REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SEIZMOLOŠKI ZAVOD POTRESI V LETU 1993 Ljubljana, 1994 POTRESI V LETU 1993 EARTHQUAKES IN 1993 POTRESI V SLOVENIJI LETA 1993 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1993 SVETOVNI POTRESI V LETU 1993 WORLD EARTHQUAKES IN 1993 SEIZMOLOŠKI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE SEISMOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Ljubljana 1994 CIP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 550.34.100 "1993" ISSN 1318-4792 Potresi v letu 1993/ur. R. Vidrih,- Ljubljana: Seizmološki zavod R Slovenije, 1994 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 415-01-183/94 z dne 7. 11. 1994 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA CONTENTS PREDGOVOR............................................................................................................................................... PREFACE..................................................................................................................................................... UVOD........................................................................................................................................................I INTRODUCTION......................................................................................................................................IV POTRESI V LETU 1993...............................................................................................................................1 DEJAVNOST POSAMEZNIH POTRESNIH OBMOČJI..................................................................................1 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1993.....................................................................................................2 PREGLED POMEMBNEJŠIH POTRESOV....................................................................................................3 POTRES 10. JANUARJA 1993 OB 5. URI IN 0 MINUT PO UTC.............................................................10 POTRES 20. JANUARJA 1993 OB 5. URI IN 3 MINUTE PO UTC...........................................................11 POTRES 26. JANUARJA OB 7. URI IN 50 MINUT PO UTC....................................................................12 POTRES 20. FEBRUARJA 1993 OB 23. URI IN 51 MINUT PO UTC.......................................................13 POTRES 21. FEBRUARJA OB 0. URI IN 46 MINUT PO UTC..................................................................13 POTRES 3. MARCA 1993 OB 19. URI IN 17 MINUT PO UTC...............................................................17 POTRES 31. MARCA 1993 OB 8. URI IN 3 MINUTE PO UTC...............................................................17 POTRES 28. APRILA 1993 OB 18. URI IN 50 MINUT PO UTC..............................................................17 POTRES 29. MAJA 1993 OB 8. URI IN 43 MINUT PO UTC..................................................................20 POTRESNA DEJAVNOST BELE KRAJINE V PRETEKLOSTI.................................................................20 KARTA IZOSIEST IN RAZŠIRJENOST POTRESNIH UČINKOV NA SLOVENSKI STRANI......................20 OPIS POSAMEZNIH UČINKOV........................................................................................................21 UČINKI POTRESA NA HRVAŠKEM...................................................................................................23 NAKNADNI POTRESI......................................................................................................................23 POŠKODBE OB POTRESU...............................................................................................................25 THE EARTHQUAKE ON MAY 29, 1993 IN THE AREA OF BELA KRAJINA.............................................30 POTRES 30. MAJA 1993 OB 21. URI IN 1 MINUTO PO UTC...............................................................31 POTRES 1. JUNIJA 1993 NA OBMOČJU LUDBREGA NA HRVAŠKEM IN NJEGOVI UČINKI V SLOVENIJI ........................................................................................................................................................... 32 POTRESNA DEJAVNOST V PRETEKLOSTI........................................................................................32 KARTA IZOSIEST.............................................................................................................................32 OPIS POSAMEZNIH UČINKOV........................................................................................................33 NAKNADNI POTRESI......................................................................................................................35 POŠKODBE ..................................................................................................................................... 35 UČINKI IN POŠKODBE NA HRVAŠKEM...........................................................................................41 THE LUDBREG EARTHQUAKE OF JUNE 1ST, 1993.............................................................................. 41 POTRES 2. JUNIJA OB 10. URI IN 57 MINUT PO UTC.........................................................................42 POTRES 26. JULIJA 1993 OB 20. URI IN 21 MINUT PO UTC...............................................................42 POTRES 22. AVGUSTA 1993 OB 17. URI IN 51 MINUT PO UTC..........................................................43 POTRES 26. AVGUSTA 1993 NA OBMOČJU SEVNICE.........................................................................44 KARTA IZOSIEST IN RAZŠIRJENOSTI POTRESNIH VALOV................................................................45 OPIS POŠKODBE.............................................................................................................................46 THE EARTHQUAKE ON AUGUST 26, 1993 IN THE REGION OF SEVNICA............................................47 POTRES 14. OKTOBRA 1993 OB 21. URI 50 MINUT PO UTC..............................................................48 POTRES 28. NOVEMBRA 1993 OB 10. URI IN 29 MINUT PO UTC......................................................49 POTRES 28. NOVEMBRA 1993 OB 10. URI IN 32 MINUT PO UTC......................................................49 POTRES 28. NOVEMBRA 1993 OB 19. URI IN 23 MINUT PO UTC......................................................51 POTRES 6. DECEMBRA 1993 OB 22. URI IN 27 MINUT PO UTC.........................................................51 POTRES 7. DECEMBRA 1993 OB 1. URI IN 23 MINUT PO UTC...........................................................53 POTRES 7. DECEMBRA 1993 OB 15. URI IN 18 MINUT PO UTC.........................................................54 POTRES 9. DECEMBRA 1993 OB 9. URI IN 33 MINUT PO UTC...........................................................54 POTRES 14. SEPTEMBRA 1993 OB 0. URI IN 19 MINUT PO UTC........................................................56 POTRES 28. SEPTEMBRA 1993 OB 20. URI IN 15 MINUT PO UTC......................................................56 POTRES 27. NOVEMBRA 1993 OB 19. URI IN 47 MINUT PO UTC......................................................57 ZAKLJUČEK.........................................................................................................................................57 SVETOVNI POTRESI V LETU 1993.......................................................................................................... 58 PREGLED REGISTRIRANIH POTRESOV IN UMETNO POVZROČENIH POJAVOV V LETU 1993 V SLOVENSKIH OPAZOVALNICAH............................................................................................................77 LITERATURA..........................................................................................................................................78 PREDGOVOR Potresi v letu 1993 je že tretja zaporedna letna publikacija o potresih, ki jo izdajamo na Seizmološkem zavodu Republike Slovenije. Njen namen je seznaniti širši krog naših opazovalcev z našim in njihovim prispevkom k poznavanju potresne dejavnosti v Sloveniji. Pregledu potresov, ki so v tekočem letu nastali na slovenskih tleh, sledi kratek opis tistih potresnih sunkov, ki so jih v različnih predelih Slovenije čutili posamezni prebivalci. Vsakemu od teh potresov je dodana karta potresnih učinkov. Vsako leto nastane v Sloveniji tudi nekaj potresnih sunkov, ki povzročijo manjšo ali večjo gmotno škodo. Pri teh je podan kratek opis poškodb. Kjer je bilo mogoče, so poškodbe dokumentirane s fotografijami. Določeni deli teksta, opisi slik in fotografij ter povzetki opisov tistih potresov, ki so povzročili tudi gmotno škodo, so povzeti tudi v angleškem prevodu. Zadnji del publikacije je namenjen pomembnejšim svetovnim potresom, ki so nastali v tekočem letu. Urednik PREFACE Earthquakes in 1993 is the third successive yeary publication about earthquakes, issued by Seismological Survey of Slovenia. Its aim is to inform our earthquake observers -voluntaries about their contribution to knowledge on earthquake activity in Slovenia. The overview of the earthquakes which originated in Slovenia is followed by short description of the events felt by inhabitants, and intensity distribution maps. Every year in Slovenia there are several earthquakes, which produce light or moderate damage; in such cases the short description and the photographs of the damage are given. The last part of the publication deals with significant earthquakes in the world. Editor UVOD Na ozemlju Slovenije delujejo štiri stalne in dve začasni potresni opazovalnici. Na sliki so prikazane obstoječe in predvidene lokacije potresnih opazovalnic v Sloveniji. Stalne opazovalnice so v Ljubljani, pri Cerknici, na Vojskem in v Bojancih. Začasni pa sta na obrobju Krškega polja in v Bistriškem jarku. V prihodnosti bi bilo potrebno dograditi regionalno mrežo potresnih opazovalnic, pa tudi zgraditi lokalni mreži v okolici Ljubljane in Krškega. V Ljubljani (LJU) so instumenti za beleženje potresov postavljeni na Observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu predstavljajo srednje ugodna tla. Koordinati opazovalnice sta 14.53°E in 46.04°N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Postaja sodi med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da pokriva beleženje kratkoperiodnih in dolgoperiodnih potresnih valov na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa usmeijajo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema je 1300/ls. V pogonu je tudi kratkoperiodni sistem firme Lehner & Griffith z zapisom na I fotopapir. Povečava tega sistema je 12000/ls. Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol, ki so ga razvili strokovnjaki Seizmološkega zavoda, ter pisači Günter Volk z Astromed galvanometri. Povečava vidljivega sistema je 31000/1 s. Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, kijih daje točna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali strokovnjaki na zavodu, njeno točnost pa kontroliramo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF77. Z letom 1993 je v potresni opazovalnici na Golovcu začel delovati digitalni trikomponentni seizmograf SSR-1 firme Kinemetrics. Ostale tri postaje so regionalnega značaja in so opremljene samo s kratkoperiodnimi seizmografi. Prostore, v katerih se nahajajo merilni instrumenti, imamo v najemu v privatnih hišah pri vzdrževalcih postaj. Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki predstavljajo ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 14.43°E in 45.74°N, nadmorska višina pa 579 m. Merilni sistem sestavljajo vertikalni in horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in Gunter Volk pisači z Astromed galvanometri ter uro UK-03. Povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 102000/ls. Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13.89°E in 46.03°N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvoj Seizmološkega zavoda), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Povečava seizmografa na Vojskem je 56000/ls. Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je enokomponentna. Zgrajena je v krednem apnencu, kar predstavlja zelo dobro seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.26°E in 45.50°N, nadmorska višina pa 259 m. Seizmograf sestavljajo vertikalni seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik S0-03, pisač Kablar I z Astromed galvanometrom ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 53000/ls. Seizmološki zavod razpolaga tudi z dvema prenosnima opazovalnicama Kinemetrics PS-2, katerih namen je registracija lokalnih šibkih potresov, ki ponavadi nastopajo po močnejših potresih in jih na oddaljenejših opazovalnicah ne bi registrirali. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BGY) beleži seizmične pojave v bližini jezu HE Golica. Locirana je v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v II seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15.13°E in 46.65°N, nadmorska višina pa 480 m. Druga opazovalnica je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ) v bližini jedrske elektrarne Krško. Objekt je zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z laporji in predstavlja dovolj ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.44°E in 45.94°N, nadmorska višina pa 215 m. Na Seizmološkem zavodu že več let zbiramo poleg instrumentalnih tudi makroseizmične podatke o potresih. To so učinki potresov na ljudi in njihovo okolico, zgradbe in naravo. Ko v Sloveniji ali sosednjih pokrajinah nastane potres, ki ga ljudje čutijo, pošljemo opazovalcem tistega območja vprašalnik. Opazovalci ga izpolnijo glede na to, kako so potres čutili. Na koncu leta 1993 je bilo več kot 4500 stalnih opazovalcev iz vseh območij Slovenije. Vprašalnike in na druge načine zbrane podatke (telefonski klici, ogled terena, časopisna poročila ipd.) ocenimo s pomočjo 12-stopenjske potresne lestvice MSK-78 tako, da za vsak kraj določimo intenziteto potresa. Intenzitete narišemo na zemljevid in tako dobimo sliko potresnih učinkov. Linije, ki med seboj ločijo področja z enakimi intenzitetami, imenujemo izoseiste. m INTRODUCTION In Slovenia there are four permanent and two portable seismological stations operating. Picture shows the locations of the present and planned seismological stations. The permanent stations are situated in Ljubljana, then near Cerknica, on the mountain farm in Vojsko and in the village Bojanci. The portable stations are on the edge of the Krško Polje Field and in Bistriški Jarek Valley. Future development would require additional stations in the regional network, and local networks around the towns of Ljubljana and Krško. In Ljubljana the seismographs are situated in the Observatory, on the Golovec Hill. The subsoil is carbon sandstone, which is favorable for seismological station. The coordinates of the station are 14.53°E and 46.04°N, and the height above the sea level is 396 m. It is a first degree station, which means that it records short- and long-period seismic waves on large distances and is included in a world network. The data for the world exchange should follow some strict standards; the same is valid for the equipment. The long-period system consists of one vertical and two horizontal Sprengnether seismometers. The signal is recorded by galvanometers Lehner & Griffith with a light beam on the photo paper on the Sprengnether recorder. The magnification of the system is 1300/ls. The short-period Lehner & Griffith system is also having photographic recording. Its magnification is 12000/ls. The ink-recording system consists of Willmore MK-II seismometers, the SO-Ol amplifiers (developed by staff of Seismological Survey), and Giinter-Folk recorders with Astromed galvanometers. The system magnification is 31000/1 s. All the registrations include time signals from the electronic clock UK-03 (also a product of SSRS engineers), controlled by signals of the time receiver DCF77. In the year 1993, a three component digital SSR - 1 Kinemetrics seismograph was installed at seismological observatory in Ljubljana. The other three stations have only short-period seismographs, installed in rented premises in the station-operators' houses. The station near Cerknica (CEY) is situated on the lower Jurassic limestone, which is favorable for seismological station. The station coordinates are 14.43°N and 45.74°E, and it lies 579 m above the sea level. The system consists of the vertical and two horizontal seismometers Willmore MK-II, amplifiers SO-01 and Giinter-Folk recorders with Astromed galvanometers and UK-03 clock. The magnification is higher than in Ljubljana (102000/1 s), due to the more quiet location. IV The Vojsko seismological station (VOY) is situated on the very favorable upper Triassic dolomites; the coordinates are 13.89°E and 46.03°N, 1073 m above the sea level. There are vertical and two horizontal seismometers Willmore MK-II, amplifiers SO-03 (another product developed by Seismological Survey), Kinemetrics VR-2 recorders and UK-03 clock. The magnification is 56000/ls. The fourth permanent station in Bojanci (VBY) is situated on the very favorable subsoil (Cretaceous limestone). The coordinates are 15.26°E and 45.50°N, and it is on 259 m above the sea level. It consists of the vertical Vegik seismometer, S0-03 amplifier, Kablar 1 recorder, Astromed galvanometer and UK-03 clock. The magnification is 53000/ls. Seismological Survey has two portable Kinemetrics PS-2 stations, aimed for registration of a weak local events, which usually follow the stronger earthquake and would not be recorded at more distant stations. The seismic station in Branik near Muta (BGY) records the events near the dam of the hydro-power plant Golica. It is situated on the favorable metamorphic rocks. The station coordinates are 15.13°E and 46.65°N, and it is 480 m above the sea level. The second portable station (KBZ) is in the village Brezje pri Senusah, near the nuclear power plant Krsko. The object is built on the Cretaceous limestone mixed with marls, which is enough favorable subsoil. The station coordinates are 15.44°E and 45.94°N, and it is 215 m above the sea level. Beside the instrumental data, Seismological Survey also collects macroseismic data about the earthquakes, that is, the witnesses' descriptions of the earthquake effects on people and their surroundings, buildings and natural environment. When an earthquake is felt in Slovenia, the questionnaires are sent to the inhabitants of the area. At the end of 1993 there were more than 4500 permanent observers - voluntaries in all parts of Slovenia. The observers answer the questions and describe the earthquake and its effects. Questionnaires and other data (from telephone calls after the earthquake, field surveys, newspapers reports etc.) are then evaluated using the 12-degree MSK-78 intensity scale. The intensity estimation of the earthquake is determined for each locality. When the representative estimates of the intensity have been decided, they may be plotted on the map. Areas of any given intensity are then delineated by drawing intensity contours or "isoseismals". V POTRESI V SLOVENIJI V LETU 1993 Seizmografi na slovenskih potresnih opazovalnicah so v letu 1993 zabeležili 132 potresov, katerim smo lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra in globino žarišča. Pri nekaterih potresih so izračunane tudi magnitude in ocenjene intenzitete. V različnih predelih Slovenije so prebivalci čutili 22 od omenjenih instrumentalno zabeleženih potresnih sunkov, poleg teh pa še tri potrese, ki jih instrumenti niso zaznali (v preglednici 1 so to tisti, ki nimajo izračunanih mikroseizmičnih koordinat). Ponekod so prebivalci po močnejših sunkih poročali o šibkih ponovitvah, ki jih tukaj nismo upoštevali. Večina teh žarišč je na ozemlju Slovenije, le nekaj potresov na obrobju Bele krajine je nastalo na Hrvaškem, nekaj žarišč pa je bilo na obmejnih območjih z Italijo in Avstrijo. En potres je dosegel VI. stopnjo po MSK lestvici, en med V. in Vl.stopnjo, trije V. stopnjo, sedem sunkov med IV. in V. stopnjo, šest IV. stopnjo, dva med III. in IV. stopnjo, en III. stopnjo, štirim sunkom, ki so jih prebivalci čutili, pa nismo določili intenzitete. Izven slovenskega ozemlja je nastal potres 1. junija pri Ludbregu na Hrvaškem, povzročil je manjšo gmotno škodo tudi v Sloveniji. Manjšo gmotno škodo pa sta povzročila še potresa 29. maja v Beli krajini in 26. avgusta pri Sevnici. DEJAVNOST POSAMEZNIH POTRESNIH OBMOČIJ Podobno kot v preteklem letu je nastalo kar 83 % vseh potresov v treh, potresno najdejavnejših potresnih območjih. Pregled epicentrov vidimo na sliki 1, razpored potresov po potresnih območjih pa je prikazan na sliki 2. 45 potresov ali 34 % od vseh je nastalo v dolenjsko - notranjsko - belokranjskem območju (C2), 34 potresov ali 26 % od vseh je nastalo v goriško - javorniškem območju (B), 30 ali 23 % jih je nastalo v gorenjsko - ljubljanskem območju (Cl). 8 potresov ali 6 % je nastalo v potresnem območju Karavanke - Kozjansko (D), 7 ali 5 % v območju Čičarije (A), 6 ali 4 % v koroško - haloškem območju (E) in 2, kar predstavlja 2 % v štajersko -goričkem potresnem območju (F). Najbolj seje povečala potresna dejavnost območja Čičarije, ki je že vrsto let potresno nedejavno ali se zatrese enkrat ali dvakrat letno. EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1993 In 1993, seismographs at Slovene seismic observation stations recorded a total of 132 earthquakes, for which the focal time, the microseismic coordinates of the epicentre, and the focal depth were determined, as well as the seismogenic region to which the earthquake belonged. In the case of some of these earthquakes magnitudes have been calculated, and intensities have been estimated. In different parts of Slovenia a total of 22 earthquakes, whose seismic parameters were calculated, were felt by the inhabitants, as well as three earthquakes specially mentioned at the end of the paper. Most of these earthquakes had their origin in the territory of the Republic of Slovenia, although a few towards the edge of Bela Krajina originated in Croatia, and there were several foci in the regions bordering with Italy and Austria. One earthquake reached an intensity of VI on the MSK scale, one an intensity of between V and VI, three an intensity of V, seven an intensity of between IV and V, six an intensity of IV, two an intensity of between III and IV, and one an intensity of III on the MSK scale. In the case of four locally felt earthquakes, intensity was not determined. Outside Slovenia, on June 1st an earthquake occurred at Ludbreg in Croatia, which caused minor material damage in Slovenia, too. Similar damage was caused by the earthquake of May 29th in Bela Krajina, and by that of August 26th near Sevnica. Similarly to the situation in 1992, as many as 83 % of all earthquakes originated in Slovenia's three seismically most active regions. Most earthquakes occurred in the Dolenjsko (Lower Carniola) - Notranjsko - Bela Krajina seismogenic region, which was followed by the Nova Gorica - Mt.Javornik and Gorenjsko (Upper Carniola) -Ljubljana regions. A summary of data about the epicentres is given in Table 1, and the distribution of the epicentres in the various seismogenic regions is shown in Figure 1. 45 (or 34 % of the total) occurred in the Dolenjsko - Notranjsko - Bela Krajina region (C2), 34 (or 26 %) in the Nova Gorica - Mt.Javornik region (B), and 30 (or 23 %) in the Gorenjsko - Ljubljana region (Cl). 8 earthquakes (or 6 % of the total) took place in the Karavanke - Kozjansko region (D), 7 (or 5 %) in the region of Čičarija (A), and 6 (or 4 %) in the Koroško (Carinthia) - Haloze region (E). 2 earthquakes, representing 2 % of the total number, originated in the Styria - Goričko seismic region (F). The most significant increase in seismic activity occurred in the region of Čičarija, which had been seismically inactive for a number of years, with only an odd tremor or two a year. 2 PREGLED POMEMBNEJŠIH POTRESOV V preglednici 1 podajamo pregled vseh potresov, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, mikroseizmično globino in določili potresno območje. Pri nekaterih potresih je globina zaradi lažjega izračuna drugih potresnih parametrov vnaprej določena in je označena z zvezdico, pri ostalih pa je globina izračunana. Magnitude in intenzitete so določene le pri nekaterih potresnih sunkih. Pri magnitudah je v oklepajih podano število slovenskih potresnih opazovalnic, kjer je bila določena magnituda - v tem primeru je v preglednici podana vrednost medijana. Če je bila magnituda določena le na eni potresni opazovalnici, je v oklepaju podana kratica imena opazovalnice. Žariščni čas je podan v svetovnem času (UTC). Da dobimo naš čas, moramo navedenim časom v obdobju od 27. marca do 25. septembra dodati dve uri, sicer pa eno uro. Poleg naštetih je bilo na ozemlju Slovenije še več šibkejših potresnih sunkov, kijih v preglednici ne navajamo. PREGLEDNICA 1: Seznam potresov v letu 1993, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, globino žarišča in določili potresno območje. Pri nekaterih potresih sta podani še magnituda in intenziteta. TABLE 1; List of the earthquakes in 1993, for which hypocentral time, coordinates of epicenter and focal depth were calculated. For some earthquakes the magnitude and maximum intensity (in Slovenia) were given as well. Zap St Datum dan mes ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Seizm. območje 1 3 01 03 10 07.9 46.23 14.12 5 Ratitovec -Železniki 2 10 01 05 00 20.2 45.93 14.93 1.1 (VBY) V 10* Roje - Veliki Gaber 3 17 01 02 33 58.8 45.56 14.34 1.0 (VOY) 2* Ilirska Bistrica 4 20 01 05 03 41.5 45.59 15.30 2.8(4) V 10 Gradac• Krasinec 5 24 01 00 19 00.9 45.64 15.17 1.2 (VBY) 7 Semič - Vrčice 6 26 01 07 50 21.4 46.57 14.73 2.5 (4) IV-V 15 St. Štefan, Austria 7 1 02 20 09 02.1 45.50 15.43 0.8 (VBY) 19 Netretič, Hrvatska 8 5 02 13 41 47.9 46.19 14.37 11 Soriško polje 9 7 02 04 04 58.4 46.01 14.91 1.5 (3) 18 Javorje -Lupini ca 10 9 02 01 29 24.0 46.06 15.76 2.2 (KBZ) 2* ! Tuhelj, Hrvatska 11 9 02 16 43 39.8 46.14 15.79 2.4(2) 9 Tuhelj, Hrvatska | 3 Zap H. Datum dan lim ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km i Selim, območje 12 12 02 08 39 52.7 45.71 15.64 7» Japetič, Hrvatska 13 20 02 23 51 30.5 46.27 14.00 2.8 (3) IV-V 4 Nemški rovt 14 21 02 00 46 20.1 45.88 15.22 2.0 (2) IV-V 3 maiježke 15 21 02 13 04 29.7 46.26 13.82 2* Ukane - Vogel 16 21 02 22 10 17.0 46.09 14.33 8 Polhov Gradec -To« 17 23 02 13 36 02.7 45.55 15.38 2 Ribnik, Hrvatska 18 25 02 12 32 45.4 45.35 15.39 0.8 (VBY) 0 Generalski Stol, Hrvatska 19 3 03 19 17 43.6 45.97 15.40 2.8 (3) V-Vl 6 Arto-Raka-Bučka 20 6 03 00 15 30.3 46.42 14.97 3* Topolšica - Bele vode 21 6 03 12 31 39.1 46.26 13.75 3* Kuk, Julijske Alpe 22 10 03 12 57 26.2 45.91 15.16 2* Mokronog -Trebelno 23 12 03 10 02 49.6 45.58 13.84 2* Osp - Socerb 24 18 03 08 10 15.3 46.03 13.49 1.3 (VOY) 10 Dobrovo v Brdih - Kožbana 25 24 03 20 40 42.4 46.25 15.44 14 Ponikva 26 26 03 02 52 40.1 45.84 14.79 1.5 (VBY) 8 Ambrus - Mali Korini 27 31 03 08 03 18.2 45.91 14.69 2.0 (3) IV 14 Cušperk -Velika Račna 28 2 04 08 34 40.4 45.86 15.57 11 Bušeča vas -Žejno 29 2 04 15 52 17.9 45.78 15.62 8 Samobor, Hrvatska 30 4 04 20 08 10.8 45.61 14.28 12 Koritnice 31 6 04 12 47 14.1 45.44 15.32 12 Vinica - Zilje 1 32 14 04 12 49 59.6 45.99 14.38 4 Log pri Brezovici - Plešivica 33 16 04 02 57 08.2 45.78 14.09 11 Razdrto - Šmihcl 34 20 04 01 15 04.3 46.28 14.49 8 Kokra 35 23 04 02 09 28.0 45.59 15.47 1.3 (VBY) 0 Ozalj, Hrvatska 36 23 04 09 01 16.5 45.53 13.72 2* Škocjan - Koper 37 27 04 07 51 32.9 45.59 14.30 12 Ilirska Bistrica - 38 28 04 18 50 17.7 46.48 14.31 2.8 (2) IV 5 Unterloibl, Austrija 39 3 05 11 21 17.1 46.48 14.96 1.7 (VBY) 17 Plešivec, Koroška 40 5 05 18 41 13.4 46.33 15.13 11 Arnače- 41 6 05 23 06 57.2 45.76 14.40 1.1 (CE Y) 10 Grahovo pri 42 7 05 02 20 52.9 46.17 14.30 8 Škofja Loka 43 9 05 09 45 41.4 45.83 15.04 2.7 (2) 15 Ajdovec 44 12 05 10 49 46.9 46.16 14.91 6 Čemšenik - 45 15 05 23 10 31.2 45.95 14.93 7 Primskovo -Veliki Gaber 46 17 05 19 33 00.1 46.09 14.50 1.7 (LJU) 2* Ljubljana -Kleče 47 26 05 21 54 10.5 45.60 15.55 10 Trg-Ozalj, Hrvatska 4 Zap ft. Datum dan mes ura Ča« mtn stk Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim. In ten. MSK Globina km Seizm. območje 48 29 05 08 43 11.2 45.53 15.30 4.0 (ZAG) VI 11 Griblje - Bedenj 49 29 05 08 48 22.5 45.46 15.37 5 Preloka 30 29 05 08 49 41.4 45.54 15.28 2.2 (LJU) 8 Griblje - Bedenj 51 29 05 09 35 07.8 45.48 15.38 2* Žuniči 52 29 05 11 25 39.6 45.48 15.37 1.0 (VBY) 9 Žuniči 53 29 05 12 27 29.8 45.49 15.37 1.1 (VBY) 9 Žuniči 54 30 05 21 01 21.6 46.50 15.08 2.4(3) IV-V 3 Slovenj Gradec Ravne na Kor. 55 1 06 19 03 17.2 45.64 14.37 14 Mašun 56 2 06 10 37 47.7 46.47 14.24 1.5 (VOY) 13 Ljubelj -Loibltal 57 2 06 10 57 58.9 46.20 15.63 2.3 (6) čutili 16 Podčetrtek -Pristava 58 9 06 20 12 21.4 45.36 15.34 1.1 (VBY) 8 Privis - Bosilje-vo, Hrvatska 59 15 06 16 25 19.7 46.00 14.00 1.6(2) 25 Idrija 60 16 06 10 00 42.2 45.35 15.15 5* Vrbovsko, Hrvatska 61 22 06 15 13 40.8 46.12 14.07 1.0 (VOY) 16 Sovodenj -Podlanišče 62 26 06 12 26 24.5 45.62 14.21 7 Bač- Knežak 63 27 06 05 36 28.3 45.70 14.06 2* Vremščica 64 27 06 23 47 40.7 45.83 14.27 13 Hrušica - Unec 65 29 06 15 46 17.0 46.69 15.16 1.6 (BGY) 7* Haderniggkg., Austria 66 12 07 17 28 20.4 46.05 14.26 2.1 (VOY) 10 Vrzdenec-Praprno: 67 16 07 00 11 15.8 45.50 14.45 10 Gomance -Smreko vac ; 68 18 07 11 50 26.7 46.08 14.79 2.4 (VBY) 10 Kresnice i 69 20 07 12 26 41.9 45.53 15.33 2* Adlešiči - Upnik ' 70 22 07 11 55 04.4 45.96 13.40 0 Villanova, Italija 71 23 07 11 28 19.9 45.63 13.76 20 Trieste, Italija i 72 26 07 20 21 49.6 46.15 15.03 IV 11 Trbovlje -Zagorje 73 28 07 02 58 14.2 45.54 15.40 0 Griče, Hrvatska 74 31 07 21 40 07.7 46.07 14.25 6 Polliograjsko hribovje 75 31 07 21 58 32.2 46.05 14.27 5 Vrzdenec-Prajiroče 76 5 08 11 44 34.8 45.89 14.17 0 Kalce • Hrušica 77 5 08 13 35 31.1 45.97 13.77 5 Trnovski gozd 78 9 08 04 56 53.8 45.90 14.62 11 Velike Lipljene 1 1 79 9 08 23 28 57.8 45.39 15.22 5 Damelj - Zdiho-vo Bosiljevsko 80 16 08 15 56 27.4 46.13 14.34 0 Sorško polje . 81 17 08 01 13 37.9 45.97 14.20 18 Vrhnika -Petkovec 82 22 08 17 51 55.7 45.90 14.53 2.0(3) III-IV 12 Golo - Ig -Zai^tok ; 83 26 08 15 41 12.7 45.99 15.37 2.4(3) IV-V 6 Log- Arto-Sevnica 5 ! Zap H. Datain dan me* ura Ča* min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim. biten. MSK Globina km Seizm. območje : 84 1 09 13 18 43.2 46.03 14.12 2.3 (VBY) 9 Žiri 83 13 09 12 56 01.6 45.60 13.71 7* Hrvat ini -MuRpa 86 14 09 00 19 X X IV Kranjska Gora ' 87 19 09 06 34 57.4 46.04 14.28 14 Hoijul - Praproče 88 21 09 10 15 17.2 45.48 15.34 1.6 (VOY) 8 ¿uniči -Gorenjci ; 89 23 09 05 37 51.4 45.89 14.97 1.8(2) 12 Dobrnič 90 28 09 20 15 X X III-IV Kranjska Gora 91 9 10 09 48 26.3 46.05 14.20 1.5 (2) 3* Šentjošt - Goli vrh 92 13 10 08 08 20.3 46.24 13.75 1.2 (VOY) 7 Kuk, Julijske Al|>e 93 13 10 16 27 07.2 46.53 14.14 5* Feistritz, Austria 94 14 10 21 50 44.9 45.87 14.83 1.6(4) IV 9 Zagradec -Ambrus 95 18 10 21 57 27.0 45.95 14.50 5* Tomišelj -Matena 96 21 10 11 28 05.2 45.93 14.32 10* Borovnica -Verd ' 97 25 10 21 14 48.6 45.46 15.38 1.3 (VBY) 2* Žuniči - Donje PriljSče 98 28 10 13 58 04.7 45.53 15.39 4 Griče, Hrvatska 99 28 10 14 48 44.6 46.26 14.06 1.0 (VOY) 13 Ratitovec 100 31 10 14 07 32.4 45.82 14.60 1.2(2) 14 Velike Lašče 101 9 11 01 47 03.1 45.94 14.84 2 Šentvid pri Stični 102 11 11 15 17 38.1 45.65 14.29 1.4(2) 15 Jurišče - Bač : 103 24 11 02 35 17.0 45.59 14.33 10* Suhi vrti-Mašun , 104 24 11 10 26 39.1 45.93 13.42 2.1 (VOY) 10* Medea, Italija 105 27 11 19 47 X X čutili Cerknica -Begunje 106 28 11 10 29 13.1 45.56 14.40 3.2 (3) V 13 Sviščaki -Snežnik 107 28 11 10 32 48.2 45.53 14.36 1.8 (VOY) čutili 18 Zatrep : los 28 11 12 27 58.2 45.54 14.36 17 Zatrep -Okro^lina 109 28 11 13 14 02.8 45.56 14.39 19 Zatrep - Sviščaki 110 28 u 14 24 20.8 45.55 14.36 18 Zatrep 111 28 11 16 06 24.7 45.51 14.31 10* Zabiče - Jelšane 112 28 11 19 23 57.5 46.12 14.69 3.1 (4) IV 5 Moravče - Litija 113 28 11 22 17 02.0 45.52 14.36 18 Zatrep -Podgraje 114 4 12 17 01 41.1 46.11 13.87 3* Dolenja Trebu-ša - Stopnik 115 6 12 12 25 15.0 45.69 13.68 5* Tržaški zaliv, Italija 116 6 12 22 27 03.3 46.04 14.26 2.9(4) IV-V 17 Horjul -Butajnova i 117 7 12 01 23 42.2 46.04 14.27 1.6(2) čutili 5 Hoijul - Breg pri 1, Borovnici i 118 7 12 14 05 43.1 46.65 15.15 2 Bistriški graben 119 7 12 15 18 53.3 46.04 14.26 2.1 (3) III 8 Vrzdenec-Butajnova 6 Zap it Datum dan mes ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Seizm. območje 120 8 12 03 33 52.6 46.56 14.85 1.5 (BGY) 2 Šentanel 121 8 12 12 03 05.4 45.98 14.35 20 Blatna Brezovica - Bevke 122 9 12 09 33 48.9 45.55 14.37 2.6(3) IV-V 3 Zabiče -Okroglim 123 9 12 09 47 51.4 45.53 14.35 1.3 (VBY) 20 ZabiCe-Pod^raje 124 9 12 10 45 42.8 45.55 14.37 2.0 (2) 12 Zabiče -Okroglina j 125 9 12 12 52 24.1 45.53 14.44 1.9(2) 28 Gomance -Zatrep 126 9 12 20 30 24.6 45.50 14.41 19 Gomance 127 20 12 18 48 21.6 45.67 14.20 9 Pivka-Klenik 128 23 12 07 24 31.9 45.61 14.30 1.2 (CEY) 15 Koritnice 129 24 12 06 33 53.8 45.54 14.39 1.4 (VOY) 17 Zatrep 130 28 12 22 02 18.0 45.36 14.49 18 Dražice, Hrvatska 131 30 12 23 08 44.1 46.51 14.54 2.0 (7) 16 Obir, Austria 132 31 12 17 24 04.4 45.34 15.31 0.7 (VBY) 3* Pribanjci -Gorenjci 7 Slika 1: Epicentri potresov, katerim smo določili žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra in globino žarišča ter seizmogeno območje. S črkami so označena seizmogena območja, s številkami pa mejni prelomi. A....seizmogeno območje Čičarije B....goriško - javorniško območje Cl..gorenjsko - ljubljansko območje C2..dolenjsko - notranjsko - belokranjsko območje D...območje Karavanke - Kozjansko E....koroško - haloško območje F....štajersko -goričko seizmogeno območje 1 - l....kozinskiprelom 2 - 2....idrijski prelom 3 - 3....savskiprelom 4 - 4....šoštanjski prelom 5 - 5....labotskiprelom a-a....meja med gorenjsko - ljubljanskim in dolenjsko - notranjsko - belokranjskim seizmogenim območjem je speljana po prelomih II. reda. Figure 1: Distribution of the epicentres of earthquakes whose focal times, epicentral microseismic coordinates, focal depths and seismogenic regions were determined. The letters signify individual seismogenic regions, and the numbers designate the boundary faults. A....the Čičarija seismogenic region B....the Nova Gorica -MtJavornik region Cl..the Gorenjsko - Ljubljana region C2.. the Dolenjsko-Notranjsko-Bela Krajina region D....the Karavanke - Kozjansko region E....the Koroško - Haloze region F....the Styria - Goričko region 1 -1.... the Kozina fault 2-2....the Idrija fault 3 - 3.... the Sava fault 4-4.... the Šoštanj fault 5-5....the Labotfault a-a....the boundary between the Gorenjsko -Ljubljana and Dolenjsko - Notranjsko - Bela Krajina seismic regions lies along second order faults. 8 Murska Sobota O ® Ravne •Maribor Jesenice D0 ^^Doki olmin f* ®Postoi N. mesto EPICENTRI POTRESOV V SLOVENIJI V LETU INTENZITETE (MSK) (D m-- rv-v O v -<3-v-iv d vi ♦ ČUTILI O NISO ČUTILI POTRES 10. JANUARJA 1993 OB 5. URI IN 0 MINUT PO UTC v Žarišče potresa je nastalo v dolenjski seizmični coni. Kljub majhni moči, 1,1 stopnje po Richteijevi lestvici, je potresni sunek dosegel največje učinke V. stopnje po MSK lestvici. Najbolj so ga čutili prebivalci Roj pri Čatežu, močno pa tudi v Čatežu. Manjše učinke je dosegel v naseljih Velika Loka, Hostnik in Škavec. Na severu so ga čutili do Šentjanža, na jugu pa do Dvora pri Žužemberku. Nekateri prebivalci so na epicentralnem območju slišali močno bobnenje. Sunek je bil po pripovedovanju prebivalcev kratek, podoben eksploziji ali drsenju večje mase v dolino (slika 2). Slika 2: Intenzitete potresa 10. januarja 1993 ob 5. uri in 0 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 2: Observed intensities of the earthquake that occurred on January 10, 1993 at 05.00 UTC, for individual settlements. 10 POTRES 20. JANUARJA 1993 OB 5. URI IN 3 MINUTE PO UTC Potres z močjo 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici je nastal v belokranjski seizmični coni, na mejnem področju med Slovenijo in Hrvaško. Največje učinke V. stopnje po MSK lestvici je dosegel v Križevski vasi in Metliki ter v Gribljah pri Črnomlju. Potek izoseiste V. in IV. stopnje po MSK lestvici in del izoseiste III. stopnje po MSK lestvici kaže slika 3. Podatke za Hrvaško je posredoval mag. I. Sovič iz Geofizikalnega zavoda "Andrija Mohorovičič" v Zagrebu. Po pripovedovanju prebivalcev je tresenje trajalo 2 do 3 sekunde, sunek pa naj bi ponekod spremljalo tudi rahlo bobnenje. V Metliki so nekateri opazili manjše razpoke v stenah, ponekod pa je odpadal omet. V oknih so žvenketale šipe, ponekod se je premaknilo pohištvo. Tresenje s spremljajočim bobnenjem je ponekod prebudilo prebivalce. 20JANUAR1993 05 03 UTC O OŠkocjan O '5530 15.39 Šmaijeike Toplice 0° O 0o Novo mesto ° O -15- Straž» o O - m - iv © iv--» O s 8 V, s «v Slika 5: Intenzitete potresa 20. februarja 1993 ob 23. uri in 51 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 5: Observed intensities of the earthquake that occurred on February 20, 1993 at 23.51 UTC, for individual settlements. 14 Slika 6: Intenzitete potresa 21. februarja 1993 ob 0. uri in 46 minut po UTC v posameznih naseljih ter deli izoseist IV. in III. stopnje po MSK. Figure 6: Observed intensities of the earthquake which occurred on February 21, 1993 at 0.46 UTC, for individual settlements, showing parts of the isoseismal lines for degrees III and IV on the MSK scale. Slika 7 (na naslednji strani): Intenzitete potresa 3. marca 1993 ob 19. uri in 17 minut po UTC v posameznih naseljih. Izrisana je izoseista V. stopnje po MSK, del izoseiste IV. stopnje in deli izoseiste III. stopnje po MSK. Figure 7 (next page): Observed intensities of the earthquake that occurred on March 3, 1993 at 19.17 UTC, for individual settlements, showing the isoseismal line for degree V, part of the isoseismal line for degree IV, and parts of the isoseismal line for degree III on the MSK scale. 15 XMAREC1993 1917UTC 10 =i= 19 =l p O H O R J B O Misllnja TbpolSica Kamnik —O o° c o o_ MengeS aU Radomlje o a-v -M} Dob Skomaije —TB---- m O Slovenske Konjice O ° ReCica ob Savinji O Fram Laporje O O Poljčane MajSperk O Polzela O Žalec O Domžale O Vojnik O Vransko ^VT q „ „ Q Sen'j»r Pri Celju O o CpQX^O^n ° n 8 Q q Prebold0 ^t.—^T^V O - — U /-v Oriie co cP O O X> izlake^ Hrastnik ° Moravče „ O O n . _ o ° -o+o °cPDo1 O o Zagoije ob Savi Kresnice š£o0o o' Grobelno, O Q.Rogaika Slatina O o _ Šmarje pri Jeliah i v Gribljah. Figure 15: View of the location where aseismic ties had been built into the walls of the church at Griblje. 28 Slika 16: Odpadli koščki ometa v cerkvi v Gribljah. Figure 16:. Pieces of mortar which fell off a wall in the church at Griblje. Slika 17; Sidranje vezi na zidu v cerkvi v Gribljah. Figure 17: Anchoring of the aseismic ties on a wall in the church at Griblje. 29 THE EARTHQUAKE ON MAY 29, 1993 IN THE AREA OF BELA KRAJINA On May 29, 1993 at 8.43 and 11.2 sec. UTC, a moderately strong earthquake occurred in the Bela Krajina seismogenic block. The coordinates of the epicentre were 45.53° N and 15.30° E. The focal depth of the earthquake was 11 kilometres, and its magnitude was estimated to be 4.0 on the Richter scale. The most noticeable effects occurred in the villages of Griblje, Borst and Mlake, as well as in some smaller hamlets in the vicinity of Vinica and Adlesici, where some material damage was caused. This damage was relatively minor, including the sloughing off of roof tiles, the flaking off of paint and plaster, fine cracks in some walls, and, in a few cases, larger, deeper cracks in walls, and at the joints between walls, as well as at the joints between older and newer buildings. Similar effects and relatively minor material damage were observed in the neighbouring parts of Croatia. The maximum intensity caused by the earthquake was estimated to be VI on the MSK scale. The main shock was followed by several aftershocks, which, however, were so weak that the inhabitants of the area felt only a few of them. The only aftershock which was felt by the inhabitants, and which corresponds to the records on the seismograms, was that on May 29, at 8.49 UTC. Its coordinates were 45,54° N and 15.28° E, and its magnitude was estimated to be 2.2 on the Richter scale. Due to insufficient data, it was not possible to determine the associated intensities. The region of Bela Krajina is known to be one of Slovenia's moderately active seismic zones. A glance at the map of return periods for earthquakes in Slovenia indicates that earthquakes with a maximum intensity of VI on the MSK scale can be expected every 50 years, whereas an earthquake with an intensity of VII on the MSK scale can be expected every 100 years. Over return periods of 200, 500 and 1000 years earthquakes with a maximum intensity of VIII on the MSK scale can be expected to hit Bela Krajina. It follows that the earthquake of May 29, 1993 with its epicentre in Bela Krajina, was a normal phenomenon, which takes place within a certain period of time. Of course, such earthquakes cause uneasiness, and in some cases panic, among the inhabitants of the affected area; also, they can cause minor damage. However, in the case of properly built buildings, such earthquakes, and somewhat stronger ones, should not cause material damage of any kind. 30 POTRES 30. MAJA 1993 OB 21. URI IN 1 MINUTO PO UTC Potres z epicentrom v koroški seizmični coni je imel moč 2,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Najbolj so potresni sunek čutili prebivalci v vaseh na slabi seizmogeološki podlagi ob reki Dravi, pa tudi v okolici Raven na Koroškem. Prebivalci so slišali ropot, hrumenje, škripanje sten in ostrešja, žvenket šip na omari ipd. Učinki potresa niso presegli IV. stopnje po MSK lestvici, razen v okolici Trbonj, kjer smo določili največjo intenziteto med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici. Učinki potresa so zajeli območje med Mežico na zahodu in Falo na vzhodu ter med Nazarjami in Velenjem na jugu pa do avstrijske meje na severu (slika 18). Po avstrijskih podatkih potresnega sunka v Avstriji ni čutil nihče. Iz Dobrave pri Radljah ob Dravi so posamezniki sporočili, da so ob 23. uri in 30 minut po poletnem času čutili rahlo tresenje. Pol ure kasneje pa se je zatreslo še enkrat, so sporočili prebivalci Mute. Obeh ponovitev na seizmogramih ni. Slika 18: Intenzitete potresa 30. maja 1993 ob 21. uri in 1 minuto po UTC v posameznih naseljih in izoseista IV. stopnje po MSK. Figure 18: Observed intensities of the earthquake that occurred on May 30, 1993 at 21.01 UTC, for individual settlements, showing the isoseismal line for degree IV on the MSK scale. Libeliče Tibonje Vuzenica Q Dravograd Vuhred Podvelka Pievalje Ribnica INTENZITETE (MSK) -O- n -in ® m-CD-ai-rv © rv-©-IV-v * ČUTILI ■ BOBNENJE O NISO ČUTILI 5140 O © ©Mežica O O črna •c © © © Slovcnjgradec © Mislinja Topolžica © Moziije © © Nazarje O Šmartno Velenje ©o O Vitanje Dobrna o Lovrenc 46.40 30J4AJ 1993 2101 UTC ■ 15.13 31 POTRES 1. JUNIJA 1993 NA OBMOČJU LUDBREGA NA HRVAŠKEM IN NJEGOVI UČINKI V SLOVENIJI Dne 1. junija 1993 ob 19. uri 51 minut 08,8 sekund UTC je nastalo potresno žarišče v globini 15 kilometrov v bližini Ludbrega na Hrvaškem. Koordinati epicentra sta bili 46,32° N in 16,53° E. Potres je imel moč 4,6 stopnje po Richterjevi lestvici. Večina poškodb je nastala na Hrvaškem, kjer je potres dosegel največjo intenziteto VII. stopnje po MSK lestvici. Učinki v Sloveniji so bili manjši, pa vendar je potres poleg preplaha, ki je zajel predvsem prebivalstvo severovzhodne Slovenije, povzročil tudi manjšo gmotno škodo v obmejnih krajih na slovensko hrvaški meji. Dosegel je največjo intenziteto VI. stopnje po MSK na območju Ormoža in manjših vasi v njegovi bližini. Potresni sunek so čutili prebivalci v celotni severovzhodni in osrednji Sloveniji, tja do Ljubljane. Čutili so ga celo posamezniki v višjih nadstropjih na Dunaju. Glavnemu potresu je sledila vrsta ponovitev, od katerih so posamezni prebivalci severovzhodne Slovenije čutili le dve. POTRESNA DEJAVNOST V PRETEKLOSTI Glede na znane podatke o potresni dejavnosti tega področja v preteklosti vidimo, daje bil zadnji potres po intenziteti in magnitudi doslej najmočnejši. V preteklosti je imel najmočnejši potres intenziteto med VI. in VII. stopnjo po MSK in je nastal 27. junija 1925. Nastalo je še nekaj potresov, ki so imeli intenziteto V. ali VI. stopnje po MSK. Zadnji potres je bil presenečenje tudi za prebivalce na slovenski strani, saj v Halozah in Slovenskih goricah niso navajeni tovrstnih potresnih sunkov. To območje je v Sloveniji potresno eno od najmanj dejavnih. Taki potresi opozarjajo tudi prebivalce potresno nedejavnih področij, da četudi na določenem območju potresi ne nastajajo ali so zelo šibki, lahko povzroči paniko in celo gmotno škodo potresni sunek, ki je nastal v sosednjem seizmogenem območju. KARTA EZOSEIST Kljub temu, da potresni sunek ni nastal v Sloveniji, so bili njegovi učinki na slovenskih tleh tolikšni, da smo poslali preko 1100 vprašalnikov med prebivalce severovzhodne in deloma tudi osrednje Slovenije. Obiskali smo tudi potresno področje in našli 32 sorazmerno veliko število manjših poškodb, predvsem na starejših, slabo zidanih objektih. Na podlagi analiz odgovorov na vprašalnike in terenskih opazovanj, tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani, je mag. I. Sovič iz Geofizičkega zavoda "Andrija Mohorovičič" iz Zagreba izrisal karto izoseist in intenzitet v naseljih širom po Hrvaški in Sloveniji. Potres so najbolj občutili prebivalci hrvaških naselij Ludbreg, Duga Rijeka, Ribnjak, Radljevo Selo, Ludbreški Vinogradi, Hrastovsko itd. Na slovenskem pa so se tla najbolj tresla v okolici Ormoža in Ptuja, v naseljih Litmerk, Loperšice, Jastrebci, Lačaves in Vodranci pri Kogu, v Obrežu pri Središču ob Dravi, Turškem vrhu pri Zavrču. Izoseista VII. stopnje po MSK zajema približno 10 km2, izoseista VI. stopnje pa obsega približno 120 km2. Slika 19 kaže začasno karto izoseist, ki ne upoštevajo poškodb na slovenski strani in zato izoseista VI. stopnje ne seže na slovensko ozemlje. V vaseh okoli Ormoža je potresni sunek dosegel VI. stopnjo po MSK lestvici. Izoseista V. stopnje po MSK lestvici zajema področje do Bjelovarja in Durdevca na jugovzhodu in celotni skrajni severovzhodni del Slovenije. Izoseista IV. stopnje po MSK lestvici zajema veliko območje, ki zajema tudi Zagreb in na slovenski strani seže skoraj do Ljubljane. Zajema tudi skrajni jugovzhodni del Avstrije. Žal podatkov iz Madžarske nimamo, zato sta izoseisti V. in IV. stopnje po MSK lestvici ostali odprti. OPIS POSAMEZNIH UČINKOV Poškodbe bomo obravnavali v posebnem poglavju, tu pa je opis glavnih in najznačilnejših učinkov, ki so spremljali potresni sunek. Prebivalci, ki so čutili potres so ta dogodek opisali zelo različno. Največja razhajanja so pri trajanju tresenja. Nekaterim se je zdel sunek kratek, 3 do 4 sekunde, nekateri pa so se tresli kar 20 sekund. Potres je spremljalo bobnenje, ki je trajalo nekaj sekund. Nekateri so ga primerjali z grmenjem, nekateri hrumenjem, prebivalec Male Varnice pri Zg. Leskovcu pa je imel občutek, da nekdo z dlanjo trka po vratih. Večina prebivalcev je slišala oglašanje živali, predvsem lajanje psov. Zelo nazorno je opisala tresenje prebivalka Črenšovcev, ki je potres občutila na balkonu. Imela je občutek, da se vozi z avtomobilom po "globokih jamah" na cesti. Žvenketanje krožnikov, steklovine, škripanje ladijskega poda in montažnih objektov, škripanje pohištva in podobni pojavi so bili zabeleženi v veliko naseljih po večjem delu severovzhodne Slovenije. 33 Slika 19: Izoseiste potresa 1. junija 1993 ob 19. uri 51 minut. Izrisan je potek dela izoseist VII., VI, V. in IV. stopnje po MSK lestvici. Za Madžarsko nimamo podatkov. Avtor: I. Sovič. Figure 19: The isoseismal lines of the earthquake of June 1, 1993 at 19.51 UTC. The isoseismal lines for degrees VI and VII MSK are shown, as well as parts of the isoseismal lines for degrees IV and V (no data are available for Hungary). Author: I. Sovič. 34 NAKNADNI POTRESI Od 1. junija do 24. junija 1993 se je na epicentralnem območju zvrstilo preko dvajset ponovitev, ki so podane v preglednici 2. Potresnim sunkom poleg datuma, podajamo še čas nastanka. Najmočnejša ponovitev je bila 24. junija ob 01. uri 14 minut z magnitude 3,5 stopnje po Richteijevi lestvici. Nekatere ponovitve so čutili tudi prebivalci obmejnih krajev v severovzhodni Sloveniji kot šibko tresenje. PREGLEDNICA 3: Po glavnem potresnem sunku so sledile številne ponovitve. Navedeni vstopni, časi potresov so bili zabeleženi na zagrebški potresni opazovalnici. TABLE 31 Aftershock sequence which followed the main event. The first arrival times were recorded on seismological station ZAG (Zagreb, Croatia). 01. JUNIJ 1993 02. JUNIJ 1993 03. JUNIJ 1993 05. JUNIJ 1993 ura min sek ura min sek ura min sek ura min sek 20 05 57,5 01 07 43,5 01 01 34,4 10 34 51,5 20 52 08,9 04 35 38,1 01 30 53,4 11 44 10,4 21 53 53,5 07 58 16,0 12 14 12,5 10 57 58,9 22 37 49,6 18 05 53,9 20 11 20,8 07. JUNIJ 1993 09. JUNIJ 1993 17. JUNIJ 1993 24. JUNIJ 1993 ura min sek ura min sek ura min sek ura min sek 01 11 54,2 05 17 26,9 19 34 27,5 01 14 09,2 05 18 59,0 22 44 43,7 19 27 17,8 05 2942,8 20 32 54,9 09 43 03,1 23 53 07,1 POŠKODBE Ob potresu so nastale poškodbe tudi na slovenski strani. O poškodbah so nam javljali prebivalci iz različnih krajev v severovzhodni Sloveniji. Predvsem so opisovali lasaste razpoke v ometu, pa tudi večje razpoke v stenah. Večinoma smo pripovedovanje in pisanje prebivalcev preverili in pri tem res našli omembe vredne poškodbe. SO Slika 20: Odstopanje keramičnih ploščic v Župnijskem uradu na Ptuju. Figure 20: The loosening of wall tiles at the Parish Office in Ptuj. Potresi pokažejo napake ali neznanje pri gradnji objektov. Novejše zgradbe, zgrajene po vseh načelih potresno varne gradnje, nudijo visok nivo zaščite pred potresom. Starejši objekti pa so pri potresih bistveno bolj ranljivi. Tak primer je leta 1770 zgrajen Župnijski urad na Ptuju. Objekt je zgrajen iz obdelanega in neobdelanega kamna ter iz opeke. Čeprav so marsikateri starejši objekti obrtniško izredno kvalitetno zgrajeni, pa vseeno ne zmorejo ustrezno absorbirati energije ob potresu. Tako se energija absorbira v razpokah togih, masivnih zidov. Na sliki 20 je prikazan detajl odstopanja keramičnih ploščic v kuhinji. Na istem objektu so se pojavile tudi lasaste razpoke v ometu. Poškodbe so nastale tudi v lepi gotski cerkvi Sv. Jurija na Ptuju (sliki 21 in 22). Cerkev je bila zgrajena med leti 1360 in 1380. Gradili so jo predvsem iz kamnitih kosov iz peščenjaka. Pred osmimi leti je bil v cerkvi obnovljen omet, tako, da so bile po potresu lepo vidne razpoke. Ob potresu je prišlo do odpiranja starih razpok v stenah, ponekod pa so nastale tudi nove lasaste razpoke. SO Slika 21: Pogled na cerkev Sv. Jurija na Ptuju, v kateri so nastale razpoke. Figure 21: View of the church of Sveti Jurij at Ptuj, where cracks occurred inside the building. Na sliki 23 je prikazano odpadanje obsežnejših kosov ometa. Na tej hiši v vasi Loperšice so nastale tudi globoke razpoke v stenah. Takšne, ali pa še obsežnejše poškodbe se pojavijo že pri majhnih potresnih silah. Objekt je slabo temeljen, zidovi pa so iz mešanega materiala, deloma je to "butan zid" (zgrajen iz blata in slame in debel do 60 centimetrov). Starejši objekti so običajno zelo masivni. Debeli zidovi in težka kritina povečujejo učinke potresnih sil. Ob močnejšem potresu objekt ni sposoben prenesti takšnih sil brez poškodb. Pri močnih potresih lahko zaradi takšnega delovanja med seboj nepovezanih zidov stropna konstrukcija pade iz ležišča. Zato je potrebno poudariti, da je pri sanacijah starejših objektov zelo pomembno nepovezane zidove medsebojno povezati. Pri tem je koristno zmanjšati maso strešne oziroma stropne konstrukcije. SO Slika 22: Razpoka na obnovljenem stropu cerkve Sv. Jurija na Ptuju. Figure 22: Newly appeared crack on the ceiling of the church of Sveti Jurij at Ptuj. Najobsežnejše poškodbe na slovenski strani smo zabeležili v Litmerku, severno od Ormoža (slike 24, 25 in 26). Na starejši hiši, zgrajeni leta 1938, so se pojavile velike razpoke po celem objektu, sama hiša je zgrajena iz opeke, strop nad kletjo je velban, nad pritličjem pa lesen. Potres je povzročil takšne poškodbe, da je v enem izmed poškodovanih vogalov mogoče videti ven. Vprašanje je, kako so lokalno možne tako obsežne poškodbe. V tem primeru gre za slabo temeljen objekt, kjer pa so svoj odločilni vpliv imeli tudi pogoji tal. SO Slika 23: Odpadanje velikih kosov ometa na stanovanjski hiši v Loperšicah. Figure 23: The falling off of large pieces of plaster on a house in the village of Loperšice. Slika 24: Globoka razpoka na stiku dveh zidov v stanovanjski hiši v Litmerku. Figure 24: A deep crack at the joint between two walls in a single-storey house in the village of Litmerk. SO Slika 25: Globoka razpoka na stiku stropne konstrukcije in zidu v stanovanjski hiši v Litmerku. Figure 25: A deep crack at the joint between the ceiling and a wall, in the same house in the village ofLitmerk. Slika 26: Pogled na globoke razpoke v vogalu hiše v Litmerku, kjer je odstopil celoten vogalni zid. Figure 26: A view of the deep cracks visible at the corner of the same house in Litmerk, where the whole corner wall has been displaced outwards. SO UČINKI IN POŠKODBE NA HRVAŠKEM Največje poškodbe so nastale v naseljih Duga Rijeka, Ribnjak, Radljevo Selo, Ludbreški Vinogradi in Hrastovsko. V teh krajih je bilo ob potresu bolj ali manj poškodovanih večina dimnikov, nekateri pa so se celo podrli do strehe. Ob tem so odpadali tudi strešniki in veliki kosi ometa. V Dugi Rijeki so se podirali dimniki na starih hišah, medtem, ko so na novih nastajale razpoke. Na novi nedokončani hiši je prišlo do navpične razpoke v armiranobetonskem vencu, širine en milimeter. Pri nekaj hišah so se zrušili nastrešni zidovi ali njihovi vrhovi. V vasi Ribnjak blizu Duge Rijeke je potres močno poškodoval starejšo opečnato hišo, zgrajeno v petdesetih letih. Nastale so široke diagonalne razpoke. V vasi Ludbreški Vinogradi (med Ludbregom in Dugo Rijeko) je ob potresu prišlo do zamikov nadzidanih delov kleti. Klet je bila vkopana, na njej pa so se ponekod za približno en centimeter zamaknili zidovi, ki so bili brez vertikalnih armiranih vezi. V Ludbregu so odpadali strešniki in večji kosi ometa iz stropov, strešnih vencev in zidov THE LUDBREG EARTHQUAKE OF JUNE 1ST, 1993 On June 1, 1993 at 19.51 UTC, an earthquake with a focal depth of 13 kilometers occurred in the vicinity of Ludbreg, in Croatia. The coordinates of the epicentre were 46.25° N and 16.54° E. The magnitude of this earthquake reached 3.8 on the Richter scale. Most of the resulting damage occurred in Croatia, where the maximum observed intensity was degree VII on the MSK scale. The effects of the earthquake in Slovenia were not so great. Nevertheless, apart from the panic which affected mainly the population of the northeastern part of Slovenia, some smaller material damage was caused in towns and villages near the Slovene-Croatian border. An intensity of VI on the MSK scale was observed in an area including Ormož and some smaller villages in the vicinity of this town. The earthquake was felt by the inhabitants of all of northeast Slovenia and of central Slovenia, as far as Ljubljana. It was even felt by individuals SO living in the higher storeys of buildings in Vienna. There were a number of aftershocks, of which only two were felt by the inhabitants of northeast Slovenia. The heaviest damage in Slovenia occurred to buildings in the village of Litmerk. The walls of a 45 year old, single-storey house were partially displaced outwards due to the lack of tie-bars or similar connecting elements. The wall on the northeastern part of the building moved approximately 1 cm away from the rest of the structure, causing deep cracks. Cracks were also observed on other joints between the ceiling and the walls. In the village of Loperšice, east of Ormož, the falling off of larger pieces of wall plaster was seen. The damage to the church of Sveti Jurij, at Ptuj, was also interesting. Due to the non-uniform action of the structure, cracks appeared in the ceiling. Damage also occurred in Croatia, the most serious being in the villages of Ludbreg, Duga Rijeka, Ribnjak, Radljevo Selo, Ludbreški Vinogradi and Hrastovsko. At Ribnjak one house was very severely damaged and will probably have to be demolished. In some cases displacements occurred in the structures, and the falling off of roof tiles and the failure of attic walls could be commonly seen, as well as frequent falling off of plaster from walls and ceilings. POTRES 2. JUNIJA OB 10. URI IN 57 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek z močjo 2,3 stopnje po Richterjevi lestvici so čutili prebivalci Podčetrtka in okolice. Zaradi premalo podatkov mu intenzitete nismo mogli določiti. POTRES 26. JULIJA 1993 OB 20. URI IN 21 MINUT PO UTC Potres v Zasavju je dosegel največjo intenziteto IV. stopnje po MSK lestvici v Ravenski vasi, v Trbovljah in v Zagorju ob Savi. Neki prebivalec Ravenske vasi je opisal potresni sunek kot 10 - sekund dolgo bobnenje in tresenje, pri čemer seje hiša tresla kot bi se podirala. Tudi drugi prebivalci so govorili o dolgem tresenju, nekateri pa samo o bobnenju. Potresni učinki so zajeli majhno območje ob reki Savi (slika 27). SO o Izlake O 10 si o km Trbovlje 0 Hrastnik O m-iv _ Podkum © iv O ■ BOBNENJE O NISOČUTEJ 26.JULU 1993 20 21 ure |SS 10 15.13 '¡t o m *o -1- Slika 27: Kraji, kjer je potres 26. julija 1993 ob 20. uri in 21 minut po UTC dosegel največje intenzitete. Figure 27: The observed intensities of the earthquake on July 26,1993 at 20.21 UTC. POTRES 22. AVGUSTA 1993 OB 17. URI IN 51 MINUT PO UTC Potresni sunek z magnitudo 2,0 je nastal v dolenjskem seizmičnem območju. Potresni učinki so zajeli majhen prostor med Iško vasjo na severu in Zapotokom na jugu. V tem ozkem pasu so potres najbolj čutili v Želimljah, kjer je dosegel med III. in IV. stopnjo po MSK lestvici. Prebivalci so potresno nihanje čutili, kot bi peljal mimo težak tovornjak. V Borovnici so čutili rahel kratek tresljaj, medtem ko so v Zapotoku mislili, daje dvignilo strešno konstrukcijo (slika 28). Slika 28 (na naslednji strani): Intenzitete potresa 22. avgusta 1993 ob 17. uri in 51 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 28 (next page): Observed intensities of the earthquake that occurred on August 22, 1993 at 17.51 UTC, for individual settlements. SO 5460 14.48 22.AVGUST 1993 17 51UTC o ° Q O Notranje gorice O oo Preseije O Škofljica O o o Borovnica O Ig o * Iškavas O O * in - iv 14.SEPTEMBER 1993 cca 00 19 UTC 56 iT O- o )1131656 --m-iv O NISO ČUTILI o 5 10 km 28.SEPTEMBER 1993 cca 20 15 UTC O Trenta 5410 13.83 Slika 39: Intenzitete potresa 28. septembra 1993 ob 20. uri in 15 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 39: Observed intensities of the earthquake that occurred on September 28, 1993 at 20.15 UTC, for individual settlements. POTRES 27. NOVEMBRA 1993 OB 19. URI IN 47 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek so čutili prebivalci Cerknice in Begunj. Zaradi premalo podatkov mu nismo mogli določiti intenzitete. Potresna dejavnost leta 1993 je bila podobna kot zadnjih nekaj let. Potresne parametre smo izračunali 129 potresom, od katerih so jih prebivalci čutili 22 (trije, ki jih seizmografi niso zabeležili tu niso upoštevani). Z več seizmografi razporejenimi po Sloveniji, bi število zabeleženih potresnih sunkov povečali, vsekakor pa bi se redkeje dogajalo to, da so prebivalci potres zaznali, instrumenti pa ne. V pregledu potresov v Sloveniji smo upoštevali tudi potrese, ki so nastali na mejnem območju ali so celo imeli žarišča na ozemljih sosednjih držav. Bistveno je, da so jih čutili prebivalci v Sloveniji, upoštevati pa je potrebno tudi napako, ki nastane pri izračunu epicentrov ZAKLJUČEK SO SVETOVNI POTRESI V LETU 1993 Pregled najmočnejših potresov, ki so v preteklem letu prizadeli svet, je podan v isti obliki kot za prejšnja leta. Spomnimo se nekaj značilnosti: Zaradi lažjega pregleda smo celotno Zemeljsko oblo razdelili na 11 delov. To so: Azija, severna Amerika, Evropa, severni Tihi ocean, srednja Amerika, Afrika, Avstralija z Oceanijo, južna Amerika, Atlantski ocean, Indijski ocean in Antarktika (slika 40). Potresi so za vsako posamezno področje podani kronološko. Želeli smo narediti seznam potresov, ki so a) imeli magnitudo večjo od 6.0, b) povzročili veliko gmotno škodo ali c) teijali smrtne žrtve. Kot osnovni vir seizmoloških podatkov podanih v preglednicah smo uporabljali preliminarne mesečne sezname epicentrov (Preliminary determination of epicenters -Monthly listing), ki jih izdaja Nacionalni center za obveščanje o potresih (National Earthquake Information Center), del ameriške geološke službe (US Geological Survey) v Denveiju, Colorado. Dodatne informacije smo poiskali predvsem med časopisnimi poročili o potresih; v takih primerih je naveden vir. Preglednice vsebujejo le osnovne podatke o potresih, kot so datum, žariščni čas, zemljepisni koordinati, globina (h), dve vrsti magnitud (MB in MS) ter področje, ki ga je potres prizadel. MB je magnituda, ki jo izračunamo iz prostorskih valov potresa, MS pa iz zapisa površinskega dela valovanja. Ker je magnituda le ocena za sproščeno energijo v žarišču, kije ni mogoče direktno izmeriti, ampak le oceniti iz zapisa potresa, in ker je metodologija za izračun MB in MS nekoliko drugačna, prihaja včasih do precejšnjih medsebojnih razlik. V preglednicah podane magnitude so srednje vrednosti, določene iz podatkov, ki so jih posredovale potresne opazovalnice, kjer je bil potres zabeležen (potres na Aljaski, 13. maja 1993, je zabeležilo 766 postaj, med katerimi tudi štiri slovenske - to je največje število postaj, ki so sporočile podatke za nek potres v letu 1993). Za del potresov smo imeli na voljo podatke o žrtvah ali škodi, ki so jo Ie-ti povzročili. Te opise smo skušali podati čimbolj jedrnato in se omejiti na najbolj bistvena dejstva. Za mnoge potrese, predvsem pa za take, ki so se zgodili pod oceani ali na neobljudenih območjih, nimamo nobenega podatka o morebitni škodi. Če v kratkem povzamemo tragične učinke potresov v letu 1993, pridemo do naslednjih približnih številk: več kot 10000 mrtvih in skoraj 31000 ranjenih ljudi. Poškodovanih je 58 bilo več kot 25000 in uničenih najmanj 8000 hiš in poslopij. Te številke so močno podcenjene, ker za mnoge potrese ni bilo natančnejših podatkov. Tako je npr. za katastrofalni potres, ki je 29. septembra prizadel Južno Indijo, nemogoče natančneje povedati, za koliko porušenih in poškodovanih objektov je šlo, predvsem zaradi pomanjkanja evidence v prizadetih revnih in prenaseljenih vaseh. Potres, ki je povzročil največ žrtev je nedvomno že omenjeni (29. septembra), ki je zahteval skoraj 10000 človeških življenj, ranjenih je bilo 30000 ljudi. Najgloblji potres v letu 1993 je bil 21. marca pri otočju Fidži. Seizmologi so izračunali, da je bilo žarišče 589 km globoko. Najplitvejši potresi na našem seznamu so imeli žarišča na globini 5 km. To sta bila potresa 8. januarja in 14. maja v Južnoafriški Republiki (oba sta povzročila človeške žrtve v rudnikih), ter potresa 10. maja v ameriški zvezni državi Pensilvanija in 21. septembra v Oregonu. Največjo MB magnitudo (7.1), kot tudi največjo MS magnitudo (8.0) je dosegel potres 8. avgusta južno od Marianov, kije hudo prizadel pacifiški otok Guam. Več o teh in številnih drugih potresih pa v nadaljevanju tega teksta. AVSTRALIJA IN OCEANIJA Datum ura Cas min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 04.01. 20 41 11.2 22.06S 174.87W 33 5.9 6.2 otočje Tonga 13.01. 18 50 42.5 50.79S 139.51E 10 5.9 6.3 južno od Avstralije 20.01. 17 31 15.5 7.2 IS 128.57E 33 6.2 6.2 Bandsko morje 13.02. 10 55 56.1 14.93S 176.92W 33 5.7 6.0 otočje Fidži 01.03. 01 39 27.8 3.74S 138.54E 89 6.1 Irian Jaya, Indonezija 06.03. 10 02 06.9 26.54S 177.36W 18 5.9 6.6 južno od otočja Fidži 06.03. 16 26 56.9 11.06S 163.39E 25 5.7 6.6 Solomonovi otoki 09.03. 01 29 14.6 55.68S 147.00E 10 5.5 6.0 zahodno od otoka Maciruarie 12.03. 14 01 35.4 14.39S 178.25W 10 6.0 6.4 otočje Fidži 21.03. 05 04 59.1 18.04S 178.53W 589 6.1 otočje Fidži 16.04. 14 08 38.9 17.78S 178.86W 565 6.0 otočje Fidži 17.04. 20 32 44.5 16.56S 177.40W 10 5.8 6.0 otočje Fidži 18.04. 14 10 38.4 53.96S 133.87W 10 5.6 6.1 Tihooceansko -Antarktični hrbet SO Datum ura (.'as min sek koordinati O 0 h km MB MS Območje 16.05. 21 44 48.9 15.29S 173.33W 21 6.1 6.7 otočje Tonga 17.05. 16 02 53.1 5.34S 151.99E 17 5.7 6.3 Nova Britanija, Papua Nova Gvineia 12.06. 05 45 21.2 11.40S 162.94E 15 5.5 6.1 Solomonovi otoki 12.06. 18 26 42.2 4.38S 135.19E 10 5.8 6.1 Irian Jaya, Indonezija 18.06. 11 52 51.6 29.05S 176.75W 16 6.2 6.7 otočje Kermadec, Nova Zelandija 18.06. 17 38 30.3 28.77S 176.88W 33 5.4 6.1 otočje Kermadec, Nova Zelandija 18.06. 17 57 46.6 28.68S 176.89VV 11 5.9 6.7 otočje Kermadec, Nova Zelandija 18.06. 19 34 37.7 28.82S 176.80W 29 5.3 6.0 otočje Kermadec, Nova Zelandija 30.06. 23 47 33.9 20.84S 172.96E 13 5.9 6.7 otočje Vanuatu 06.07. 02 53 03.7 24.60S 111.89W 10 5.5 6.1 Velikonočni otok 09.07. 15 37 53.6 19.78S 177.49W 398 6.0 otočje Fidži 22.07. 06 16 09.4 54.44S 119.33W 10 5.6 6.0 Jugovzhodni Tiliooceanski ravnik 04.08. 11 31 18.0 1.63S 99.62E 32 5.9 6.3 južna Sumatra, Indonezija 07.08. 17 53 24.2 23.87S 179.85E 523 6.0 južno od otočja Fidži 10.08. 00 51 53.2 45.28S 166.92E 28 6.2 7.0 blizu Južnega otoka, Nova Zelandiia 10.08. 09 46 35.3 38.52S 177.55E 14 6.0 6.0 Severni otok. Nova Zelandija 20.08. 05 06 53.8 6.00S 142.74E 15 6.0 6.0 Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 06.09. 03 56 00.1 4.64S 153.23E 49 6.2 6.6 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 07.09. 02 48 50.8 31.64S 179.44W 10 5.9 6.5 otočje Kermadec, Nova Zelandija 13.09. 12 37 51.9 29.49S 177.14W 20 5.8 6.2 otočje Kermadec, Nova Zelandija 05.10. 05 09 45.7 6.13S 128.97E 13 5.9 6.1 Bandsko morje 13.10. 02 06 00.3 5.89S 146.02E 25 6.4 7.0 Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 13.10. 03 07 30.9 5.93S 146.15E 33 6.1 6.7 Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 16.10. 03 05 30.3 5.90S 146.20E 27 6.2 6.4 Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 25.10. 10 27 04.5 5.91S 145.99E 30 6.3 7.0 Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 25.10. 11 59 48.0 5.86S 146.02E 27 5.6 6.1 Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 05.11. 22 37 20.1 3.19S 148.34E 14 5.7 6.2 Bismarckovo morje 26.11. 23 20 04.1 9.60S 158.15E 17 5.9 6.2 Solomonovi otoki 14.12. 06 31 19.3 20.70S 173.45W 31 5.5 6.1 otočje Tonga 20.12. 13 56 14.8 6.88S 131.34E 8 6.4 5.7 otoki Tanimbar, Indonezija 29.12. 07 48 14.2 20.23S 169.79E 33 6.1 6.7 otočje Vanuatu 29.12. 08 39 44.8 19.99S 169.86E 33 6.1 6.5 otočje Vanuatu 12.03. Otočje Fidži Na otoku Futuna je pet oseb izgubilo življenje, več kot 20 je bilo hudo ranjenih. Potres je povzročil tudi gmotno škodo. SO 10.08. Blizu Južnega otoka, Nova Zelandija Potres so čutili na Južnem otoku v področju približno 150 km okrog epicentra, pa tudi na Severnem otoku in celo v 1300 km oddaljenem Sidneyu v Avstraliji. V pokrajini Te Anau je prišlo do težav pri oskrbovanju z elektriko, oba novozelandska otoka sta za nekaj ur ostala brez telefonskih zvez (Dnevnik, 11.08.). 10.08. Severni otok, Nova Zelandija O poškodbah so poročali iz mesta Gisborne, potres so čutili prebivalci področja oddaljenega približno 100 km od epicentra. 20.08. Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja V bližini kraja Tari je bilo ranjenih pet oseb, potres pa je povzročil tudi gmotno škodo. 13.10. Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja V dolini Upper Markham je bilo ubitih 60 prebivalcev, več je bilo ranjenih. Veliki zemeljski plazovi so naredili pregrado na reki Ume. 16.10. Vzhodna Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja Še tri smrtne žrtve in dodatna škoda v dolini Upper Markham. AFRIKA Dalum ura Cas min sek Koordinati O 0 h kni MB MS Območje 08.01 06 57 51.8 28.03 S 26.80E 5 Južnoafriška rep. 13.02. 02 25 49.7 8.33N 39.31E 12 5.0 4.9 Etiopija 14.05. 13 37 24.2 26.83S 26.67E 5 Južnoafriška rep. 01.08. 00 20 40.5 15.39N 31.69E 13 5.2 5.1 Sudan 02.08. 23 16 44.8 31.24N 35.28E 10 Mrtvo moije 03.08. 12 43 05.3 28.73N 34.55E 10 5.9 5.8 Egipt 8.01. Južnoafriška republika Potres je v rudniku blizu kraja Welkom povzročil smrt šestih oseb, sedem ljudi je bilo ranjenih. 13.02. Etiopija Iz področja Nazreta so poročali o nekaj ranjenih ter gmotni škodi. SO 14.05. Južnoafriška republika Seizmologi sumijo, da je ta potres pravzaprav rudniška eksplozija, v kateri je življenje izgubilo več ljudi. 01.08. Sudan Najmanj dve osebi sta izgubili življenje. V mestu Khartoum je bilo ranjenih devet ljudi. Potres je povzročil tudi gmotno škodo. 2.08. Mrtvo morje Potres z epicentrom pod Mrtvim morjem je povzročil precejšnjo gmotno škodo, k sreči pa ni terjal žrtev (Dnevnik, 3.08.). Čutili so ga v Tel Avivu in Jeruzalemu, kot tudi v nekaterih območjih Jordanije. 3.08. Egipt Potres je povzročil nekaj gmotne škode v Saudski Arabiji. Tresenje tal so čutili prebivalci Egipta, Izraela, Jordanije in severnega Libanona. V Kairu je potres povzročil ogromno paniko. Več desettisoč prestrašenih ljudi je zbežalo na ulice, predvsem zaradi svežih spominov na rušilni potres, ki je 12. oktobra 1992 prizadel egiptovsko prestolnico in zahteval okrog 1000 življenj. ATLANTSKI OCEAN Datum ura ( 'as niiii sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 10.01. 14 39 00.3 59.27S 26.21W 61 6.3 južno otočje Sandwich 09.03. 07 45 43.6 59.62S 25.71W 33 5.7 6.1 južno otočje Sandwich 10.03. 12 39 23.9 59.70S 25.72W 33 5.4 6.4 južno otočje Sandwich 20.03. 09 20 32.5 56.08S 27.80W 116 6.0 južno otočje Sandwich 05.04. 04 00 05.3 59.80S 26.31W 33 6.0 6.2 južno otočje Sandwich 02.05. 11 26 54.8 56.42S 24.49W 13 6.3 6.4 južno otočje Sandwich 29.05. 06 50 13.4 19.07N 26.48W 12 5.9 6.2 severni Atlantski ocean 20.09. 10 17 42.0 0.75N 29.35W 10 5.8 6.0 centralni srednjeatlantski hrbet SO SEVERNA AMERIKA Diil um ura Cas min sck Kooriliiiati O 0 h km Mil MS Območje 13.01. 17 11 07.5 17.96N 76.58W 16 5.5 4.8 Jamajka 25.03. 13 34 35.4 45.04N 122.61W 21 5.5 5.4 mejno območje Washinrlon-OreL;on, ZDA 29.04, OS 21 00.8 35.61N 112.11W 10 5.5 5.0 zahodna Arizona, ZDA 10.05. 09 15 08.6 40.35N 76.02W 5 Pensilvanija, ZDA 13.05. 1 1 59 49.2 55.18N 160.46W 32 6.4 6.8 Aljaska, ZDA I* 05 03 12 32.7 16.70N 98.40W 21 6.1 5.9 blizu obale Guerrera, Mehika 17.05. 23 20 49.2 37.17N 117.78W 7 6.0 6.0 mejno območje Kalifornija Nevada, ZDA 25.05. 23 16 43.4 55.02N 160.51W 37 6.2 5.8 Aljaska, ZDA 03.08. 07 19 59.5 51.19N 130.80W 10 5.5 6.1 otočje kraljice Charlotte 21.09. 03 28 55.4 42.3 IN 122.01 W 11 5.7 5.8 Oregon, ZDA 21.09. 05 45 33.7 42.36N 122.05 W 5 5.6 5.8 Oregon, ZDA 30.09. 18 27 50.8 15.42N 94.70W 19 5.8 6.4 blizu obale Oaxace, Mehika 24.10. 07 52 15.6 16.76N 98.72W 21 6.3 6.7 blizu obale Guerrera, Mehika 19.11. 01 43 23.7 54.29N 164.16W 30 6.1 6.4 otok Unimak 04.12. 22 15 19.5 42.30N 122.01 W 8 5.2 5.2 Oregon, ZDA 13.01. Jamajka Ena oseba je izgubila življenje, na področju Kingstona je bila manjša gmotna škoda. 25.03. Mejno območje Washington - Oregon, ZDA Veliko prebivalcev je poiskalo zdravniško pomoč zaradi manjših telesnih poškodb. V krajih Canby, Mollala, Mount Angel in Newberg je potres povzročil nekaj škode. Iz Oregona so poročali tudi o zemeljskih plazovih. 29.04. Zahodna Arizona, ZDA 25.04. je nekoliko šibkejši potres povzročil nekaj manjše škode. Močnejši sunek je 29.04. naredil gmotno škodo v kraju Big Water v zvezni državi Utah, učinki potresa pa so bili vidni tudi v naravnem parku Pipe Springs, nedaleč od znanega parka Grand Canyon. Vasi v okolici epicentra so bile nekaj časa brez električnega toka. 10.05. Pensilvanija, ZDA Šibek potres (neka potresna opazovalnica je zanj določila magnitudo 2.8) je nekaj po 5. uri po lokalnem času prestrašil nekega kolesarja iz področja Readinga, ki je zaradi tega izgubil ravnotežje, padel s kolesa in se poškodoval. Ameriški kolegi k temu SO dodajajo, da gre verjetno za najšibkejši potres v ZDA, za katerega obstaja poročilo o telesnih poškodbah. 13.05. Aljaska, ZDA Čeprav je bil ta potres izredno močan, ni poročil o gmotni škodi; čutili so ga sicer na velikem območju, prebivalcem krajev Sand Point in King Cove so iz polic padali nestabilni predmeti. 15.05. Blizu obale Guerrera, Mehika Glavno mesto Mehike, Mexico City, je v potresu utrpelo le manjše poškodbe. Potres so čutili v mehiških državah Guerrero, Michoacan, Oaxaca, Puebla, Tlaxcala in Veracruz. 17.05. Mejno območje Kalifornija - Nevada, ZDA Manjše poškodbe v kalifornijskih krajih Independence in Lone Pine. Potres je sprožil tudi velik plaz približno 7 km vzhodno od Eureka Valley Sand Dunes. Na srečo je potres prizadel skoraj nenaseljena puščavska območja (Republika, 19.05.). Potresni sunek so občutili tudi v Las Vegasu (Nevada), kije 250 km oddaljen od epicentra. 25.05. Aljaska, ZDA Deset dni po močnem potresu so se tla ponovno zatresla, na srečo tudi tokrat brez večjih posledic. Le prebivalci Sand Pointa so poročali o manjši gmotni škodi. 21.09. Oregon, ZDA Najmočnejši v seriji potresov, ki so prizadeli mestece Klamath Falls. Potresi so zahtevali dve smrtni žrtvi in povzročili za 7.5 milijonov dolarjev gmotne škode. En človek je umrl, ko je na njegov avtomobil padel porušen zid, drugi je podlegel posledicam srčne kapi. Potresi so poškodovali več kot 1000 hiš in poslopij. Tri avtoceste so bile nekaj časa zaprte zaradi zdrsov kamnin in nevarnosti poškodb na mostovih. Na epicentralnem območju je bilo več zdrsov kamnin in plazov, posebej v usekih in na strmih pobočjih. Opazili so tudi več razpok v tleh. Potres so čutili tudi v severni Kaliforniji. Po dobrih dveh urah je glavnemu sunku sledila najmočnejša ponovitev. Poškodbe na področju Klamath Fallsa so se povečale, na nekaterih lokacijah so bili učinki potresa celo močnejši kot pri prvemu. SO 24.10. Blizu obale Guerrera, Mehika Močnejši potresni sunek je, kot piše Dnevnik (25,10.) stresel mehiško glavno mesto Mexico City. Povzročil je le manjšo gmotno škodo in precej preplaha med ljudmi. Epicenter potresa je bil kakšnih 300 km jugovzhodno od glavnega mesta. 19.11. Otok Unimak Potres je povzročil manjše poškodbe v False Passu, kjer so se prevrnili nekateri predmeti (televizorje padel na tla). 4.12. Oregon, ZDA Potres je povzročil dodatne poškodbe v Klamath Fallsu; tokrat so o poškodbah poročali tudi iz kalifornijskeg kraja Tulelake. AZIJA Datum ura — ( as min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 15.01. 11 06 01.9 42.98N 144.17E 112 6.1 Hokkaido, Japonska 15.01. 11 06 05.9 43.30N 143.69E 102 6.9 7.1 Hokkaido, Japonska 19.01. 14 39 26.1 38.65N 133.47E 448 6.0 Japonsko moije 20.01. 02 30 54.7 3.14N 97.63E 68 6.2 5.7 severna Sumatra, Indonezija 26.01. 20 32 06.9 23.03N 101.06E 33 5.4 5.6 Junan, Kitajska 27.01. 10 27 05.6 32.10N 60.09E 33 5.1 severni Iran 31.01. 19 33 34.4 25.91N 101.54E 33 4.9 4.5 Junan, Kitajska 07.02. 13 27 42.0 37.63N 137.25E 11 6.3 6.2 blizu zahodne obale Honšuja, Japonska 20.03. 14 51 59.7 29.08N 87.33E 12 5.8 6.0 Xizang, Kitajska 26.03. 22 52 46.9 30.69N 50.89E 30 5.1 4.8 severni Iran 29.03. 15 20 38.6 27.98N 52.75E 27 5.0 4.8 južni Iran 08.04. 09 48 03.8 37.90N 47.99E 10 4.7 severozahodni Iran 19.04. 21 01 48.9 4.02N 128.20E 24 6.1 6.7 severno od Halmahere, Indonezija 09.05. 17 42 04.6 35.18N 59.19E 10 4.9 severni Iran 11.05. 18 26 51.3 7.22N 126.57E 59 6.1 6.6 Mindanao, Filipinsko otočje 15.05. 21 52 25.3 51.37N 178.67W 32 6.2 6.6 otočje Andreanof, Aleuti 18.05. 10 19 33.7 19.91N 122.45E 169 6.4 Filipinsko otočje 30.05. 17 08 53.9 1.55N 127.21E 81 6.0 Halmahera, Indonezija 08.06. 13 03 36.4 51.22N 157.83E 71 6.4 7.3 blizu vzhodne obale Kamčatke 12.06. 20 33 25.7 51.26N 157.69E 44 5.9 6.0 blizu vzhodne obale Kamčatke SO Datum ura Cas min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 22.06. 16 32 43.7 30.15N 50.81E 33 5.5 4.8 severni Iran 12.07. 13 17 11.9 42.85N 139.20E 17 6.6 7.6 Hokkaido, Japonska 12.07. 14 45 05.5 43.12N J39.18E 33 6.0 6.3 vzhodno Japonsko morje 12.07. 16 01 07.1 42.83N 139.29E 29 6.0 5.9 Hokkaido, Japonska 17.07. 09 46 34.6 28.0 IN 99.64E 31 5.3 4.8 Junan, Kitajska 07.08. 00 00 37.0 26.59N 125.61E 155 6.0 severno vzhodno od Tajvana 07.08. 19 42 41.9 41.99N 139.84E 14 6.2 6.1 Hokkaido, Japonska 09.08. 12 42 48.1 36.38N 70.87E 215 6.2 Hindukuš, Afganistan 01.09. 14 03 19.1 2.99N 96.12E 34 5.9 6.2 severna Sumatra, Indoneziia 18.09. 05 02 27.0 36.42N 71.59E 113 6.2 mejno območje Afganistan -Tadžikistan 29.09. 11 16 03.5 0.49N 121.53E 97 6.1 polotok Minahassa, Sulawesi 29.09. 22 25 48.6 18.07N 76.45E 7 6.3 6.2 južna Indija 02.10. 08 42 32.7 38.19N 88.66E 14 6.2 6.3 južni Sinkiang, Kitajska 11.10. 15 54 21.2 32.02N 137.83E 351 6.4 južno od Honšuja, Japonska 20.10. 16 15 59.6 28.72N 82.28E 37 5.1 Nepal 11.11. 00 28 33.5 50.20N 177.45W 19 6.3 5.6 otočje Andreanof, Aleuti 12.11. 13 27 28.1 18.12N 76.53E 10 4.6 južna Indija 13.11. 01 18 04.1 51.93N 158.65E 34 6.5 7.0 blizu vzhodne obale Kamčatke 16.11. 15 52 48.5 30.80N 67.22E 27 5.4 5.6 Pakistan 17.11. 11 18 51.6 51.82N 158.66E 33 6.1 5.6 blizu vzhodne obale Kamčatke 30.11. 20 37 12.8 39.26N 75.53E 18 5.2 5.6 južni Sinkiang, Kitajska 08.12. 01 42 18.4 17.07N 73.63E 25 5.0 4.6 južna Indija 09.12. 04 32 19.5 0.49N 126.00E 15 6.5 6.7 severno Moluško morje 09.12. 11 38 27.9 0.43N 125.89E 16 6.3 6.4 severno Moluško morje 15.12. 21 49 42.2 23.18N 120.57E 17 5.5 5.2 Tajvan 15.01. Hokkaido, Japonska Le štiri sekunde po zelo močnemu predhodnemu potresu je nastal novi, še močnejši. Žarišče potresa je bilo 102 km pod vodno gladino v bližini otoka Hokkaido. Dva človeka sta umrla, 614 je bilo ranjenih, nastala pa je precejšnja gmotna škoda (320 milijonov dolarjev, navaja Delo 4.02.) na otokih Hokkaido in Honšu. Potresa so čutili tudi na Kurilskih otokih. Tresenje tal je sprožilo zemeljske plazove in usade. Dnevnik (18.01.) poroča, da je potres poškodoval 40 poslopij, 16 cest in 5 mostov. Poškodovane so bile tudi plinovodne napeljave, zaradi česar je približno 10000 gospodinjstev ostalo brez plina za kuhanje in gretje, pa tudi brez vode. Izbruhnilo je tudi več manjših požarov. Premikanje tal je prelomilo pomol za ribiške ladje v mestu Kuširu, kije bilo v potresu najbolj prizadeto (Slovenec, 18. in 19.01.). Delo (18.01.) SO dodaja, da je potres razdejal avtocesto na severnem delu otoka pri mestu Acukeši. Japonski strokovnjaki pravijo, da je bil to najhujši potres na Hokkaidu v minulih enajstih letih. Potres so občutili tudi v tisoč kilometrov oddaljenem japonskem glavnem mestu. Republika je 26. januarja objavila članek R. Vidriha, M. Godca in T. Verbiča "Japonska vlaganja v zaščito pred potresi in naravnimi nesrečami", v katerem so številne dodatne informacije o tem potresu. 26.01. Junan, Kitajska Potres je uničil 6972 hiš, 21444 pa resno poškodoval; v jugozahodni provinci Junan je bilo ranjenih najmanj 66 prebivalcev. Slovenec (28.01.) poroča, daje potres povzročil poškodbe na nekem jezu v bližini meje z Vietnamom. 27.01. Severni Iran Trije ranjeni prebivalci in 200 porušenih hiš v področju Nehbandan. 31.01. Junan, Kitajska Dve osebi sta izgubili življenje, poškodovanih pa je bilo tudi nekaj hiš v okrožju Dayao. 7.02. Blizu zahodne obale Honšuja, Japonska Najmanj 16 ranjenih ljudi ter poškodbe v prefekturah Išikava, Toyama in Niigata. Na otoku Suzi je prišlo do zemeljskih plazov, ki so med ostalim porušili tudi neko cerkev. Republika (8. in 9.02.) poroča, daje med ranjenimi tudi štiriletni otrok, na katerega je padla omara. Posebno prizadeto je bilo mesto Kanazawa, kjer je potres poškodoval tire in mesto odrezal od sveta. V mestu Išikava je bilo poškodovanih kakih ducat hiš in številne ceste, dobrih dva tisoč gospodinjstev pa je ostalo brez pitne vode (Delo, 9.02.). Zemeljski plaz je poškodoval enega izmed železniških predorov, zaradi potresa je bil oviran železniški in pomorski promet. 20.03. Xizang, Kitajska V okrogu Ngamring (v Himalaji) sta najmanj dve osebi izgubili življenje, trije prebivalci so bili hudo ranjeni. Potres je povzročil tudi gmotno škodo. 26.03. Severni Iran V provinci Bovir Ahmadi va Kohkiluyeh je potres povzročil precejšnjo gmotno škodo. SO 29.03. Južni Iran Potres je povzročil nekaj škode v področju Khanj. 8.04. Severozahodni Iran Več ljudi je bilo ranjenih na področju mest Sarab in Ardabil. 9.05. Severni Iran V kraju Torbat-e Heydariyeh je potres poškodoval več hiš. 8.06. Blizu vzhodne obale Kamčatke Potres je povzročil gmotno škodo v kraju Severo-Kurilsk, kjer je dosegel intenziteto VII. stopnje po MSK lestvici. Posledica potresa je bil tudi 12 cm visok tsunami. 22.06. Severni Iran Potres je v provinci Bovir Ahmadi va Kohkiluyeh porušil več kot 70 hiš, več ljudi je bilo ranjenih. V epicentralnom področju so zemeljski plazovi zasuli ceste. 12.07. Hokkaido, Japonska Na otoku Hokkaido je najmanj 200 oseb izgubilo življenje (od tega najmanj 165 na bližnjem otočku Okushiri), 39 pa je bilo pogrešanih. En človek je izgubil življenje na ribiški ladji blizu otoka Honšu. Tudi na jugovzhodni obali Rusije so pogrešali tri prebivalce. Velika škoda na jugovzhodnem delu Hokkaida je bila rezultat učinkov potresa ter spremljajočih pojavov: požarov, plazov in tsunamijev. Porušenih je bilo 540 hiš, poškodovanih pa 1834. Ustavljen je bil železniški promet, več cest pa je bilo močno poškodovanih (Slovenec, 13.07.). Na obalah Japonske, Rusije in Južne Koreje je bilo poškodovanih ali uničenih približno 600 ribiških ladij. Otok Okushiri je opustošil 30,6 metrov visok tsunami; tam je četrtina prebivalcev ostala brez strehe nad glavo (Dnevnik, 17.07.). Plaz je pokopal neki hotel, v katerem je bilo 35 gostov. V Aonaeju, majhni vasi na jugu otoka, je ogromen morski val po potresu v trenutku uničil polovico od 680 hiš, nekatere so se dobesedno pogreznile, ko seje pod njimi odprla zemlja (Republika, 14.07.). Prebivalci so poročali, da je morska trava ovita tudi oko telefonskih žic; večina cest je bilo uničenih, razpoke pa so pogoltnile tudi tovornjake (Slovenec, 15.07.). Na otoku Šimamaki je potres z obale pometal v morje avtomobile, na kopno pa je vrgel ribiško ladjo in jo "naslonil" na hišo. O posledicah tsunamija so poročali tudi iz Rusije, kjer je trimeterski val poškodoval neko tovarno na otoku Sahalin. Iz pristaniškega mesta Nahodka so evakuirali SO prebivalce, avtobusi pa so odvažali otroke iz obalnih krajev v bolj varna mesta v notranjosti. Strokovnjaki so s satelitskimi meritvami ugotovili, da se je otok Okushiri pomaknil za dva metra proti zahodu (Dnevnik, 4.09.). To je eden najhujših potresov, kije v povojnih letih prizadel severno Japonsko. 17.07. Junan, Kitajska Potres je na severozahodu province Junan povzročil nekaj gmotne škode. 9.08. Hindukuš, Afganistan Potres so čutili tudi v severnem in vzhodnem Pakistanu, severni Indiji, Kašmirju in Tadžikistanu. 18.09. Mejno območje Afganistan - Tadjikistan Razen v teh dveh državah so potres čutili tudi v severni Indiji in Pakistanu. 29.09. Južna Indija Potres je zahteval 9748 človeških življenj, približno 30000 ljudi je bilo ranjenih. Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 100000 ljudi (Slovenec, 15.10). Območje v okolici krajev Latur in Osmanabad je bilo povsem opustošeno. V vasi Killari so bile porušene vse hiše, katerih ruševine so pod seboj pokopale speče ljudi. Ogromnemu številu žrtev je prispeval slab gradbeni material stanovanjskih poslopij - kamenje in blato (Republika, 3.10.; Delo, 4.10.). Reševanje je bilo zelo težavno zaradi močnega monsunskega deževja, ki je spreminjalo ruševine (na soncu posušeno opeko) v amorfno gmoto ilovice in peska (Republika, 2.10.). Potres so čutili na velikem območju osrednje in južne Indije, kot tudi v mestih Bangalore, Bombay, Hyderabad in Madras. V večmilijonskem Bombaju so prebivalci v paniki zbežali, ko so se zamajale stavbe (Delo, 1.10.). Prvemu potresnemu sunku so sledili še štirije; sunki so bili tako hudi, da so v bližnjih observatorijih odpovedali seizmografi (Slovenec, 30.09.). Dnevnik (14.10.) navaja, daje po uradnih podatkih potres porušil 70 vasi. Vsi časopisi so poročali, da so peti dan po potresu izpod ruševin rešili 19-mesečno deklico - med potresom se je njena zibelka prevrnila tako, da jo je zavarovala pred ruševinami. SO O tem potresu sta R. Vidrih in T. Verbič objavila v Republiki dne. 3. oktobra članek "Ob potresu v indijski državi Maharastra". 11.10. Južno od Honšuja, Japonska V Tokiju je ena oseba umrla zaradi srčnega napada, ranjeni pa so bili štirije ljudje. Prebivalci ob Tokijskem zalivu so kljub pozni nočni uri v paniki zbežali na ulice. 20.10. Nepal V severozahodnem Nepalu je bilo najmanj 55 ranjenih ljudi in 46 hudo poškodovanih hiš. Potres so čutili tudi v indijski državi Utar Pradeš. 12.11. Južna Indija V bližini kraja Latur, ki je bil hudo poškodovan že 29. septembra, je ponovni potres povzročil nove težave. Najmanj 25 oseb je bilo ranjenih, več kot 100 hiš pa poškodovanih. 16.11. Pakistan V okolici kraja Pishin je potres porušil več kot 150 hiš. Delo (18.11.) poroča, da je bilo med potresom ranjenih nekaj ljudi, na srečo pa jih je že pred glavnim potresnim sunkom večina zapustila domove. 30.11. Južni Sinkiang, Kitajska Najmanj štiri osebe so bile ranjene v bližini mesta Sufu, kjer je potres porušil približno 100 hiš. 8.12. Južna Indija V južnem delu indijske države Maharastra je potres poškodoval približno 500 hiš. 9.12. Severno Moluško morje Dva močna potresa so čutili na indonezijskih otokih Celebes in Halmahera. 15.12. Tajvan Potres je povzročil nekaj gmotne škode v področju Ta-pu. SO JUŽNA AMERIKA Datum ura Cas niin sek Koordinati o o Ii kni MB MS Območje 15.03. 16 08 57.8 26.71S 70.92W 29 6.0 6.2 blizu obale severnega Čila 18.04. 09 16 23.2 11.65S 76.53W 106 6.0 osrednji Peru 08.05. 14 42 59.2 4.35S 79.30W 99 4.7 mejno območje Peru -Ekvador 24.05. 23 51 20.8 23.24S 66.63W 221 6.2 provinca Jujuy, Argentina 24.05. 23 51 28.2 22.67S 66.54W 221 6.6 provinca Jujuy, Argentina 08.06. 23 17 41.4 31.56S 69.23W 113 6.5 provinca San Juan, Argentina 11.07. 13 36 21.2 25.30S 70.17W 48 6.2 6.1 blizu obale severnega Čila 27.09. 13 37 32.9 53.65S 51.62W 33 6.2 6.6 južni Atlantski ocean 15.03. Blizu obale severnega Čila Potres je povzročil nekaj škode v področju mest Charanal, Copiapo in Taital. 18.04. Osrednji Peru Šest prebivalcev je izgubilo življenje, od tega trije pod zemeljskimi plazovi, ki so se ob potresu sprožili v Limi. Tam je potres porušil 30 hiš in povzročil precejšen preplah med prebivalci (Republika, 19.04.). Epicenter potresa je bil 70 km od Lime. 8.05. Mejno območje Peru - Ekvador Čeprav o tem potresu v seizmoloških biltenih ni veliko informacij, so novice o njegovih posledicah našle pot v časopise. Potres je namreč pri mestu zlatokopov Nambiji v Ekvadorju (460 km južneje od Quita) sprožil zemeljski plaz, ki je pod sabo pokopal najmanj 114 ljudi (Delo, 13.05.). Katastrofalnemu plazu so poleg potresa botrovali tropski nalivi. Oblasti so iz prizadetega območja izselile 100 rudarskih družin (Republika, 13.05.). 24.05. Provinca Jujuy, Argentina Slabih osem sekund po zelo močnemu predhodnemu potresu je tla v Argentini zatresel še močnejši sunek. Učinke so čutili v provincah Jujuy, Salta in Tucuman, kot tudi v Cilu in Peruju. Po februarju 1973, ko je potres z magnitudo 6.7 stresel isto območje, je bil to najhujši dogodek te vrste na tem območju (Slovenec, 27.05.). 8.06. Provinca San Juan, Argentina Potres so čutili tudi v argentinskih provincah Mendoza, Cordoba in La Rioja, pa tudi v Čilu. SO 11.07. Blizu obale severnega Čila V obalnem mestu Taltal je potres povzročil nekaj škode. Iz epi centralnega področja so poročali o zemeljskih plazovih. 27.09. Južni Atlantski ocean Potres so čutili na Falklandskih otokih. EVROPA Datum ura ('as min sek Koordinati 0 O h km MB MS Območje 26.03. 11 58 15.1 37.59N 21.39E 10 5.2 5.2 južna Grčija 01.06. 19 51 10.9 46.17N 16.47E 30 4.9 Hrvatska 05.06. 19 16 16.8 43.12N 12.68E 8 4.9 srednja Italija 13.06. 23 26 40.4 39.36N 20.50E 20 5.3 4.9 mejno območje Grčija -Albanija 14.07. 12 31 49.4 38.22N 21.76E 23 5.3 5.5 Grčija 26.03. Južna Grčija Dve osebi (Slovenec 30.03. poroča, da ih je bilo kar 17, ena oseba naj bi izgubila življenje) sta bili lažje poškodovani. Na območju mest Pirgos in Amalias je nastala gmotna škoda. Od 2000 pregledanih zgradb v Pirgosu jih je bilo potrebno porušiti približno 20 odstotkov, 17 odstotkov pa ni več primernih za bivanje. Potres so čutili v provincah Akhaia, Arkhadia, Ilia, Messinia in na otoku Zakinthos. 01.06. Hrvatska O tem potresu iz okolice Ludbrega smo obširnejše pisali v predhodnem poglavju; Povzročil je gmotno škodo, čutili so ga tudi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. V Republiki je 16. junija izšel članek R. Vidriha in M. Godca "Nedavna potresna dogajanja v Sloveniji, panika in gmotna škoda", v katerem je več podrobnosti o tem in še nekaterih potresih. 5.06. Srednja Italija Republika (7.06.) poroča, da je papeška dvorana v Svetem samostanu v Assisiju utrpela nekaj razpok, od katerih je ena dolga kar 7 do 8 metrov. Potres ni poškodoval drugih poslopij, razen neke stare hiše v hribu nad Assisijem, iz katere so morali izseliti stanovalce. To je bil že drugi potresni sunek v nekaj dneh v Umbriji. Potres so čutili do SO kraja Forli na severu in do Rima na jugu (Delo, 7.06.). Med prebivalstvom je bilo precej panike, tako daje več sto ljudi noč preživelo na prostem. 13.06. Mejno območje Grčija - Albanija Slovenec (15.06.) poroča, da je potres poškodoval več hiš v vaseh okoli obalnega mesta Preveza. Potresu je sledilo več naknadnih sunkov 14.07. Grčija V grškem pristaniškem mestu Patrasu je bilo najmanj pet oseb ranjenih, potres je poškodoval 200 hiš (Slovenec 20.06. navaja kar 3000). En človek je po potresu umrl zaradi srčne kapi. Republika (15. in 16.07.) navaja, daje imela hude posledice panika in izpad električne energije, saj so morali več ljudi sprejeti v bolnišnico zaradi šoka in lažjih poškodb, ki so jih dobili v paničnem begu. Temu potresu so še nekaj dni sledili manjši sunki, ki so vznemirjali prebivalce. SREDNJA AMERIKA Datum ura ('as min sek Koordinati 0 O h km MB MS Območje 19.04. 00 18 02.3 14.29N 90.18W 33 4.4 Gvatemala 10.07. 20 40 58.9 9.82N 83.62W 20 5.3 5.6 Kostarika 22.07. 04 57 07.0 6.47N 71.21W 20 6.1 5.9 severna Kolumbija 03.09. 12 35 00.2 14.52N 92.71W 27 5.8 6.8 blizu obale Chiapasa, Mehika 10.09. 19 12 54.6 14.72N 92.65 W 34 6.2 7.3 blizu obale Chiapasa, Mehika 12.09. 03 22 38.5 13.83N 90.43W 68 5.4 5.5 blizu obale Gvatemale 19.09. 14 10 56.1 14.36N 93.33W 18 5.7 6.4 blizu obale Chiapasa, Mehika 12.10. 19 51 25.3 4.20N 76.64W 103 5.5 Kolumbija 22.11. 22 43 26.5 11.74N 86.14W 108 5.2 blizu obale Nikaragve 19.04. Gvatemala V področju Santa Rosa je potres lažje poškodoval najmanj 50 hiš. 10.07. Kostarika Dva mrtva, najmanj devet ranjenih ter veliko poškodovanih hiš in poslopij v mestih Turrialba in Cartaga. V epicentralnem področju so zemeljski plazovi zasuli ceste. SO 22.07. Severna Kolumbija Potres, ki so ga močno čutili v severovzhodni Kolumbiji in zahodni Venezueli, je povzročil smrt dveh oseb, nekaj ljudi je bilo ranjenih, veliko pa je bilo porušenih hiš. 3.09. Blizu obale Chiapasa, Mehika Potres so čutili prebivalci Mehike in Salvadorja. 10.09. Blizu obale Chiapasa, Mehika V jugozahodni Gvatemali je ena oseba izgubila življenje, trije prebivalci so bili ranjeni, povzročena je bila velika gmotna škoda. Nekaj cest v Gvatemali so zasuli plazovi. Tudi v mehiški državi Chiapas je potres povzročil škodo. Učinke potresa so čutili v celotni srednji Ameriki. 12.09. Blizu obale Gvatemale V kraju Mejicanos v Salvadorju je potres porušil dve stari hiši. Potres so čutili tudi v Mehiki. 19.09. Blizu obale Chiapasa, Mehika Ta potres so čutili tudi v Salvadorju. 12.10. Kolumbija V okraju Choco je potres poškodoval več hiš, učinke so čutili prebivalci celotne jugozahodne Kolumbije. 22.11. Blizu obale Nikaragve Ena oseba je umrla za posledicami infarkta. SEVERNI TIHI OCEAN Datum ura - (as min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 06.06. 13 23 20.8 15.82N 146.60E 14 6.0 6.6 Mariansko otočje 08.08. 08 34 24.9 12.98N 144.80E 59 7.1 8.0 južno od Marianskega otočja 11.08. 14 17 37.7 13.18N 145.65E 22 5.9 6.1 Mariansko otočje 16.08. 04 33 48.4 12.97N 144.97E 18 5.6 6.0 južno od Marianskega otočja 26.09. 03 31 14.6 10.00N 138.22E 10 6.1 6.0 južno Karolinško otočje SO 8.08. Južno od Marianskega otočja Na otoku Guam je bilo ranjenih 48 prebivalcev. Hoteli v kraju Tumon Bay so utrpeli hude poškodbe. Nekaj deset metrov dolge in 20 do 25 cm široke talne razpoke, ki jih je povzročila likvefakcija terena, so poškodovale pristanišče in pomorsko bazo Apra Harbor. V zalivu Pago se je dostopna cesta, ki je vodila čez most, pogreznila za več kot 35 cm. Iz južnega dela otoka so poročali o številnih zemeljskih plazovih ter zdrsih zemljin. Preliminarne ocene škode se gibljejo okoli 122 milijonov ameriških dolarjev za komercialna poslopja in nekaj milijonov dolarjev za privatne hiše. Potres je povzročil tudi nastanek 98 cm visokega tsunamija. 11.08. Mariansko otočje Močna ponovitev je spet zatresla otok Guam. 16.08. Južno od Marianskega otočja v Se en močen naknadni potres, ki so ga čutili v naseljih Apra Heights, Tamuning in Agana Heights na otoku Guam. ANTARKTIKA Datum Čas ura min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 23.06. 11 29 19.3 60.55S 56.38W 10 6.2 5.4 južno Šetlandsko otočje SO Slika 40: Pregled pomembnejših svetovnih potresov. Figure 40: Epicentres of the most important world earthquakes. SO PREGLED REGISTRIRANIH POTRESOV IN UMETNO POVZROČENIH POJAVOV V LETU 1993 V SLOVENSKIH POTRESNIH OPAZOVALNICAH Mesec Oddaljeni potresi Bližnji potresi Lokalni potresi Eksplozije Skupaj Januar 77 53 23 15 168 Februar 82 37 37 21 177 Marec 145 74 29 50 298 April 112 80 20 40 252 Maj 99 63 78 25 265 Junij 98 90 54 38 280 Julij 103 94 26 50 273 Avgust 121 68 29 50 268 September 110 53 17 42 222 Oktober 43 52 13 38 146 November 43 86 25 28 182 December 44 65 39 12 160 Skupaj 1077 815 390 409 2691 SO LITERATURA Hržič, M., Cecič, I., Deterding, M., Vidrih, R., Živčič, M., Klebel, M., 1993. Preliminary seismological bulletin, No. 1 - 12. Seismological Survey R of Slovenia, Ljubljana. Hržič, M., Cecič, I., Deterding, M., Vidrih, R., Živčič, M., Mukavec, R., 1993. Preliminary seismological bulletin, No. 13 - 24. Seismological Survey R of Slovenia, Ljubljana. Herak, D., Sovič, I. 1993. Preliminary seismological bulletin, June 1993, Andrija Mohorovičič Geophysical Institute, Faculty of Science, University of Zagreb, Zagreb. Preliminary Determination of Epicenters, Monthly Listing, January - December 1993. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center Ribarič, V., 1982. Seizmičnost Slovenije. Katalog potresov (792 n. e. - 1981). Seizmološki zavod SR Slovenije, Ljubljana. Vidrih, R., Godec, M., Lapajne, J., 1991. Potresna nevarnost Slovenije. Seizmološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana. Vidrih, R., Godec, M., Verbič, T., 1993. Japonsko vlaganje v zaščito pred potresi in naravnimi nesrečami, Republika 26. januar. Vidrih, R, Godec, M., 1993. Nedavno potresno dogajanje v Sloveniji. Panika in gmotna škoda, Republika 16. junij. Vidrih, R, Godec, M., Verbič, T., 1993. Seizmičnost Japonske, tsunamiji in potres 12. julija 1993, Proteus 56, 83 - 93, Ljubljana. Vidrih, R., Verbič, T., 1993. Ob potresu v indijski državi Maharastra, Republika 3. oktobra. Vidrih, R., Cecič, I., 1994. Potresi v Sloveniji v letu 1993. Ujma št. 8., 33 - 42, Ljubljana. 78 Vidrih, R, Cecič, I., 1994. Potres 26. avgusta 1993 pri Sevnici. Ujma št. 8, 43 - 45, Ljubljana. Vidrih, R., Cecič, I., Godec, M., 1994. Potres v Beli krajini 29. maja 1993. Ujma št. 8, 46-51, Ljubljana. Vidrih, R., Godec, M., Cecič, I., Sovič, I., 1994. Potres v Ludbregu 1. junija 1993. Ujma št. 8, 52 - 56, Ljubljana. NASLOVNICA Od leta 1926 do leta 1941 je v Ljubljani deloval seizmograf Wiechert. Iz kletnih prostorov Univerze na Kongresnem trgu so ga leta 1959 preselili v prostore Observatorija na Golovcu, kjer je neprekinjeno beležil bližnje potrese do leta 1970 in kjer je Še danes. To je mehanski horizontalni astatični seizmograf. Deluje na principu obrnjenega nihala. Nihalo je na dnu vpeto v kardanski zglob, na vrhu, kjer je 200 kg utež, pa se rahlo naslanja na dve oporni točki, ki držita nihalo v ravnovesju. Tu sta tudi dve peresi, ki razita po osajenem papirju. Povečava seizmografa Wiechert je okoli 60 -kratna. COVER PAGE The Wiechert seismograph with a mass of 200 kg was installed in Ljubljana in 1926, where it operated till 1941. In 1959 it was moved from the basement of the University building on Kongresni trg to the Observatory on Golovec Hill, where it was continuously recording near earthquakes till the year 1970. Wiechert is a mechanical horizontal astatic seismograph with an inverted pendulum, which records both components of horizontal motion by use of suitable system of recording pens. The pendulum is held in an almost vertical position by two small springs. The lower hinge is built of crossed Cardan springs. Two recording pens leave traces on the smoked paper. The magnification of the instrument was approx. 60 times. SO Uredil: R. Vidrih Avtoiji besedil: Uvod: P. Sinčič, R. Vidrih, I. Cecič Potresi v Sloveniji leta 1993: R. Vidrih, I. Cecič, M. Hržič, M. Godec Svetovni potresi v letu 1993:1. Cecič Avtoiji slik in fotografij: I. Cecič: 2,3,4,5,6,7,8,9,10,18,27,28,29,32,33, 34,35,36,37,38,39 M. Godec: 14,15,16,17,22,23,24,25 R. Vidrih: 1,11,12,13,20,21,26,30,31 I. Sovič: 19 P. Zupančič: 40 Naslovnica: R. Vidrih, M. Gostinčar Slike narisal: R. Vidrih Prevod v angleščino: I. Cecič, P. Sheppard Računalniška obdelava: P. Sinčič SO