 ((Mušketirjevo nje». Druga epizoda. (La dei moschettlerl). 11. episodi« Massimo 16.00 eMacist proti pdJL (MacIste contro 1 mostrl). '*Y color. Reg Levvis, Margaret Moderno 16.00 «Ursusovo mašče1^ r------ (La vendetta dl Ursus). Te% 0" lor. Šanson Burke, Wandisa S Astoria 16.45 «Tokio ponoči (T*? nelFerba) Prepovedano mladl1^. -------- . mladij Vittorlo Veneto 15.45 «Umazane j* (Anime sporche), Capuclne, 1 vaninit oifn/iuic;, uavucnivt ■ Fonda. Prepovedano mladlo* i. Abbazia 16.00 »Razporoka po sko« (Divorzto airitaliana), . lo Mastroianni, Daniela Rocca, J Marconi 15.30 «Fanny». Tech h* j Leslie Caron, Charles BoyeP I Ideale 16.00 »HerakleJ v osrčN J lje» (Ercole al centro della **[ Technicolor. ,4 Skedenj 16.00 ((Nevihtni veter«. to di tempesta). Technicolor. 1 Baker. KINO ŠKEDEN predvaja danes 20. t. to-16. uri Technicolor film: Nevihtni vem (Vento dl tempesta) Igra CARROL BAKER J Ljubezenska it0 j v ozračju ney ^ i. oktobri ob 21. Trstu i ražel pred točilno a# v Sostilni «All’Antica Por-iel' , določenem trenutku je )lja,v lokal Perentin, ki je po-Sln ananca z roko po rame-drsi Prav7-aprav za običajni ^hiarcltf n tli tot!a žaI ie Perentin je-DSinelU tistpi sP*oh fizično zelo šibak. i’Andre* ačUnm trenutku je prišlo do (lik —! Pbs»onania raed obema. Vmes Inik — ‘s0 i KOspodar in natakarji, arranc* aWba vr*li iz gostilne. Pred • lttU p? se je prepir nadalje-la |d°ma 5e Perentin zgra-bai«”e*0 brivsko rezilo, ki ga ir f^bil naae' na tleh ter je za-irflnvš i. Po Angelijevem obrazu, j KUSI hi,j SVoiega nasprotnika pre-j«udo porezal. Krvavi pretep ELJO, 1 j, končal v bližini cerkve V A%ie; osario#, kjer so nekoliko STU Ijj,,.na’H Angelija vsega okr-z Trž> in • a- Ker je kvestura zelo inčišk«, 'ga prJ?j° do Policijskega pričet*1 oHnlii°,.hltro- Angelija so ta- Mošcof-rnedu®1', v splo3n° bolnišni-ji lem ko so Perentina are- spoznal za krivo ter jo obsodil na 15 dni zapora ter na 10.666 lir globe. Kazen je pogojna. ob 3* j ^erajšni obravnavi so sod- stran6” mesec pripora. Z dru-. ojJpntil,1 pa so sodniki oprostili 0b f. (ib ? obtožbe telesnih potem d*branker je dejanje zagrešil v J >, 'stim sodiščem bi se mo-ur° Vto 75OVar-iati včeraj, 38-letni pri oC0rgan iz Ul. Zanetti 10. bi] ravnave pa ni prišlo, ker jj**®1pvornik odsoten. Odvet-var:' le moral namreč priso-,ve 1 včeraj zjutraj neki raz- ■ , ------------ • - * °Vafi l.e tttoral namreč priso- .... 11 VCP^"; ---i—z —l-j -------- Let -— tna"~na so obtožili, da se je nros* 'ariiL .0s uprl javnim funk-pri * ^ tem nrimeru na ne MllkO' ta 'V. tem primeru pa ne tra^..’oljske a°ente temveč Ikrat V 'i Sv%Vn >° '“r se odpeljal :abavM listka Poboti. Ker pa ni ku- Oii0’!l LPreoepu 'n " k“3 kma' iot f. potnik pokaže !i- HssfftsrSs m k hrto*’ Je zahteval, naj mu Potnik pokaže !i-„ t*. rp^gan je bil seveda brez ref iri« "'ga nk°j nato i" pri»° do Itedvli f»ega Prerekanja in potem do ar Ibil 3 *P01"* la. Morgan je ,ina ,adzornika Francesca Po-ie člfl^lno J? ovratnik ter ga tako ne /•'}a z *el, da mu je padla ‘Srft SfPravodenikSoPmPrijel ^ je ‘U' lanffi 'ker ne.1jub.e8a dogodka je teče V'%J. It u 3tl fllobu*. Med preiska-< ’ PonT0.1-8811 izjaviL da je vsto-J i«-”10*01”« v filobus štev. 10. faval je baje vstopiti v fi-»tev. 19. Zaradi te pomote hotel peljati do Sv. Sobote, — L bi vstopil v filobus štev. 19 n tlP*Te e *am kupil listek . [or. ,je bil odvetnik odsoten, so fhki odložili proces. »Sodo^d sodnikom Semizzijem se or- S!1 *°varjala 63-letna Marija Sla-Piera« vdova Petronio iz Ul. Trissi-tedes- 2ensko so obtožili, da je iruti (* i,,.e,nbra lani, in sicer v poz-giovin* «0Jran]ih urah ukradla v ve-m. CJ' ?°vnlp‘ Upim nekaj kuhinj, mladici Predmetov. Sodnik jo je 'to* ler, S« himna tako skupno sprejeli omenjeni sklep. Proti zapori trgovin med tednom, ali samo v popoldanskih urah dvakrat mesečno, kot se sedaj to dogaja že nekaj časa na primer na Proseku in Kontovelu, nima nihče nič proti, ker imajo tudi trgovci pravico do tedenskega odmora odnosno do zmanjšanja delovnih ur. Toda nekateri potrošniki so nas opozorili, da ta rešitev ni preveč posrečena. Če bi se trgovci zmenili, da zaprejo na primer vsako sredo, bi potrošniki vedeli, da bodo v sredi trgovine zaprte in bi si v torek nakupili vse kar potrebujejo. Toda zapora trgovin in pekarn drugi in tretji četrtek v mesecu, in to samo popoldne, spravlja marsikoga v zagato, ker sl je zelo težko zapomniti, kdaj pravzaprav pade drugi odnosno tretji četrtek v mesecu, čeprav mnogi trgovci opozorijo potrošnike z napisi, da bo trgovina popoldne zaprta. Zato bi bilo najbolje, da bi se trgovci in Delavske zadruge sporazumeli tako, da bi bila v krajih, kjer je več trgovin in prodajaln kruha, po ena Irgovlna in ena prodajalna kruha odprta v dneh, ko so druge zapite. S tem bi ustregli potrošnikom in trgovci bi prav tako imeli prost popoldan dvakrat v mecesu. lllimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiili,nnnn, ,MI, INTERVENCIJA SVETOVALCEV V POKRAJINSKEM SVETU Fazani povzročajo škodo kmetijskemu gospodarstvu Lovska zveza oz. lovske družine morajo poskrbeti za povračilo škode kmetom Na zadnji seji tržaškega pokra-1 vanjem te divjačine. Dejal je tudi jinsaega sveta je odbornik Višin-1 naj bi lovska federacija omogoči-tim, ki je tudi predsednik pokra- la iov na fazane tudi izven pred- PREJELI SMO: Zapiranje prodajaln v okoliških vaseh V nekaterih okoliških vaseh, kjer imajo Delavske zadruge svoje po-slovnic.e, so se na pobudo Delavskih zadrug vsi lastniki trgovin z jestvinami in pekarn že poleti sporazumeli, da bodo zaprli svoje trgovine popoldne vsak drugi in tretji četrtek v mesecu. Ta dogovor je bil sporočen tudi prefekturi, ki ga je odobrila in od tedaj naprej so v nekaterih okoliških vaseh vsaki drugi in tretji četrtek v mesecu v popoldanskih urah vse trgovine in pekarne zaprte. Zdi se, da so Delavske zadruge predlagale to, da lahko dajo svojim uslužbencem, ki morajo biti v okoliških poslovalnicah v službi po nekaj ur tudi v nedeljah dopoldne prost čas dvakrat v mesecu. Da ne bi samo Delavske zadruge zaprle svoje poslovalnice, so se v nekaterih krajih sporazumele z ostalimi lastniki trgovin in pekarn in so S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Z novim letom INGIC pobira občinsko trošarino Svetovalci so odobrili tudi letno nagrado cerkovnikom in organistom je tudi predsednik pokra-jinsne lovske federacije, odgovoril socialističnemu svetovalcu inž. Pečenku in komunističnemu svetovalcu Gombaču na njuni vprašanji v zvezi s škodo, ki jo povzročajo fazani zlasti vinogradnikom. Svetovalca sta v svojih izvajanjih poudarila, da so se v zadnjem letu fazani zelo razmnožili in to predvsem zato, ker so jih lovske družine naselile v svojih rezervah. Zato sta svetovalca zahtevala, naj lovska federacija poskrbi, da bodo posamezne lovske družine plačale kmetom odškodnino za povzročeno škodo, Odbornik je najprej poudaril, da je lovska federacija po zakonu dolžna, da skrbi za razmnožitev divjačine, toda v mejah, da ne povzroča prevelike škode kmetijstvu. V naši pokrajini, je dejal odbornik, je celotno področje razdeljeno na občinske lovske družine, v katerih ima pravico do lova o-mejeno število lovcev. Vsaka od teh družin je avtonomna. Zato se mora federacija za izplačilo odškodnine kmetom vedno obrniti na posamezne družine, ki morajo poskrbeti, da plačajo škodo, ki jo je divjačina povzročila na njthorvem lovskem področju. Nato je_ dejal, da nekatere lovske drdžine takoj plačajo kmetom povzročeno škodo, druge pa izplačilo preveč zavlačujejo. Zato je obljubil, da bo to vpisšanje ponovno predočjl ' odboru federacije in da bo pred-gal, naj si vsaka .lovska družina ustvari poseben denarni sklad, iz katerega bodo lahko jemali sredstva za takojšnjo izplačilo škode. Svetovalec Gombač je ponovno opozoril, da so se v zadnjem letu fazani pieveč razmnožili in je zato predlagal, naj bi za sedaj lovske družine prenehale z naselje- ■JMSUUkn ■yaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro film: v<*lncu strastne ljubezni... Štirje Konjeniki Apokaiipse» GlENN ford-ingridThulin-charles Boyer IrfKjNO «IRIS» PROSKK idiflii • J. — " p“ p,()‘ VaJft danes 20. t. m. ob 19.30 url Cinemascope barvni film: OPOJI SUŽNJEV (La rivolta degli schiavi) *srčjU e Ha »lor. Zgodovina, drama, ljubezen in pustolovščina FLEMING, LONG JEFFRIES ln DARIO MARENO Kino belvedere na opčinah °b 18.30 SIJAJ V TRAVI, *L t m. ob 15. uri Film, ki Je imel mnogo uspeha. Technicolor Igrata N AT ALI E WOOD in WARREN BEATTY pisane lovske sezone, ker jih lovci v svojih rezervah med redno sezono ne utegnejo zadosti uničiti in se zato preveč razmnožujejo. Svetovalec inž. Pečenko je poudaril, da imajo člani lovskih družin monopol nad divjačino in da bi motala federacija posredovati, naj tudi pravočasno plačajo škodo, ki io divjačina povzroči kmetom. Hkrati pa je dejal, da odškodnina, ki jo dobijo kmetje, ne krije celotne škode, čeprav je res, da je višina odškodnine določena sporazumno s prizadetim kmetom. Z motorjem zavozil v obcestni kamen Včeraj ob 17.50 so prepeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 47-letnega Ubalda Krešča-ka iz Ul. Soncini 36 (Skedenj), ki se je ponesrečil z motorjem na cesti, ki pelje od Domja proti Boljuncu, in sicer na križišču ceste ?a Ricmanje. Iz neznanih razlogov se je Kreščak zaletel v obcestni kamen ter se prevrnil. Pri padcu se je pobil po obrazu ln po desni roki. Dve rebri si Je pri padcu z motociklom zlomil 55-letnl Mario Tommasini iz Gradiške. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek za 20 dni. Pretekli ponedeljek zvečer je imel občinski svet v Sovodnjah svojo redno sejo, na kateri je obravnaval nekatere upravne zadeve občine. Glavna točna na dnevnem redu je bila pobiranje občinske trošarine. Do sedaj je imelo pobiranje v zakupu podjetje Bozzini in Gionchetti iz Gorice. Svetovalci pa so na tej seji pretresli in proučili ponudbo podjetja INGIC, ki je državna ustanova in nudi bolj ugodne pogoje. To podjetje je namreč pripravljeno prevzeti pobiranje trošarine na področju sovodenjske občine za fiksno letno nagrado 480.000 lir ter poleg tega še 2 odst. od celokupnega inkasa za splošne stroške. Do sedaj je morala občina plačevati podjetju Bozzini iti Gionchetti po 16 odst. provizije in še odškodnino za eventualne stroške, ki bi nastali po podpisu pogodbe, zlasti v primeru povišanja prejemkov uslužbencev. Ce vzamemo za podlago, da je znašala v zadnjih letih trojarina povprečno po 4,5 milijona lir letno, in so od nje plačevali pobiralcem letno 720.000 lir provizije, bodo pod novimi pogoji INGIC plačevali okrog 570 tisoč lir kar se torej izplača. Se bolj ugodni bodo ti pogoji, kadar se bo inkaso za trošarino spričo večje potrošnje, ki se predvideva, še povečal. Sicer je goriško podjetje tudi pripravljeno znižati svojo dosedanjo provizijo, menda na 14 odstotkov, vendar pa so vkljub temu pogoji INGIC ugodnejši. Zato so na občinskem svetu soglasno sprejeli sklep, da bodo z novim letom poverili temu podjetju pobiranje trošarine v sovodenj, ski občini, kakor jo že pobira tudi v Gorici. Sklep so poslali goriški prefekturi v odobritev in potem bo stopil v veljavo. Kot smo že omenili, računa občinska uprava, da bo na ta način precej prihranila in bo lahko prihranek uporabila v bolj koristne namene. Pri nadaljnji seji so svetovalci odobrili letno nagrado organistom- cerkovnikom v Sovodnjah in po drugih farah te občine in sicer po 50.000 lir letno; upravitelju ure v zvoniku farne cerkve v Sovodnjah pa so priznali po 8.000 lir nagrade letno. Pred zaključkom so se pri slučajnostih pomenili še o nekaterih drugih vprašanjih, ki se tičejo občinske uprave, vendar ni bil sprejet noben sklep in bodo o nekaterih razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. ga kolesarja Rodolfa Mandecchia i vornega tajnika delavske zbornice iz Gorice, Ul. Mazzini 15. Pri I odšla k prefetku v Gorico. Prefekt padcu se je potolkel samo kolesar. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil udarec v levo ramo. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Sindikalna kronika Delavci podjetja Gamma iz Tržiča so včeraj od 10. do 12. ure stavkali v znak protesta proti grožnjam o odpustitvah, ki Jih Je napovedalo ravnatelj st', o, ker ni obnovilo najemniške pogodbe. V stavki so sodelovali vsi delavci, ki so ob 10.30 odšli pred županstvo, da bi prvemu meščanu sporočili svoje zahteve. Popoldne je delegacija delavcev Gamma v spremstvu odgo- je delegaciji povedal, da se Je že meseca januarja letos pričel raz-govarjati z vodstvom Gamma, lastnikom tovarne Mustacchijem in tržiškim županom, ter obljubil svojo pomoč, da se prepreči prekinitev dela. Danes dopoldne se bodo na Zvezi industrijcev sestali zastopniki sindikatov ln lastnikov tovarn za izdelovanje likerjev, da določijo proizvodno nagrado za vse delavce, ki so zaposleni v teh podjetjih goriške občine. Trska v palec Med pometanjem se je trska ročaja metle zadrla v desni palec 10-letne Rite Comelli iz Gorice, Verdijev korzo 30. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji rano obvezali ter jo poslali domov, okrevala bo v 10 dneh. ŠTANTREŽCI GORIŠKEMU ZUPANU Vodi za zalivanje bi morali znižati ceno Pri splošnem pomanjkanju sena uničene velike količine trave na pokopališču Sedaj, ko je letošnja trgatev v glavnem pri kraju in je trtni pridelek že v sodu, lahko naš »met tccno ugotovi, za kolik., ga je prikrajšala izredna po e; la suša. kateri je potem sledila še toča, meru lahko izračunamo, Koliko stane kozarec vina, preden pride na mizo. Kljub temu pa ponujajo trgovci za vino zelo niz to ookupno ceno, ki ne more kriti ni-i glav- ki je oplazila tudi nekatere nji- nih proizvodnih stroskiv. V go-ve v Standrežu. j stilni pa ga moramo plačati tudi Kmetje so pridno škropili, pra- P° trikrat dražje in v mnogih šili in oskrbovali svoje trt,- v primerih je še krščano. nadi da jim bo jesenski pridelek trud poplača'. Med siri) so pri trtah porabo' zelo velik’ kc-l.čine vode, ki pa je le malo ali nič zalegla in je p-eprečila le. de. se niso 'rte p )■>.: noma posu-c-le. Za primer pridelka naj navedemo, da je pridelal kmet v vinogradu, ki daje povprečno od 15 do 18 hi, komaj šest hi vina in temu podobno tudi večina dru- , gih, ki pridelajo vino predvsem [ za domače potrebe. Ob tem pri- .................................IIIIIIIIIIII.mn.......i...mm.......i...........................................im.................................urnim Trčenje v Ul. Roma Ob 12. uri se je v Ul. Roma zgodila lažja prometna nesreča. 41-letni motociklist Ferruccio Pe-lizon iz Ul. Gelsi 17 v Gorici se je z lambreto zaletel v 48-letne- Kadar govorimo o Krasu, imamo pred seboj nerodovitno skalnato pokrajino, ki skopo odmerja kruh njenim prebivalcem. Kras je simbol nerodovitnosti, simbol trdnih ljudi, ki so se prekalili in liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiii||H|„mMI„milimi|lllimiimiin„l|l„lll„lll,l|limi|ll„immil,imi||U1||||||||||||||||||||||M||n||||||||||||||||t||||||||||||||| IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA OBISK NOVEGA KAMNOLOMA NAD PALKIŠČEM Pridne roKe znova klešejo velike bloke belega marmorja Poprej je bil last Frandoliča s Poljan, ki je delal kose za redipuljski spomenik • Izdelki potujejo daleč v svet Kraški kamen je trd, toda še vedno premalo, da bi se upiral ostrim dletom kamnarjev V pretep v gostilni na Majnici zapleten tudi vojaški kapetan Sodišče ga je oprostilo, ker je branil napadenega prijatelja . Sedel bo 51 mesecev, ker je imel spolne odnose z mladoletno pastorko Včeraj so pred goriškim okrožnim sodiščem razpravljali o pretepu, do katerega je prišlo že pred štirimi leti v gostilni «A1 Fogolar« na Majnici. Dne 28. septembra že precej pozno zvečer, je prišel tja sedaj 31-letni kapetan italijanske vojske Livio De Vescovi, ki je doma iz Rovinja v Istri ter sedaj stanuje v Vlttorio Veneto. Z njim je bil tudi prijatelj Riccardo , Fla-minio, njuni zaročenki in še nekaj prijateljev. V gostilni so zasedli mizo blizu vrat, ki peljejo na dvorišče. V isto gostilno pa je prišla tudi skupina drugih gostov, v kateri so bili Renato Zam-pieri in njegovi prijatelji. Ker je ta skupina hodila ven in noter skozi dvoriščna vrata, jih puščala odprta in povzročala prepih, je imelo za posledico, da je družba iz skupine De Vescovi protestirala proti takemu početju. Družba iz skupine Zampieri pa je odgovorila na to z arogantnimi besedami. Končno je prišlo na dvorišču do pretepa, kjer so vrgli na tla Riccarda Flaminia in mu prizadejali poškodbe ozdravljive v 20 dneh. Na klice na pomoč je prihitel De Vescovi in skušal odstraniti Zampierija, ki je vrgel Flaminia na tla. Pri tem pa 3® bil poškodovan tudi Zampieri, ki je pozneje vložil tožbo proti De Vescovu. Pri včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo obtoženca in Zampierija ter vrsto prič, da bi tako po štirih letih ugotovili ves potek takratnih dogodkov. Po zaslišanju prič je zastopnik Zampierija odv. Luzzatto zahteval 1 milijon 300.000 lir odškodnine od tega 300.000 takoj in kaznovanje obtoženega De Vescovija. Tudi dr-žavni tožilec Piacentino je zahteval obsodbo De Vescovija na dve leti zapora. Pri popoldanskem delu razprave sta govorila branilca Dell’An-tonio in Iacuzzi iz Trsta, ki sta na podlagi izpovedi prič dokazala, da je De Vescovi postopal pravilno in v obrambi napadenega ter da se je Zampieri ranil le bolj slučajno. Sodišče je tako razlago dogodkov upoštevalo In po posvetu oprostilo D« Vescovija, ker je postopal v zakoniti obrambi. • * * Včeraj dopoldne je bila pri zaprtih vratih obravnava tudi proti 44-letnemu Natale Bernardisu iz Gorice Ul. Prato 17. Obtožnica pravi, da je imel spolne odnose s svojo mladoletno pastorko, katera je živela z njim v hiši. Iz policijskega zapiska, ki je priložen obtožnici, je razvidno, da se je to vršilo v času pred 1-septembrom 1961 in tudi potem od 2- septembra do 10. decembra i-stega leta. Mladoletno dekle se je že 29. novembra lani, potem ko je pobegnilo od doma, zateklo v sirotišče Contavalle na goriškem gradu, kjer je ostala 9 dni. Pozneje dne 9. januarja letos je zopet pobegnila od doma in se zatekla v zavod «Cerutti» v Ka-privi. V istem zapisniku se omenja tudi, da je bil Bernardis pred časom zaposlen v SAFOG, kjer pa se je ponesrečil in prejema sedaj invalidsko pokojnino. Družina da živi zaradi tega v težkih razmerah, saj ima še več drugih otrok. Kljub temu, ali pa morda prav zaradi tega, se je Snož vdal pijančevanju. Po govoru branilca odv. Mayo, ki je orisal družinske razmere, je sodišče obsodilo Bernardisa na 4 leta in tri mesece zapora ii na plačilo sodnih stroškov. Državni tožilec dr. Piacentino; Predsednik sodišča dr. Storto; zapisnikar Daidone, Slabost ženske na bolniški blagajni Ob n. uri se je zatekla po prvo pomoč v bolnišnico 61-letna Marija Mavrenčič iz Kaprive. Čakala je na zdravnika bolniške bla-gajne, kjer ji je postalo slabo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji pomagali in jo poslali domov. Dve nezgodi na delu Včeraj dopoldne so nudili v bolnišnici prvo pomoč dvema delavcema, ki sta se ponesrečila na delu Ob 9.30 se Je ponesrečil 30-letni Enrlco Rizz iz Braciana, ki dela v tovarni v Manzanu. V oko mu Je padel železen opilek in mu ga ranil. Zdravil se bo 10 dni. Ob 11. url pa si je prav tako poškodoval oko 28-letnl Arrigo Visintin Iz Re-dipuglie, ki se bo zdravil 8 dni. Eg£HHWB Martinovanje na Lokvah priredi s'ovensko planinsko društvo iz Go-rice tudi ietos. In s:cer v nedeljo 11 novembra. Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1., do 2. novembra. Vožnja z avtobusom za člane 400 In za nečlane 500 Ur. Prijaviti se morajo tudi tisti, ki nameravajo na učvrstili v borbi z naravo. Toda Kras, če se bolje seznanimo z njim, le ni tako nepomemben. Njegova zemlja je rodovitna, škoda, da jo je premalo, da bi nahranila njegove ljudi. Zato pa je skala, ki se skriva pod tanko temnordečo zemeljsko plastjo, toliko bolj koristna. In ker je ne manjka, je že od nekdaj h.ia predmet zaslužka in preživljanja. Goriški Kras je po svoji razsežnosti skromen kot le kaj, saj nrt dstavlja komaj začetek dolge verige, ki se vleče vzdolž vse jadranske obale. Kljub temu pa ie na tem majhnem koščku skalnatega sveta precej kamnolomov, v katerem režejo in klešejo izvrsten marmor, ki ga poznajo daleč izven meja naše ožje domovine. Pred dnevi smo zapeljali na pot, ki se na Palkišču odcepi proti Poljanam. Previdno smo vozili v brvi brzini, da bi ostro kamenje ne prerezalo gume. Po kakšnih 509 metrih nehvaležne vožnje, nam je na ostrem ovinku zabrenčalo v u-šesih uglušljivo ropotanje pnevmatičnega svedra. Ker so bili ob cesti položeni veliki beli granitni bloki, smo se ustavili. Z njih je odsevala močna bela svetloba. Z enakomernim ropotom svedra se je mešalo počasnejše, toda prav tako enakomerno udarja- biartinovanje Iti z lastnimi vozili, in I n'e 'cžkih kladih, s katerim sta kamnoseka udarjala po dletu. Znašli smo se na delovišču, kjer se je človeška roka globoko zajedla v kraško osrčje. Srečanje z znanci je na mah prekinilo ropot svedra, težka kladiva so obviseli v krepkih rokah in še preden so se ušesa navadila na tišino, ki je na mah postala *ll*lliiHilllllliliitlllllHillllliiliniililltlMllllimiuiiiiii|iiiiiiiiiiifii|i|iiiiiiiiiiiiiiii|l,|l|||||t||l|l|„,||M|||||t||| GORIŠKI NOGOMET sicer zaradi naročila večerje. Vsa Podrobnejša pojasnila pri vpisu. OdihO(j avtobusa Iz Podgore ob 13. url, Izpred kavarne Bratuš ob 13.15. •zlet na TritelJ priredi SPD Iz Go-rtce Jutri 21. t.m. Odihod z vlakom s postaje v Novi Gorici ob 8.30 do Prvačine, od tod peš na TrstelJ. Povratek zvečer. Jutri v Standrežu Juventina - Moraro Naraščajniki igrajo doma proti Montesanto iz Gorice ■ Sovodenjei bodo gostovali v Podgori Jutri popoldne ob 15. uri b ). Zavedati se morajo, da je treba Juventina nastopila na domačem I najprej igrati za rezultat in šele igrišču v Standrežu proti ekipi iz Morara ter bo po polovičnem uspehu od prejšnje nedelje v Slo-vrencu skušala tokrat obdržati do-ma obe točki. Trener ekipe poziva naslednje igralce, naj se javijo na igrišču eno uro pred tek-mo: Devetak, Zavadlav, Pašku- lin, Cijak, Ferfolja, Ermacora, Nanut E. Nanut D., Batistič, Mare-Sa, Petejan ln Silič. Tudi naraščajniki bodo igrali dopoldne na domačem Igrišču proti ekipi Montesanto iz Gorice Zato naj se zberejo ob 9.15 na igri-šču pripravljeni za tekmo. Tako Peva, kot druga ekipa bosta morali paziti, da ne napravijo Istih pogreškov kot prejšnjo nedeljo. potem pokazati tudi igro, ki je prijetna za oči. Prav tako je treba paziti tudi na skladno skupno igro. Nogometaši iz Sovodenj pa bodo imeli jutri popoldne precej težko tekmo z ekipo iz Podgore na njihovem igrišču v Podgori Upamo, da so se za to preizkušnjo dobro pripravili in bodo kos nasprotniku. Za odhod v Podgo-ro naj Se ob 14.16 zberejo na domačem igrišču naslednji igralci. Ferfolja S., Marinič, Devetak, Fermija T., Ožbot, Petejan I., Ferfolja B., Petejan II., Ku oblivala deževnica in jo kalilo vroče poletno sonce, odkar j>* Frandolič s Poljan, ki je bil prvi lastnik kamnoloma, zadnjikrat klesal bloke za redipuljsko pokopališče in solkansko železniško postajo. Oa takrat dalje se je nad belim marmorjem napravila siva patina in trava ter grmičevje ie skoro zakrilo zaklad, ki ga je prvi odkopal domačin s Poljan. Tudi tehnika, ki jo uporabljajo sodobni kamnoseki, se na moč razlikuje od primitivnega orodja, s katerim so ruvali skale Fran-doličevi delavci in on sam. Poleg sodobnih strojev, ki jih že imajo, bodo v kratkem dobili žerjav, s katerim bodo dvigali večkubične skale iz jame, da bi Jih rezali ali klesali. S tem jim bo prihranjeno težavno delo, pa tudi čas. Na granitnih blokih je odsevala močna bela svetloba, sveder se ie vedno globlje zajedal v granitni blok in enakomerno udarjanje težkih kladiv od dleti je nadaljevalo svojo ritmično pesem, pesem slovenskih kamnarjev na goriškem Krasu. Kamen v oko Kamen |e včeraj popoldne ranil levo oko li ietnemu Robertu Ma-stroiellu iz m Torriani 31 v Gorici. Vrgel trn, Ra je prijatelj med Igranjem, v bolnišnici se bo zdravil 6 dni.. Nekaj podobnega je tu 'i z zelenjavo, za katere zalivanje je šlo ogromno vode med sušo, d« bi rešili vsaj sadike za nasad* tev po jesenskem dežju, ki ga tudi ni hotelo biti od nikoder. Za goriški trg so rešili le majhen del razne zelenjave, ki ,.a ni mogla preprečiti podražitve. Kmetu pa visoka cena zelenjave tudi ni koristila, ker jo je imel le malo za prodajo in še to j# rešil le z velikimi stroški. Pred dnevi so se štandreški zelenjadarji obrnili do goriškega župana s prošnjo, naj bi jim občinska podjetja zaračunala vodo za zalivanje po nižji ceni, da bi jim tako vsaj delno pomagala pri velikih stroških, saj so z zalivanjem preprečili, da bi mesto ne ostalo popolnoma brez ze lenjave. Toliko se je govorilo ln pisalo o pomoči kmetom, ki so bili oškodovani po suši; to bi bil eden najbolj konkretnih primerov za tako pomoč. Tudi kar se sena tiče je letos Izredno težko. Sicer tudi druga leta ni bilo lahko, ker so si okoliški kmetje pred vojno nakupovali potrebne količine sena na Kanalskem in Tolminskem, ter na Krasu in Vipavskem. Nova meja je tudi to trgovino prekinila in našemu živinorejcu ni preostalo drugega, kot da je zmanjšal število svoje živine. S ‘em se je seveda zmanjšala tudi Voličina hlevskega gnoja, ki je ne-obhodno potreben za naše njive in ga ne morejo nadomestiti razna umetna gnojila. Pred leti smo Standrežci nskosili precej sena tudi na goriškem pokopnbšču. To seno je bilo zelo lepo in tečno, kot njivsko. Sedaj pa ne pustijo več, da bi tam kosili in tako je šlo izgubljenega več desetin stotov dobrega sena vprav letos, ko ga tako izredno primanjkuje. Tam pa so suho travo zažgali ali kako drugače uničili. Se marsikaj podobnega bi 'nh-ko povedali, kar bi se dalo popraviti, če bi se občinska uprava in drugi pristojni organi .-.a nas kaj bolj pobrigali. VAŠČAN Z avtobusi na mladinski dan v Trst Mladinsko iniciativa priredi Jutri 21. t. m. v Trstu mladinski dnu ki se ga bodo udeležili tudi mladinci z Goriškega, ki bode tudi na njem sodelovali. Tako bo nastopila mladinska nogometna ekipa iz Sovodenj, tekmovali bodo tudi v namiznem tenisu, in nastopil bo Lovski zbor iz Dola-Po-ljane. Udeležencem bodo na razpolago trije avtobusi, vpisovanje pa se vrši pri nasled njih poverjenikih: Na OSlAVJU: Karlo Primožič; PEVMA: Nadja Sošol; GORICA, na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1/1 ; v DOLU: na sedežu pevskega društva; v STAN DRE2U: Karel Nanut in Llvi ja VolčiC, GABRJE in RUPA: Vid Primožič, VRH: Polde Devetak; POLJANE: Julko Gergolet: DOBERDOB: Jožet Jarc in Janko Gergolet (v zadrugi); SOVODNJE: Branko Kuzmin izs športnike) ln Zorko Kuzmin (vse ostale); JAM L-JE: Mavi j Krošelj; 9TEVER JAN: na sedežu prosvetnega društva. Cena /ožnj' (všteta vstopni nai 600 h. Odhod avtobusov ob 13. uri, povratek okrog polnoči. Odhodi avtobusov: 1. avtobus Iz Steverjana (izpred dvora) ob 12.45 preko Oslavja, Pevme in Gorice (izpred kavarne Bratuš) v Dol. 2. avtoDus iz štandreža (na trgu) ob )?45 skozi Sovodnje, Gabrje ir. Rupo. 3. avtobus z Vrha ob 12.45 skozi Poljane, Doberdob ln Jamlje. VERDI. Zaprto CORSO. 16.30 «Lev» (II leone), W. Holden m Capucine. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17 00: «Milanska zgodba« (Una storia milanese), P. Gaubert in g',. Thibaut. Italijanski črnobeli tlim. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: ((Maščevalni meč« (La spada della vendetta), F. Latimore in D. Patisson. Ita-lijansko-francoski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO. Korzo Verdi št 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 20,2 stopinje ob 15.10, najnižjo 11,2 stopinje ob 6.50. Povprečne dnevne vlage Je bilo 60 odstotkov. ■ — — — -id J jijl li ž4ii a i 1 ifll Li® Jj ■»riissii n Ui; n i1 \a i Šesto kolo nogometnega prvenstva I Milan - In ter derby Madonnine Bologna v brlogu Atalante, Roma pa Spala «Nogometni trg» je zopet odprt. In v tem znamenju bo potekalo nedeljsko šesto kolo prvenstva A lige. Igralci se bodo podili in potili, s tribun pa bodo opazovalci raznih klubov iskali nadomestila za vrzeli in slabe nakupe v poletnem času. Ta trg, ki je kot nalašč ustvarjen za bogate klube, je večkrat spravil v nevarnost provincialne, ki niso imeli dovolj denarja, da bi zadržali v njihovi sredi kakega boljšega i-gralca. Ti gredo z vabo težkih milijonov ojačat klub, ki v prvih kolih ni pokazal tistega, česar so od njega po nakupih pričakovali. Isto se bo zgodilo letos in čeprav je to sramotno, noče nihče ukreniti drugače. Je pač sad volje bogatih predsednikov, ki končno upravljajo nogometno zvezo. Navijače, ki niso poučeni o teh prav nič častnih kupčijah in barantanju z igralci, največ zanima kakšen bo rezultat madonin-skega derbgja med Milanom in Interjem. To srečanje, odprto vsem rezultatom, je v središču zanimanja, pa čeprav ne smemo pozabiti na druga, ki morda niso z agonističnega stališča , tako privlačna, a so zmožna vnesti revolucijo v lestvico. Poglejmo na primer na tekmo Atalanta-Bologna. Gostje bodo morali zmagati če bodo hoteli ostati še na vrhu razpredelnice. Njihovi tekmeci iz Ferrare bodo namreč igrali doma in čeprav bodo imeli v gosteh Komo, ni mogoče že danes izključiti možnost celotnega uspeha. Tudi Juventusu se obeta zmaga, pa čeprav lahko predstavlja Sampdoria tudi bananino lupino. Isto bi lahko rekli za Catanio in Lanerossi, ki bosta sprejela v goste Benečane in Palermitan-ce. Morda se bo tudi Mantovi posrečilo spraviti rezultat na varno, medtem ko ni mogoče predvidevati zaključka srečanja, ki bo pod Vezuvom med domačim Napolijem in gostujočo Fiorenti- Atalanta-Bologna x 2 Catania-V cnezia 1 Genoa-Torino I X Juventus-Sampdoria 1 LR Vicenza-Palermo 1 Milan-Intei' I 2 x M odena-Man tova 1 X Napoli-Fiorentina x 2 Spal-Roma 1 2 x Udinese-Bari 1 Messina-Lecco X Rimini-Cescna x 2 Trani-Lecce X Tako jutri moštva na igriščih • CATANIA Vavassori; Giavara, Rambaldel-li; Corti, Bicchierai, Benaglia; Vigni, Szymaniak, Petroni, Milan, Prenna. VENEZIA Magnanini; De Bellis (Grossi), Ardizzon; Tesconi, Grossi (Ca-rantini), Frascoli; Azzali, Bar-tu, Mencacci, Raffin, Pochissi-mo (De Bellis). • GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno, Oc-chetta, Colombo, Baveni; Bol-zoni, Giacomini, Firmani, Galli, Bean. TORINO Vieri; Scesa, Buzzacchera, Bear-zot, Teneggi, Cella; Gualtieri (Danova), Ferrini, Danova (Lo-catelli), Peird (Locatelli), Crip-pa. • JUVENTUS Anzolin; Castano I, Salvadore; Leoncini, Emoli, Sarti; Rossi (Nicole), Del Sol, Miranda, Si-vori, Stacchini (Rossi). SAMPDORIA Battara; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Vidni; Toschi, Toro (Delfino), Da Silva, Delfino (Brighenti), Bri-ghenti (Maestri). • SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Muc-cini, Cervato, Riva; Dell’Omo-darme, Massei, Bui, Micheli, De Souza. ROMA Cudicini; Fontana, Guarnacd; Jonsson, Losi, Pestrin; Orlando, Angelillo, Lojacono, De Si-sti, Menichelli. • LANEROSSI Luison; Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti; Campana, Menti, Humberto, Pu-ia, Vastola. PALERMO Rosin; Adorni, Calvani; Mala-vasi, Benedetti, Sereni; Cigna-ni, Borjesson, Volpi, Fernando, Giorgi. • MODENA Gasperi; Barucco, Garzena; Ballerc, Aguzzoli, Goldoni, Bruells, Tinazzi, Pagliari, Ci-nesinho, Vetrano. MANTOVA Negrin; Morganti, Corradi, Ta-rabbia, Pini, Cancian (Castellaz-zi); Allemann (Uzzecchini ali Simoni), Giagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni (Allemann a-li Simoni). • NAPOLI Cuman; Molino, Mistone; Gi-rardo, Gatti, Corelli; Mariani, Rosa, Fanello, Fraschini, Tacehi. FIORENTINA Sarti; Robotti, Castelletti; Rim-baldo, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Pentrelli, Petris, Del-l’Angelo, Canella. • INTER Buffon; Masiero, Facchetti (Burgnich); Bolchi, Guarneri, Picchi; Bicicli, Maschio, Maz-zola, Suarez, Morbello. MILAN Ghezzi; David, Trapattoni; Maldini, Radiče, Pivatelli; Fer-rario, Lodetti, Altafini, Rivera, Barison. • ATALANTA Cometti; Rota, Roncoli; Niel-sen, Gardoni, Colombo, Domen-ghini, Da Costa, Nova, Mere-ghetti, Christensen. BOLOGNA Santarelli; Capra, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Ren-na, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti. no. Eno je gotovo, da bo tekma vroča in napeta, ker sta obe enaj-storici «lačni in žejni* točk. ZA LETO DNI NA POSODO Djaima Santos pri Genoi? GENOVA, 19. — Funkcionarji nogometnega kluba Genoa so danes potrdili, da so pogajanja za najem člana brazilske nogometne reprezentance, ki le letos osvojila svetovni naslov, Djaima Santosa na dobri poti. Zelo verjetno bo branilec Palmairasa že v prvih dneh decembra letos oblekel dres Genoe. Brazilski klub bo Santosa posodil le za leto dni DO JDMJA 1963. LETA Veselinovič pri dunajskem klubu DUNAJ, 19 — Jugoslovanski igralec Veselinovič, ki je lani nastopal za Sampdorio, je podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo julija prihodnjega leta nastopil v vrstah dunajskega kluba «Vienna». B LIGA V ŠTEVILKAH Rekordno število gledalcev na tekmi 5. kola Tricstina-Udincsc MILAN, 19 — V desetih tekmah, ki so jih odigrali prejšnjo nedeljo v okviru 5. kola nogometne B lige, so zabeližili 60.162 gledalcev, ki so skupno prinesli v blagajne klubov 45.795.150 lir. Največ gledalcev je bilo na tekmi Triestina - Udinese, katero si je ogledalo 10.253 ljudi. Triestina je vsega skupaj inkasira-la 6.455.450 lir. Največji znesek pa so spravili v blagajno za tekmo Cagliari-Paclova in sicer 8.133.300 lir. V SREDNJI KATEGORIJI Fortilli novi italijanski prvak MILAN, 19. — Fortilli je danes osvojil naslov italijanskega prvaka srednje kategorije. Fortilli je prišel do zmage, ker je sodnik sedanjega prvaka Oaratija diskvalificiral 2’57” po začetku druge runde. Tekmovalna določila za 5. slovenski športni teden 1. športno združenje Bor iz Trsta prireja tradicionalni slovenski športni teden največjo športno prireditev slovenske zamejske mladine. Tekmovanja bodo v dneh od 27. oktobra do 4. novembra 1962 s sledečim urnikom: sobota 27.10.: ODBOJKA ob 20.30 nedelja 28.10.: ORIENTACIJSKI POHOD ob 8 uri MED DVEMA OGNJEMA ob 9. uri 30.10. : ŠAH — brzoturnir ob 20.30 31.10. : STRELJANJE ob 20.30 četrtek 1.11.: TEK GEZ DRN IN STRN ob 8.30 NAMIZNI TENIS ob 9.30 ODBOJKA ob 20.30 2.11. : STRELJANJE ob 20.30 3.11. : ODBOJKA ob 20.30 torek sreda petek sobota nedelja 4.11.: ATLETIKA: 8.00: zbor 8.15: 100 m (čl), krogla (ml) palica (čl) 8.40: 80 m (že), daljina (čl) 9.00: 400 m (čl) 9.30: 80 m (ml), daljina (že) 10.00: Finali 100 m (čl), 80 m (že), 400 m (čl) 10.30: višina (čl in ml), krogla (že) 11.00: 1500 m (čl) 11.30: met krogle (čl) 12.00: skok v višino (že) 12.30: met diska (čl) 13.00: štafeta 4x100 m (čl) 3. Vsa tekmovanja bodo v Trstu: atletika na šolskem stadionu v Kolonji, ostala pa na stadionu pri Sv. Ivanu Vrdelska cesta 7. Orientacijski pohod bo imel start in cilj v Trstu, potekal pa bo tudi izven mesta. 4. Prijavijo se lahko člani in nečlani športnega združenja Bor, kot tudi člani drugih društev. Nihče ne moro nastopati pod imenom «Bor», ker se prireditelj tekmovanja ne udeležuje s svojimi člani pod svojim imenom. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino 5. Vpisnina je določena za vsakega posameznika in znaša na osebo 100 lir, ter jo je treba plačati ob vpisu. V primeru odsotnosti ali odstopa tekmovalca se vpisnina ne vrne Prijava brez vpisnine je neveljavna. 6. Nastopajo lahko člani (čl), članice (že) in mladinci ter mladinke (ml). Mladinke nastopajo v svoji kategoriji le v igri Med dvema ognjema. Drugod nastopajo skupno s članicami. Tudi mladinci lahko nastopajo med člani, ne morejo pa člani in članice nastopati med mladinci oziroma mladinkami. Po tekmovanjih bodo za vsako disciplino ali panogo sestavljene prednostne lestvice za vsako starostno skupino. Mladinci morajo ob prijavi zapisati ob imenu tudi rojstno let. katero morajo ob nastopu na zahtevo prirediteljev ali sodnike)'’ potrditi z veljavnim dokumentom. Za mladince in mladinke (za igro Med dvema ognjema) so veljavne naslednje starostne omejitve: v namiznem tenisu nastopajo rojeni leta 1945 ali mlajši, v atletiki rojeni leta 1946 ali mlajši in v igri Med dvema ognjema rojeni leta 1948 ali mlajši. 7. Prijavitelj moštev mora ob prijavi zapisati vsa imena tekmovalcev, ki sestavljajo moštvo. V nasprotnem primeru prijava ne bo sprejeta. Ce prijavi posamezno društvo več moštev za isto panogo ali disciplino mora poleg vsakega tekmovalca označiti z veliko črko (A, B, C itd.) h kateremu moštvu pripada. En tekmovalec ne more nastopati v isti disciplini ali panogi za več moštev. 8. Vsak prijavljenec lahko nastopa le za eno društvo. V primeru dvojne prijave odloča o društveni pripadnosti prvi nastop na igrišču. 9. Vsak posameznik lahko nastopa v poljubnem številu panog ali disciplin, do katerih ima pravico. 10. Vsak prvo in drugouvrščeni v vsaki panogi ali disciplini, kjer bo sestavljena prednostna lestvica bosta nagrajena z diplomo. V primeru dveh ali več tekmovalcev na 1. mestu z enakim rezultatom, za katerega ni mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, ostali tekmovalci ne bodo nagrajeni. Razen tega bodo prireditelji podelili več pokalov, katere so darovale razne ustanove in posamezniki- Za te pokale bo sestavljena posebna lestvica, na podlagi posebnega pravilnika, ki bo objavljen v tisku pred pričetkom tekmovanj. 11. V panogah, kjer bi se prijavila le dva tekmovalca posameznika ali eden ne bo tekmovanja ih prijavnina so vrne. Najmanjše število za nastop med posamezniki je tri, kar velja tudi v pri- meru, če bi se prijavilo do zaključka sprejemanja prijav tri ali več tekmovalcev, pa bi se c dzvala za hasjlop le dva ali manj. Dve moštvi imata pravico do nastopa, če se prijavi le eno, se tekmovanje ne izvede. .............................................................................................im............i m n 111111 m............................................................................................................................................................................i...... Danes z mednarodno udeležbo 56. kolesarska dirka po Lombardiji MILAN, 19. — Jutri bo 56. kolesarska dirka po Lombardiji, za katero se je prijavilo čez 150 udeležencev. Nocoj se je nadzornemu odboru prijavilo 140 tekmovalcev, medtem manjka še 17 članov francoskih klubov. Ni izključeno, da se bodo ti prijavili jutri ob startu. Predvidevajo namreč, da je treba njihovo odsotnost pripisati zamudi pri prihodu v Milan. Francoz Graozyk je bil že na tem, da ne nastopi. Kolesar je namreč izgubil listnico, v kateri je imel potrebno «lieenco». Kljub temu pa je žirija dovolila nastop. Ne bo pa nastopil Soler. katerega je španska zveza diskvalificirala. Start bo ob 9. uri v Milanu, cilj pa po 253 km-dolgi progi v Comu. SVETOVNO PRVENSTVO V ODBOJKI Jugoslavija za las klonila Japonski V tolažilnem turnirju poraz Italije MOSKVA, 19. — Danes so se v Moskvi in Kijevu nadaljevala srečanja v okviru svetovnega prvenstva v odbojki za moške in ženske reprezentance. V glavnem mestu Sovjetske zveze je finalni, v Kijevu pa tolažilni turnir. V slednjem, kjer se borijo za 11. mesto, je Italija klonila Holandski, med- jc itaaja Kioima lAuiumium, “ivu- tem ko je v finalnem Jugoslavija izgubila z Japonsko. Izidi so sledeči: MOŠKI Finalni turnir Madžarska - Brazilija ČSSR - Poljska Japonska - Jugoslavija Kitajska - Bolgarija 3:1 3:2 3:2 3:2 Tolažilni turnir Holandska - Iialija Mongolija - Finska Tunizija - Avstrija V. Nemčija • Koreja ŽENSKE Finalni turnir Japonska - Eoigarija Romunija - Poljska SZ-V. Nemčija ČSSR - Brazilija 3:1 3:1 3:0 3:1 3:0 3:1 3:0 3:0 V SIENI Atleti iz 8 držav na mednarodnem atletskem mitingu LJUBLJANA, 19. — Atleti Roman Lešek, Franc Cervan in atletinja Draga Stamejčič so odpotovali danes v Italijo, kjer se bodo 18. in 21. oktobra udeležili mednarodnega mitinga v Sieni Lešek bo tekmoval v skoku s palico, Červan verjetno v teku na 10.000 m, Draga Stamejčič pa v teku na 80 m z ovirami in mogoče tudi v skoku v daljino. RIM, 19. — Pet romunskih atletov, med katerimi je tudi svetovna rekorderka v skoku v višino Jolanda Balas, so danes prispeli v Italijo. Romuni so še nocoj odpotovali v Sieno, kjer bo od jutri naprej mednarodni atletski miting, katerega se bodo udeležili atleti iz osmih držav. Predvidevajo, da se bo mitinga udeležilo približno 207 ~ ' ___ _ . atletov. Tek movan.ja se bodo začela jutri ob 14.30 in se zaključila v nedeljo. 12. Prijave za 5. slovenski športn i teden se sprejemajo v Tržaški knjigarni v Trstu, v Ulici sv. Frančiška 20, tel. 61-792 do vključno 24.10.1962 do 18. ure 45 minut. Po tem roku ne bo sprejeta nobena prijava. 13. Žrebanje nasprotnikov in določitev dodatnega urnika tekmovanj bo 24.10.1962 ob 21. uri na stadionu pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7. Prireditelj si pridržuje pravico, da določi nosilce skupin po svoji uvidevnosti. 14. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob na urniku določenem času ne bi odzvalo sodnikovemu pozivu za nastop izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v prizadeti disciplin: ali panogi. 15. V mejah možnosti se bodo tekmovanja odbijala po pravilih med- narodnih športnih pravilnikov. Odbojka in namizni tenis se igrata na dva dobljena seta. V streljanju z zračna puško (kjer lahko nastopi tekmovalec tudi s svojim orožjem) dobi vsak strelec 13 nabojev, od katerih veljajo prvi trije za poskus, ostali za oceno. V atletiki začnejo moški in mladinci skakar.i v višino pri znački 100 cm in se nato viša po 10 cm do 130 cm, po 5 cm do 155 cm nato pa po 3 cm. Zenske začnejo skakat,: pri 80 cm in se viša do značke 125 po 5 cm, nato pa po 3 cm. S palico se začne skakati pri 180 cm in se viša do 260 cm po 20 cm, nato pa po 10 cm. število članov moštva v orientacijskem pohodu je 3, za igro Med dvema ognjema pa 6. Tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu, šahu in atletiki razen štafet so za posameznike, vsa ostala so moštvena. V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašani sprejema pritožbe razsodišče prire-diteljskega odbora le 30 minut po zaključku tekmovanja, katerega se tiče pritožba. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena in predložena s priloženo kavcijo 1.000 lir, ki se ne vrne v primeru negativne zavrnitve pritožbe Razsodišče odgovori na pritožbo pismeno in njegova odločitev je dokončna. Razdelitev nagrad bo 4.11.1962 ob 18. uri na stadionu na Vrdelski cesti 7, v primeru odložitve nekaterih tekem zaradi višje sile pa po zaključku vseh lekmovanj. Vsak tekmovalec se mora podvreči določilom prirediteljskega odbora In se je dolžan vesti športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, priret iteljev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov bo dobil prizadeti v 1. stopnji opomin, v 2. pa bo izključen od vseh tekmovanj športnega tedna za leto 1962 in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen 2. stopnje. Kazen izreče prirediteljski odbor na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku in proti njej ni pritožbe. Prirediteljski odbor sestavljajo vsi redni odborniki vodilnega odbora Športnega združenja Bor. 21. 20. Razsodišče prirediteljskega odbora sestavljalo: Marjan Dolgan, Ivan Patrizio, Mara Kalan. Za telesne poškodbe ali drugo škodo, ki bi jo tekmovalci, sodniki ali gledalci utrpeli med tekmovanjem 5. slovenskega športnega tedna ali na posledicah te prireditve, ne prevzemajo prireditelji nobene odgovornosti. Prirediteljski odbor si pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo določbo spremeni po svoji uvidevnosti. SZ BOR TRST, 17. oktobra 1962 Novogoriška rokometna lij? Vipavci zmagal v Idriji V zadnjem kolu novogoriška kometne lige so pripravili n8**" je presenečenje Vipavci, ki ppi rezultatom 12:11 odnesli obe; ki iz Idrije domačemu Ruk 1 Presenečenje je toliko večjem je Rudar okrajni prvak. Rezultati ostalih srečanji j ČLANI: Tekstilna tovarna;, f dovščina)-ETA (Cerkno) 18:14 Dornberk-Nova Gorica II 'i A Učiteljišče Tolmin-Ajdovščii 40:15. J ČLANICE: TT Ajdovščina-! Cerkno 17:11; Rudar Idrija-Vipava 7:3; Dornberk-Nova Gorica 4:3;J AjdoV.‘i Učiteljišče Tolmin 3:3. Slovenska rokometna lig* Za Ajdovščino zopet celotni izkupiček IV Rokometaši Ajdovščine so * fa mačem terenu zanesljivo a “l vili rokometaše Svobode iz 'en ljane z rezultatom 16:12 ('Ves Tekma je bila zelo napeta, gostje nekaj časa v prvem :o<; igre celo vodili. Domači so',, lično taktiko in boljšo kon1 , povsem zasluženo odločili * ' 1 nje v svojo korist in si pr« 10 dragoceni točki. Pri domač«1 JU se razen Ipavca odlikovala sdan lin in Štokelj, pri gostih Ppl ; bil najboljši Gaber. Ajdo« 'atl se trenutno nahaja s 6 toc na 5. mestu lestvice. Žensko prvenstvo v keglang \ V Vipavi je bilo v nedeli lanfl vse ed iu v neuv*' , v kegljanj'^ ri borbi j« 0 krajno prvenstvo ženske. V zanimivi borbi je §u i gala s precejšnjim naskokom »er na Jamšek iz Vipave, ki )e®kc drla 304 keglje. Druga j« far Petričeva z 279 (KK ViP fa tretja pa Nada Slamičeva Gradbinec, Ajdovščina) z 27’ f lji. sta PRAKTIČNO ZAKLJUČENA ATLETSKA SEZONA niiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiim^mimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1^ ^ C ce 6e tol; Vat le •t Jej 'ed tar tlel /ka: Tudi letos slabi rezultati italijanskega prvenstvi i;* Pri ko Italijansko državno prvenstvo je tudi letos dalo slabe rezultate. Najboljši atleti so se zbr4vp v Neaplju, datum pa je bil za tovrstno prireditev prepozen. Pred reprezentanti so bile mn°'V mednarodne preizkušnje in seveda evropsko prvenstvo, ki je bilo cilj vseh letošnjih priprav. PrVj,Sej stvo v Neaplju je bilo torej le formalnost in nič čudnega ni, če je bilo doseženih tako malo brih rezultatov. Poleg neprilik kot, utrujenost večine atletov, slabo vreme, itd. so tudi nekatrfcjj najboljši tekmovanje opustili, Ot------------------------------------------------------------———----------- ™ a i:__i f>t»n4rtTTni f tolina in svetovni rekorder Morale pa sta bila na gostovanju na Japonskem. Tehnično sta se najbolje odrezala metalec kopja Radman in sprinter Berruti. Rad-man se je še enkrat izkazal za najstabilnejšega 'v državi in rezultat 76,79 nam jasno kaže, da nedavni met čez 77 m ni. bil le slučaj. Tudi v primeru če bi nastopil Lievore, je težko reči, če bi zmaga pripadla svetovnemu rekorderju. Olimpijski zmagovalec Berruti je lepo izrabil odsotnost Ottoline in kot že običajno brez konkurence zmagal teka na 100 in 200 m. Na 100 m so mu najprej izmerili čas 10”4, kasneje pa rezultat popravili na 10”5, 200 m pa je Turinčan pretekel v 21 ”1, čas, ki je za Berrutija letos že lep dosežek. Oba rezultata kažeta, da je sprinter prav na koncu sezone dosegel najboljšo formo in velika škoda za prvenstvo je bila odsotnost Ottoline, ki bi Berrutija gotovo najostreje napadel in vsaj delno rešil ugled državnega prvenstva. Poleg Radmana in Berrutija se je slabe ocene rešil tudi metalec diska Dalla Pria iz Verone. Mladi atlet je ponovno premagal Grossija in Rada in se z dobro znamko 54,16 za 48 cm približal osebnemu rekordu, katerega je v začetku avgusta postavil v Gorici. Nekaj več, vzroki neuspeha pa so tudi v slabem vremenu, so si ljubitelji atletike pričakovali od dvoboja Mazza-Cornacchia na visokih ovirah. Kot je verjetno vsem znano je letos Cornacchia po doseženih časih drugi v Evropi in srebrno medaljo je zasluženo osvojil tudi v Beogradu. Teden dni po evropskem prvenstvu pa ga je Mazza v Bergamu premagal. Vsi so pričakovali hudo borbo tudi v Neaplju, tu pa je bil ponovno boljši Cornacchia, ki je brez težav zmagal v 14”3, medtem ko je Mazza z največjim naporom tekel v 14”5. Dober osebni uspeh je na prvenstvu zabeležil mladi atlet Bar-tolozzi iz Trevisa. Nepričakovano je zmagal s 7,24 m v skoku v daljino, dobro kondicijo pa potrdil tudi z drugim mestom in lepo znamko 15.37 v troskoku. V tej zadnji disciplini se je občutila odsotnost mladinca Gentileja, ki bi poživel tekmo za naslov, ki matematično postaja vsako leto last Cavallija. Med boljše rezultate prištejemo lahko še čas 1 ’51 ”5, katerega je na 800 m dosegel Bianchi, 53” s katerim je zmagal na nizkih ovirah Carrozza in višino 4,30, s katero je Scaglia osvojil po 10 letih nastopanja prvi državni naslov in obenem postavil rekord tekmovanja. V vseh drugih panogah so bili rezultati več kot povprečni ali celo katastrofalno slabi. Atleti iz naše dežele, ki zaradi vojaške suknje .Vfal pajo za druge klube, so “.iSfa nekaj vidnejših mest. Pizzi (Fiamme Gialle Rim) Lfae drugi na 3000 m z zaprekaIj.raf četrti na 10.000 m, DaneH0'■, do';? Polisportive Friuli pa je -j,i, za Pizzijem 3. mesto «« 0 Od metalcev je edini priše. wu metalcev je euim , finala Tržačan FranceschU’' til je 15,08 m izenačil osebni rtfa! in dosegel za domača ra? !& važno zmago nad Videmc Buffonom, kj je bil za krajši. Bivši član PolisportiVc|^_ ki je trenutno pri Fiamme t« je bil v krogli. K), s 14,56;' , “ sku pa 7. s 46,67. Močno je j*1 čaral državni mladinski reKjPk: Rossetti iz Tržiča, ki je v .ki s palico s slabim rezultate« Ish komaj zasedel 7. mesto. ..pr, Malo boljše je šlo deWj6 Članici GUALF iz Vidma fa in Del Giudice sta osvoji'1 j., nasti kmajni v metu disk;’ roma krogle, njuna klubs*' ° C varišica Colavizza pa je e1 “k skoku v višino 4. z isto lili (1,50 m) kot zmagovalka. \ , je ob medaljo bila tudi T*S ka Škabar s 35 m v metu :• dobro pa sta se uvrstili tudi 1 perlati (5. v skoku v višjf Orlando, ki je v finalneflij na 80 m z ovirami z 12”4 St 6. mesto. BRUNO KRIŽ” ki M. Z U R O Y TOČNO OPOLNOČI Starec je opazoval svoje o-troke. Pet jih je bilo. Najmlajši je imel petinštirideset let, najstarejši jih je imel že šestdeset. In vsi so privedli svoje može in žene, tako da je hila skromna soba polna. Stari Thebber je imel petindevetdeset let. čas je spremenil njegovo glavo v suho, z nagrbančeno kožo prevlečeno lobanjo. Pustil je svojih deset gostov same v sobi in odstopical v kuhinjo, kjer je postavil kotliček na ogenj. Nato je odše-pal nazaj v sobo. — Caj bo kmalu skuhan, — je spregovoril s hripavim glasom. Njegov pogled je šel preko zbrane družbe. — Nocoj sem vas sklical s čisto določenim namenom, — je dejal starec. — Hotel sem govoriti z vami o svojem življenjskem zavarovanju. — Kakšnem zavarovanju? — Je vprašal Wilbur, čokat plešast moški petdesetih let. — Ali res niste vedeli? Jaz sem vendar življenjsko zavarovan. Za petdeset tisoč okroglih dolarjev. — Saj ne veš, kaj govoriš, stari, — je dejal Freddy, najstarejši sin. — Saj nisi zavarovan. Bolje rečeno, nisi več. Tedaj pred mnogimi leti, ko si se spustil v tiste špekulacije, si izgubil vse svoje premoženje. Tudi vsa tvoja zavarovanja je vzel vrag. — Pa vendar sem zavarovan! — je kriknil starec. — Nikdar se ne razburjaj, o-če, — ga je miril Wilbur. — Razloži nam samo, kje si vsa ta leta dobil denar za zavarovalnino, ko pa nisi imel niti prebite pare. — Dobro me poslušajte, — je pričel razlagati starec. — Ni mi bilo treba plačevati nobenih premij. Saj pravzaprav niti ne gre za življenjsko zavarovanje, ampak za posmrtnino. Pred sedemdesetimi leti sem jo sklenil pri neki majhni zavarovalnici v Des Moinesu. Zavarovalna vsota se je glasila spočetka na sto petdeset tisoč dolarjev, plačljivih ob moji smrti. Ko sem pozneje izgubil celo premoženje, seveda nisem več mogel plačevati mesečnih prispevkov. Tedaj sem opazil med natisnjenimi pogoji zavarovanja tudi določilo, da je mogoče ohraniti zavarovanje brez plačevanja mesečnih premij. Do tedaj vplačane premije so upoštevali, le da se je znesek, ki ga zavarovalnica izplača ob moji smrti, ustrezno zmanjšal. Kakor so mi iz zavarovalnice sporočili, izplačajo ob moji smrti še vedno svojih petdeset tisoč dolarjev. V sobi je nastal hrup. Toda starec je svoje goste kmalu pomiril. Dvignil je roko: — Vsa zadeva ima eno samo zanko. Zavarovanje poteče danes opolnoči. — Tega ne razumem, — je sopihal W0bur. Stari Thebber je skomignil z rameni. — Saj sem vam že rekel, da je to zavarovanje precej čudno. Poteče namreč, brž ko dopolnim petindevetdeset let. To je natanko nocoj opolnoči. Starčevi potomci so začudeno buljili vanj. Nato so pričeli vsevprek razburjeno govoriti. Slednjič je vse preglasil glas Emilyje, ene njegovih hčera. — Ne verjamem ti niti besedice, — je siknila Emily. — Ne? Torej vam bom dokazal. — Starec je odstopical k omari, brskal po predalu, polnem porumenelega papirja, in privlekel na dan mapo. Z drhtečimi rokami je razprostrl listine po mizi. Vsi so se poželjivo nagnili nadnje. — Res, — je dejal slednjič Wilbur, — prav imaš, oče. — Bolje bi bilo, ko bi to skrivnost obdržal zase, — je dejala Freddyjeva žena ledeno. — Zdaj vendar nimamo več nič od nje! — Zakaj ne? Zakaj ne bi mogel umreti pred polnočjo? — Oče! — je kriknila Elisa-beth, Thebberjeva druga hči. — Dovolj sem živel, zdaj jih imam petindevetdeset. Koliko časa mi še preostane? Zakaj ne bi mogel takoj umreti? Zamislite si, da bi jutri umrl! Potem si bo zavarovalnica obdržala denar — vi pa boste buljili v luno! Wilbur je pokazal svoje rumene zobe. — Povej oče, kaj pravzaprav hočeš! Stari Thebber se je votlo zasmejal. — Predlagam, da me še pred polnočjo ubijete. Napravite tako, da bo videti kot nesrečen primer. Pri nezgodni smrti izplača zavarovalnica celo dvojno posmrtnino. Torej prejme- te sto tisoč dolarjev. Dvajset tisoč za vsakega od mojih o-trok. Bilo bi res neumno, če bi to priložnost izpustili iz rok. Zaslišali so se glasovi ugovarjanja. Ko pa je starec nekajkrat obšel s svojimi očmi vso družbo, je hrup utihnil. — Dobro premislite, — jih je izpodbujal. — To mislim čisto resno! — Molčite! — je zagodrnjal Alger. — Saj vendar ne moremo lastnega očeta ubiti! Drugi so prikimali — in molčali. Tako so dali starcu možnost, da je ponovil svoje razloge. Govoril je in govoril. Ugovarjanja so postala šibkejša. — Zakaj ne bi pogledali resnici v oči? — je dejal Thebber. — Saj me v resnici nimate radi. V breme sem vam. Mar bi ne bilo boljše, da me spravite s tega sveta in dobite povrhu še kup denarja? — Gre za petdeset tisoč dolarjev, — je pričela Emily po kratkem premolku počasi. — Kdo bolj potrebuje denar? Zavarovalnica ali mi? — In to pravzaprav sploh ne bi bil umor.... Beseda je padla. Prišla je iz Wilburjevih ust. — Biti moramo razumni, — se je odkašljal Freddy. — Oče hoče tako in kdo ve, kako dolgo bo se živel. Saj je sam re- minut po polnoči. Zavarovalnica bi se nam smejala v pest! — Samo teoretično vprašanje: kako pa bi to storili? — je vprašal Wilbur in si oslinil suhe ustnice. — To je vaša stvar, — je odgovoril starec suho. — Zakaj naj mi to storimo? — je dejala Emily. — Mar bi ne mogel sam.... — Ne. — Očetov glas je bil odločen. — Samomora ne bom naredil. Razen tega ne bi prejeli dvojne zavarovalnine kot pri nezgodi. Me boste že morali ubiti. _ Seveda, oče, seveda, — je dejal Wilbur. Njegov glas je postal trd, ko je vprašal: — Predlog? — Plin? — je predlagala Alger jeva žena. Wilbur je zmajal z glavo. — To bi bilo preveč podobno samomoru. Razen tega lahko pri tem gre vsa hiša v zrak. — Kaj pa elektrika, — je dejal Freddy, — v kopalni kadi. Sedel bi v kadi in prijel električno napeljavo. — Tega nam ne bi nihče verjel, — je ugovarjal Wilbur. — Zakaj bi se stari kopal med našim obiskom? Ima kdo kak boljši predlog? — Za božjo voljo! — je vzkliknila Elisabeth. — Saj ne verjamem svojim ušesom! Tule sedite okoli mize in hlad- nokrvno razpravljate, kako bi ubili svojega očeta! — Vstala je, stopila k očetu in ga objela. — Oče, povej jim, naj takoj odnehajo! Ne smeš umreti! — Pusti jih, Elisabeth! — je dejal počasi oče in šel s pogledom preko svojih otrok. — Ne vmešavaj se! Sledil je dolg, neprijeten molk. Prekinila ga je Emily: — No, dalje! Kaj menite o tem, da bi ga treščil po glavi? Ko bo mrtev, ga vržemo po stopnicah. Vse skupaj bo videti kot nesreča. —- Misliš — se je norčeval Freddy. — Policija bo takoj opazila, da nekaj ni v redu. Ampak v nečem imaš prav: padec bi bil najboljši! — Imenitno! — je vzkliknil Alger. — Padec z odprtega okna! — Ne, z zaprtega okna! — ga je popravil Wilbur. — Saj bi ga lahko potisnili. Potem bo vse skupaj zelo podobno nezgodi. — Dobro, — je pristavila E-mily. — Saj lahko položimo kaj gladkega na tla, kos mila ali kaj podobnega.... -— To bo najboljše, — je zaključil razpravo Freddy in se obrnil k očetu. — Ali se strinjaš, oče? Mislim — z metodo? — Meni je vse prav, — je odgovoril starec. Freddyjev volčji obraz se je k; raztegnil. — še nekaj se mora mo1 fli govoriti. — je dejal. — K®«3 J in njenega moža. Saj se ' ne mudi tako. ____ (Nadaljevanje sle^: UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-8O8 letna 1669 »r, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v kel. Zamislite si, da umre pet _ _______ ......... —j IN 94-638 — Poštni preda) 559 — PODHUZNICA GOH1UA: Ulica S. Peli'00 W1. *•*. 33-82 — UPHAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tei- št. 37-338 — NAHOČN1NA: mesečna 650 In - Vnaprej ' 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T DZS LjuV 1 Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst Mali oglas) 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri uPr® _______________________________________________________________'