Ljubljana, petek 31. maja 1929
Cena 2 Din
meaeteo 25 Dta. M
Inozemstvo 40 Din.
Uredništvo! Ksafijeva ulica 5. Tetefco Ker, 9122, 3123, »124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tele** St 440.
t: Koceoon 0L 2. Telefon Ster. 190.
BotepM M m vračajo. - Oaksd po tarifa.
UprmUtv«! UnMJant, Preicraov* (M. M Teleloa St 3122, 3123, 1124. 3125, 3124 I—Klttl oddelek: Ljubljani Prešernov
oEca 4. Telefon fe. 2492. Podružoica Maribor i ^teksantnnn ceal
U. 13. Teltloo 6t 455 PoHuMci Celje: Koccaovi alica it 1
Teleioe 6t. 190 Kateai pri pa št. 6et »vodih: Ljubljana fc. 11.842; Praha čisto 78.180: Wiea Nr. 105-241
Četrti dan razprave proti Puniši Račiču
čitanje izpovedi odsotnih prič, zlasti bivših poslancev, ki
prisotni na seji 20. junija
so bili
Beograd, 30. maja.
Par minut po 8. je predsednik otvoril četrti dan razprave proti Puniši Račiču in tovarišem, ki so zavzeli svoja običajna mesta. Najprej so bile zaslišane še one priče, ki so osebno prišle k razpavi, po končanem zasliševanju navzočih prič pa je predsednik čital izppvedi prič, ki niso bile osebno pozvane k razpravi, ali pa se vabilu niso odzvale.
Nadaljevanje zasliševanja
• v
pric
Bivši služitelj Narodne skupščine Nikola Iličič, ki je bil danes prvi zaslišan, podrobno opisuje potek dogodka. Ne spominja se, kaj je govoril Puni.ša Račič, ko je stal v klopi, slišal pa je, kako .ie pozival dr. Pernarja, naj se opraviči. Ko je začel Puniša Račič streljati, je priča zbežal v ministrsko sobo. Malo prej, preden je prišlo do streljanja, je še prinesel Puniši Račiču kozarec kisle vode. Na vprašanje enega izmed odvetnikov izpove priča, da je po prvem strelu bivši poslanec dr. Krnjevič planil proti Puniši Račiču. Na nadaljna vprašanja pravi, da je Puniša Račič oddal prvi strel na dr. Pernarja, drugega na Ivana Cirandjo in tretjega na Pavla Radiča.
Puniša Račič zahteva, naj se ta izpoved zabeleži v zapisniku. Na vprašanje predsednika, ali je priča videl tudi Jovanoviča-Luno, izjavlja priča, da se tega ne spominja, ker se je vse odigravalo z veliko naglico in so bili vsi zelo razburjeni.
Kot zadnja navzoča priča je bil še zaslišan beograjski kavar"ar Danilo Guteša. On pripoveduje, da je bil Puniša Račič še 19. junija v njegovi kavarni. Pozna ga dobro in ne more o njem reči nič slabega-Puniša ni nikdar govoril ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da misli na kak tak čin, kakor ga je izvršil.
Izjave v preiskavi zaslišanih prič
Predsednik je nato začel citati izpovedi onih prič, ki niso prišle, odnosno niso bile pozvane k glavni razpravi. Gre večinoma za izpovedi bivših narodnih poslancev, podanih deloma pred preiskovalnim sodnikom v Beogradu, deloma pa pri sodiščih v notranjosti države.
Bivši poslanec Andrej Bedjanič,
takrat tajnik N^Jdne skupščine, je vodi! zapisnik o seji 20. junijač On je izpovedal, da je Puniša Račič prišel k predsedniku Narodne skupščine in zahteval, naj kaznuje dr. Pernarja, drugače si bo sam poiskal zadoščenje in ga kaznoval za žalitve. Predsednik je nato zaradi nastalega nemira sejo prekinil. Puniša Račič pa je stopil na govorniški oder in začel streljati. Nato v svoji izpovedi podrobno opisuje potek dogodka ir. razmere, ki so vladale takrat v Narodni skupščini.
Bivši poslanec dr. Ljudevit Pivko
je pri zaslišanju izpovedal, da je šele po prvih dveh strelih spoznal, kaj se dogaja, ko je začul vzklik zadetega Pavla Radiča: *Jao, ma.iko, ubiše me!« Po zločinu je pobral na tleh ležeče prazne patrone in jih izročil komisarju skupščinske policije.
Bivši poslanec dr. Nikola Dragičevič
opisuje v svoji izpovedi potek seje ter izjavlja, da je Puniša Račič govoril mirno, da je pristopil k predsedniku in mu nekaj rekel, nato pa odšel na oder in potegnil revolver. Po prvih strelih je nastala v dvorani splošna zmeda in panika. Ko je priča videl, da sta padla dr.. Basariček in*Pavle Radič, je kot zdravnik skočil k njima, da bi jima nudil prvo pomoč, vendar pa je takoj spoznal, da sta bila že oba v agoniji.
Bivši poslanec Gjuro Kemfelja
je pri zaslišanju v preiskavi izpovedal, da je Puniša Račič 19. junija na seji Narodne skupščine grozil in govoril o uboju. Slišal je tudi grožnje Tome Popoviča, da bo padla glava Stjepana Radiča.
Bivši poslanec Mirko Račan
Je izpovedal, da mu je Puniša Račič usodnega dne že kmalu po pričetku seje pri skupščinski blagajni, kjer sta se slučajno sešla, rekel, da s Stjepanom Radičem ni mogoče delati in da se mora tu nekaj storiti. Račan je o tem takoj obvestil St.iepa-na Radiča in inž. Košutiča. Pavle Radič ie na to obvestilo izjavil, da se Puniše ni treba bati. V svoji nadaljnji izpovedi opisuje priča potek dogodka .
Skupščinski stenograf Vlada Nikolič
opisuje dogodek ter naglaša, da je imel vtis, da je hotel streljati Puniša Račič samo na dr. Pernarja in na Stjepana Radiča.
Bivši poslanec dr. Milan Kostič
ni bil navzoč na usodni seji in pri zaslišanju v preiskavi o dogodku samem ni vedel povedati ničesar. Nato je predsednik prečital daljšo izjavo, ki jo je podal pri svojem zaslišanju
Dr. Svetislav Popovič
seji dne 19. junija ni prisostvoval, pač pa je bil navzoč na seji 20. junija. Spominja se, da je Puniša Račič odobraval govor Tome Popoviča in njegov poziv, da je treba čast braniti s krvjo. Opisuje prepir z dr. Pernar-jem in prve strele. Opazil je, kako so po-
slanci ščitili Svetozarja Pribičeviča. Prisostvoval je končno prepiru, ki se je vnel po umorstvu med Lunetom in posl. Savo Ko-sanov ičem
Svetozar Pribičevič
Usodnega dne je sedel v prvi klopi na levi strani Stjepana Radiča in je bil tako neposredna priča vsega dogodka. V svoji izpovedi Pribičevič obširno popisuje potek seje ter poudarja, da je že med govorom Tome Popoviča. ki je bil nenavadno oster, prišlo do hudega prerekanja med vladno večino in opozicijo, ki je ogorčeno protestirala. Pribičevič sam je opozoril predsednika na grožnje Tome Popoviča z besedami: »Ali ne vidite, gospod predsednik, da grozi z umorom?«
Nadalje opisuje Pribičevič. kako je Puniša Račič. ki je dobil besedo za Popovičem, naenkrat prekinil svoj govor, odšel iz svoje klopi k predsedniški mizi in nato na govorniški oder ter potegnil revolver in za-klical: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, ga ubijem.« Kako je Puniša Račič streljal, ni videl, ker ga je skrbela usoda njegovih tovarišev. Videl je le. kako je Pavle Radič padel. Stjepan Radič je bil tega dne nenavadno miren in se sploh ni vmešaval v potek debate. Že na seji 19. junija je Pribičevič opozoril predsednika Narodne skupščine dr. Periča na to, da se govori o umoru in da se pripravlja atmosfera, ki upravičeno vzbuja bojazen, da bodo te grožnje uresničene. Končno iz;*vl.ia. da mu ni znano, ali je imel Puniša Račič Pri izvršitvi tega zločina kakšne pomočnike.
Dr. Juraj Krnjevič
zatrjuje, da je Puniša Račič streljal Iako hladnokrvno in premišljeno, da je vsak afekt izključen. Imel je vtis, da skrbno izbira svoje žrtve. Ka seji dne 19. junija je slišal, ko je Toma Popovič dejal, da je treba Stjepana Radiča ubiti. Puniša Račič je tedaj te besede odobraval.
Dr. Albert Kramer
opisuje potek seje 20. junija; atmosfera na seji je bila tako napeta, da je bil prepričali, da bo prišlo do hudih dogodkov. Slišal je grožnje Tome Popoviča in govorice, ki so se širile v parlamentarnih krogih, da se pripravlja uboj. Med govorom Puniše Rači-ča je stal v neposredni bližini govorniškega odra in zato točno videl, kako se je d mina izvršila. Račič je hladnokrvno in premišljeno streljal na Stjepana Radiča in mislil je, da bo streljal tudi še na Svetozarja Pribičeviča. Slišal je tudi, kako je po dogodku soobtoženi Jovanovič - Lune odobraval zločin.
Bivši poslanec Sava Kosanovic
je pred atentatom sedel na levi strani dvorane Govoru Tome Popoviča ni posvečal pažnje. V idel pa je, kako je minister ver Obradovič skušal zadržati Punišo Račiča. Stjepan Radič je v tem hipu skušal zapustiti poslansko klop. Dobro se tudi spominja žalfstnega izdiha na smrt pogodenaga Pavle Radiča: »Jao, majka moja!«
Dr. Prvislav Grisogono
govorov Popoviča in Račiča ni poslušal. Tik pred atentatom se je razgovarjal s takratnim zeinJjuradniškim voditeljem Joco Jcva-novičem. ču! je dva strela, ni pa videl strelov. ker so mu drugi zakrivali pog.ed Dvignil se je M7 sedeža in tedaj opazil, kako se Stjepan Radič drži za trebuh. Spo nmja se. kaki jw padel dr Basariček, a kot zadnji j- bil ?.-hM Pavle Radič., Puniša Račič je nato mirnega t-c raka odšel v iriiiistrf-ko S0')0. Na levi stiar«! je po strelih iij<al mil prepir. tekom kalnega je Jovan)v:5 - Lune dejal: 2Tisk" s* pere čast. To ni konec, to je samo začetek.«
Dr. Gregor Žerjav
je izpovedal, kako je sedel usodnega 20. junija na svojem običajnem prostoru na levici. Račič je v svojem govoru očital opoziciji njeno zadržanje. Videl ga je, kako je stopil k desni govornici in kako je začel streljati. Opazil je tudi, da je streljal na Stjepana Radiča. Ko je padel Pavle Radič, je pristopil k njemu in pozval prisotnega zdravnika dr. Dragičeviča, da mu nudi prvo pomoč. Zatem je čul prepir z Jo-vanovičem, ki je branil Punišo Račiča.
Bivši poslanec dr. Ivan Ribar
se je pred krvavim dogodkom nahajal na neki odborovi seji. Ker je potreboval posl. dr. Vulanoviča, se je napotil v skupščinsko dvorano. Ko je vstopil, je slišal dva, tri strele. Hipoma je skočil v vežo in dejal novinarjem- »iTu notri je splošen boj.« Imel je vtis. kakor da se strelja vse vprek.
Izpovedi bivših poslancev Ivana Klajiča, Ivana Bankoviča. Franja Novosela, Antona Babica, Juraja Demetroviča. Mate Klariča, Ljubomira Maštroviča, dr. Hinka Krizmana ne vsebujejo nikakih novih momentov in se v glavnem krijejo z izpovedmi drugih očividcev.
Dr. Vladko Maček
opisuje v svoji pismeni izpovedi potek seje. Sedel je poleg dr. Pernarja. Spominja se, kako je Puniša Račič dobil besedo zaradi osebnega pojasnila. Ko je stopil k govornici, je vzkliknil: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, bo poginil.« Videl je, kako je skušal minister Vujičič prijeti Račiča od zadaj in kako je ta streljal na dr. Pernarja.
Bivši poslanec Imbre Sthlč izpoveduje, da so padali medklici z vseh strani. Med govorom Puniše Račiča je odšel
iz dvorane in ko se je vrnil, so že odmevali streli. Opisuje nadalje dogodke in dostavlja, da je bil Stjepan Radič popolnoma miren in sploh ni delal nikakih medklicev.
Bivši poslanec Ivan Čelan
opisuje potek dogodka in izjavlja, da je Puniša Račič streljal hladnokrvno in premišljeno. O Tomi Popoviču pripoveduje, da je tudi on slišal, kako je grozil z ubojem.
Predsednik je nato ob 12.10 dopoldansko razpravo zaključil in odredil nadaljevanje za 3. uro popoldne.
Popoldanska razprava
Na popoldanski razpavi se je nadaljevalo čitanje izpovedi raznih prič. podanih pred preiskovalnim sodnikom. Prečitanih je bilo tudi več izjav oseb, ki so na galeriji prisostvovale usodni seji 20. junija. Med drugimi so bile prečitane izjave bivših poslancev Rude Bačiniča, dr. Vukoviča. dr. Brk-Ijačiča, dr. Shvegla. dr. Košutiča. uradnika bivše Narodne skupščine Ljube Niniča in skupščinskega stenograia Svetka Staniča.
Bivši poslanec Stjepan Valjevac
pravi, da je slišal Tomo Popoviča in Punišo Račiča, kako sta grozila, da bodo padale glave. V trenutku, ko ie predsednik prekinil sejo in je Puniča Račič šel na govorniški oder, je pristopil Dragutin Jovanovič-Lune k dr. Pernarju in mu zaklical: »Če te ne bo ustrelil Puniša Račič, te bom pa jaz.«
Inž. Avgust Košutič
ožji sotrudnik Stjepana Radiča, obširno opisuje dogodek in med drugim tudi navaja, da je obtoženi Dragutin Jovanovič-Lu-ne v trenutku, ko je Puniša Račič izbiral svoje žrtve, večkrat zaklical: »Puniša, Puniša!« Imel je vtis. da je Jovanovič podpihoval Punišo Račiča in da ga je s temi klici bodril in opozarjal, naj nikogar ne pozabi. O Tomi Popoviču navaja med drugim tudi to, da je v Giljanih tamošnjemu učitelju Gjorgju Milovanoviču in duhovniku Jovanu Petroviču pred odhodom v Beograd izjavil: vSedaj »retn v Beograd, da s svojo roko in s svojim revolverjem ubijem Radiča.«
Bivši poslanec Pasarič
opisuje dogodek in med drugim navaja, da je že par dni poprej slišal, da pripravlja Puniša Račič nekako zaroto. Opozoril je na to Stjepana Radiča in druge člane svojega kluba. Usodnega 20. junija je opozori! tudi predsednika Nar. skupščine, da ima Puniša Račič pri sebi revolver. Stjepan Radič je bil tega dne zelo miren in s svojim ponašanjem Račiču ni dal nikakega povoda za tak nastop.
Trgovec Aleksander Keres
se je seznanil s Punišo Račičem 1. 1926. kot zastopnik neke tvrdke za prodajo poljedelskih strojev. Račič mu je ob neki priliki v razgovou pripovedoval, da bi bilo treba ubiti Stjepana Radiča. Ko so se par dni pred umorom pojavile govorice, da se nekaj pripravlja, se je spomnil tega razgovora ter pisal Stjepanu Radiču. Pavlu Radiču in še nekaterim drugim poslancem, naj se čuvajo Puniše Račiča.
Nadalje so bile prečitane še številne druge izpovedi, ki v glavnem opisujejo potek seje in znane momente iz dogodka samega.
Bivši poslanec dr. Sekula Drljevič
trdi v svoji izpovedi, da je obtoženi Jova-novič-Lune z revolverjem v roki izpraznil prostor med Račičem in dr. Pernarjem. Iz mnogih znamenj sklepa, da je bil atentat že prej pripravljen.
Adam Pribičevič
izpoveduje, da so pred krvavim dogodkom v Narodni skupščini prihajali k njemu razne osebe, ki so ga opozarjale, da pripravlja Puniša Račič umor v Narodni skupščini. Te vesti je sporočil tudi svojemu bratu Svetozarju Pribičeviču.
Priči Milan Dragačevič in Milan Priva-lovič sta bili zaslišani glede izjave Adama Pribičeviča. Priči izjavljata, da sta inkriminirane vesti slišala v času, ko se je Puniša Račič nahajal v Južni Srbiji.
Danilo Ciganovič, Anica Ciganovič, Marica Bele in druge priče so izpovedali, da pop Dušan Subotič ni bil v Zagrebu in da zato v Zagrebu ni mogel nikomur izjaviti, da se pripravlja umor v Narodni skuoščini. Priča Gizela Hitrec pa zatrjuje, da je slišala v stanovanju Ciganoviča v Zagrebu; kako je pop Dušan Subotič pripovedoval, da se pripravlja umor v Narodni skupščini.
Razprava se bo nadaljevala jutri ob 8. zjutraj.
Nase broflovie odplulo proti Afriki.
Malta, 30. maja p. Danes ie jugosloven* s k/5 vojno b rodov je po šestdinevnem biva* nju na Malti odplulo v Bizerto. Jugoslo* venski mornarji m oficirji so na Malti prisostvovali raznim svečanostim in mor* nariškim vežbam. Tudi v Bizerti ostane jugosloveisko brodovje več dni. Francoska mornarica mu pripravlja presrčen in sve* čan STvrejem.
Kongres jugoslovenskih tiskarnarjev
Beograd. 30. maja. p. 28., 29. in 30. innija se bo vršil v Novem Sadu kongres tiskarnarjev iz vse države.
»Volitve kratkokrilk" v Angliji
Miren potek. - Ogromna udeležba mladih volilk. - Rezultati bodo znini šele danes.
London, 30. maja, g. Ob izredno veliki udeležbi volilcev, zlasti pa volilk, so se danes vršile volitve v angleško poslansko zbornico. Dosedaj še ni poročil, da bi bil kjerkoli kaijen red. Pričakovati je zato, da so volitve povsod potekle brez večjih incidentov.
Angleški parlament šteje 615 poslancev, od katerih je bilo treba danes izvoliti 596. Volitve v enem volilnem okraju so bile odložene, ker je eden izmed kandidatov pred par dnevi nenadoma umrl. V ostalih 18 okrajih se volitve niso vršile, ker je bil postavljen samo po 1 kandidat. Volilni akt je trajal od 7. zjutraj do 9. zvečer. Zato ob 11. še niso znani rezultati iz nobenega okraja. Tekom jutrišnjega dne bo mogoče ugotoviti volilne izide v približno 400 okrajih.
Za potek in za rezultat volitev vlada v Londonu ogromno zanimanje. Vse mesto je še pozno zvečer na nogah, javni lokali so vsi prenapolnjeni. Vendar do tega momenta še ni znan niti en končni rezultat, temveč le izidi s posameznih volišč. Redakcije listov in mnogi večji lokali imajo pripravljene velike transparente, na katerih sproti objavljajo došla poročila.
Največje zanimanje javnosti je osredotočeno na udeležbo žensk, ki so pri teh volitvah prvič pripuščene v tako
ogromnem številu. Danes so lahko volile vse ženske, ki so stare 21 let. Zato so dobile volitve med publiko hudomušni naziv »volitve kratkokrilk«. Ženske so se svoje voiilne pravice poslu-žile v izredno velikem številu. Njihova udeležba pri volilnem aktu je bila številnejša od moške. Zlasti zjutraj in proti večeru so navalile na volišča. Celo služkinje so se odzvale skoro polno-številno. Nameščenke tovarn in drugih večjih podjetij so ne glede na stranko običajno korakale na volišča kor-porativno v velikih skupinah. Taki sprevodi so se ves dan pomikali po londonskih ulicah.
Kako se bo ta izredno velika udeležba ženskih volilk poznala pri volilnem rezultatu, sedaj še ni mogoče presoditi. Kakor pa kaže, volilke politične situacije niso spremenile, ker so po ogromni večini volile v smislu rodbinske tradicije. Poročene žene so volile s svojimi možmi, dekleta pa ali s starši ali pa s svojimi fanti. Zato je splošno prepričanje, da so tudi danes odločili usodo angleškega parlamenta moški.
V Londonu sta se pripetila med volitvami dva tragična slučaja. Na nekem volišču je zadela kap starejšega moškega, na drugem volišču pa boleh-no ženo. Oba sta bila takoj mrtva.
Mironescu o uspehih beograjske konference
Male antante
Popolna identiteta interesov držav Male antante — Odnošaji napram Rusiji so ostali nespremenjeni — Smernice za sodelovanje v gospodarskih vprašanjih
Bukarešta, 30. maja, g. Rumunski zunanji minister Mironescu je po svojem povratku iz Beograda podal novinarjem izjavo o uspehih beograjske konference. Kar se tiče konference, je dejal Mironescu, da se je v prvi vrsti razpravljalo o kompleksu vprašanj, ki interesirajo vse tri države Male antante. V tej diskusiji se je ugotovila popolna identiteta interesov in stališč držav Male antante. Minister Mironescu je govoril tudi o ruskem vprašanju ter je ugotovil, da se mora z ozirom na podpis Litvinovega pakta to vprašanje obravnavati s posebnega stališča. Zunanji ministri Male antante so ugotovili, da v odnošajih do Rusije ni nastopila nikaka izprememba.
Mironescu je nato govoril o manjšinskem vprašanju ter je izjavil, da bo Mala antanta skupno s Poljsko in Grčijo vztrajala na že preie formuliranem stališču glede manjšinskega vprašanja, ki ga bo obrazložila v posebni spomenici. Kar se tiče inicijative komiteja
trojice Društva narodov, je Mala antanta mišljenja, da publiciteta v tem oziru ni potrebna, ker ni v interesu dotičnih držav, niti v interesu manjšin. Procedura v tem vprašanju se ne more izpremeniti brez odobritve interesira-nih držav.
Glede reparacij je izjavil Mironescu, da države Male antante nikakor ne bodo pristale na redukcijo svojih zahtev. Minister je nato govoril o gospodarskih odnošajih med državami Male antante ter je izjavil, da je gospodarsko vprašanje za sedaj v ospredju zanimanja. Kakor znano se je določil program, ki vsebuje tri točke, in sicer: 1. normalizacija gospodarskih odnošajev med državami Male antante, 2. špecijaliza-cija medsebojnih gospodarskih odnošajev in 3. gospodarska reorganizacija Srednje Evrope. Konferenca v Beogradu je odobrila te programne točke ter sklenila, da se bodo 1. septembra v Pragi sestali gospodarski strokovnjaki, da realizirajo ta program.
Peokret v Tukovi aferi -dogovor strank
Praga, 30. maja. g. Z ozirom na izpusti« tev soobtoženca dr. Tuke, Mache, se v krogih slovaške ljudske stranke smatra, da je v aferi dr. Tuke, ki je obtožen veleiz* daje, nastopil senzacijonalen preokret. Pri* čakuje se, da se bo preiskava skrajšala in da se bo obseg obtožbe reduciral na mini* mum. Listi trdijo, da se je med narodni* mi demokrati, agrarci in slovaško ljud* sko stranko v tej smeri dosegel političen dogovor. V interesu obstoječe koalicije je, da bi se vsa afera čimbolj gladko likvidi* rala.
Silna železniška nesreča na Daljnem vzhodu
Harbin, 30. maja. a. V bližini Kalgana je skočil v najhujšem diru s tira severni ekspresni brzovlak ter se prekotalil preko železniškega nasipa. Na mestu se je popo!« noma razbilo 9 potniških vagonov. Iz Har« bina odposlana rešilna odprava je dosedaj potegnila izpod razvalin 23 mrtvih in 78 težko ranjenih potnikov. Število žrtev pa se bo še znatno zvišalo, ker so doslej od* stranili šele ruševine treh vagonov.
Zasedanje delavske konference v Ženevi
Ženeva, 30. maja a. Na, včerajšnji seji 12. mednarodne delaivske konference je bil izvo-ljen predsednikom za tekoče zasedanje bivši nemški minister za delo Rrauns. Njegovo kandidaturo so predlagali francoski delegati in je bila soglasno sprejeta.
Volitev predsednika grške » republike
Atene, 30. maja g. Ministrski sivet le določi! volitev predsednika republik« na dan 3. junija, zaprisego predsednika pa na 5. junija. Nato bo kabinet podal ostaivfao ia se rekonstruiral.
Francoski in nemški glasovi o reparacijah
Paril, 30. maja. a. V francoski zbornici Je vložila skupina demokratske unije odločen protest proti ratifikaciji dogovora o plačevanju vojnih dolgov Ameriki in Angliji. Nastopila je tudi najodločneje proti vsaki nameri predčasno izprazniti Porenje in proti sprejetju ameriških predlogov za rešitev reparacijskega vprašanja.
Berlin, 30. maja. a. Na magdeburškem kongresu nemške socijalistične stranke je govoril nemški finančni minister Hilfer-ding med drugim tudi o poteku pariške re-paracijske konference. Obširno se je bavil z nemškim zavezniškim in ameriškim posredovalnim predlogom za rešitev reparacijskega vprašanja in podčrtal, da je dosedanji način reševanja tega težkega problema za Nemčijo sicer krivičen, vendar pa je kljub temu znak mednarodne kooperacije in mednarodne volje voditi politiko sprave in
miru.
Tropična vročina v Ameriki
Newyork, 30. maja ra. Vročinska val, ki Je koncem preteklega tedna zajel ameriško atlantsko obalo, Je doslej zahteva-i 2 smrtni žrtvi; še bitjša vročina je pritisnila v metiropolitanskem okraju, od koder poročajo celo o 92 primerih smrti zavoljo vročine.
Požar na Poljskem
Varšava, 30. maja, ra. Včeraj ie v mestu Nižnjevu v stentslaivsketn ofcTaiu izbruhnil požar. ki ga zavoljo viharja ni bilo moči pogasiti. Pogorelo je preko 70 hiš k 130 drugih poslopij.
Konkordat Rumunije z Vatikanom
Bukarešta, 30. maja p. Parlament Je, siedeč vzgledu senata, odobril od vlade predloženi zakon o konkordatii s Sv. stolioo. Za konkordat je glasovalo 119 poslancev, proti 1.
Namesto treh samo ena državna opera?
Upravnika beograjskega in zagrebškega gledališča za eno samo državno opero, ki bi izmenoma gostovala v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani
Beograd, 30. maia č. Dames dopoldne je minister prosvete Boža MaJcsiinovič sprejel upravnika zagrebškega in beograjskega gledališča dr. Treščeča in M.laffia Prediča. Izjavila sta, da sta bila pri prosvetnem ministru zaradi vprašanja oper v naši državi. Poudarjala sta, da je ugotovljeno, da naše finančne možnosti ne dopuščajo vzdrževanja treh oper. Opera kot privatno podjetje a® pa kot podjetje, ki se vzdržuje z lastnimi dohodki, ne more obstojati brez posebne državne subvencije. O ureditvi našega opernega vprašanja sta se pojavili dve različni mnenji. Prvo je, da državi ni treba trositi mnogo denarja za opero, češ, da je liuksus. Drugo mnenje zastopa stališče, da mora država brezpogojno vzdrževati opero. V glavnem t>a se strinjajo vsi, da so tri opere odveč. Prevladuje namreč mnenje, naj se namesto treh oper osnuje ena sama državna opera, ki bi izmenoma gostovala v Beogradu, Zagrebu
in Ljubljani. Pri tem se je pojavilo vprašanje fimaarsi rani a potovanja ansambla med temi tremi mesti. To vprašanje naj bi se uredilo tako, da bi se gostovalo v tamiusiih. Taka rešitev opernega vprašanja bi odgovarjala finančni^ zmožnosti države ter občinstva, ki plačuje opero, nadalje njeni produkciji ter pevcem. Prosvetni minister Maksi.rnovič je zaslišal oba upravnika gledališč ter je izjavil, da se bo zgodilo tako. kakor bodo predlagali gledališki strokovnjaki in drugi činitelji. Minister gleda vsekakor s simpatijami na vprašanje osnovanja ene same opere za vso državo. Upravnika beograjskega in zagrebškega gledališča sta zaključila razgovor z vašim dopisnikom z izjavo, da je osnovanje ene same opere namesto-dosedanjih treh brezpogojno edina možnost rešitve opernega vprašanja, čeprav bi se tudi kaj drugega podvzelo ali skušalo napraviti.
Svečana otvoritev ljubljanskega velesejma
Novi zakoni pred Vrh, zakonodajnim svetom
Po končani razpravi o invalidskem zakonu bo VZS pretresal načrt zakona o dvilnosodnem postopku — Ministrskemu svetu je bil predložen novi gozdni zakon
Beograd, 30. maja, p. Vrhovni zakonodajni svet je na današnji popoldanski
seji nadaljeval podrobno razpravo o načrtu invalidskega zakona. VZS je proučil predloženi načrt do prehodnih določb. Med sejo je bilo članom VZS razdeljen mačrt zakona o civilnosod-nem postopku, ki bo prišel na vrsto takoj po končani razpravi o invalidskem zakonu.
Beograd, 30. maja, p. Na sinočni seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom generala Petra Ziv-koviča v Topčideru, je namestnik mi-
nistra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi poročal o pravkar zaključeni konfe renči Male antante. Zatem je minister za šume in rudnike inž. Radojevič poročal ministrskemu svetu, da je izgo-tovil načrt gozdnega zakona. Načrt bo izročen predsedniku vlade v proučitev s prošnjo, da ga nato predloži Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zakonski načrt so sestavili strokovnjaki po dolgih študijah. Novi zakon bo izenačil dosedanja pokrajinska zakono-dajstva ter ustvaril enotne določbe glede gozdov za vse ozemlje države.
Pred prihodom kralja na Bled
Beograd, 30. maja p. Danes se Je vrnil v Beograd Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je skoro teden dni bival na oddihu v Topoli. Kakor se zatrjuje, bo kralj že prihodnje dni odpotoval na Bled.
Novi Sad za premestitev pravne fakultete iz Subotice
Novi Sad, 30. maja p, 31. maja pri spe v Beograd delegacija no vosa diskih meščanov. Delegaciji« bo vodij mitro-polit Irenej. Deputacija bo izročila predsedniku vlade general« Petru Ž:v-koviou in ministru prosvete Boži Ma-ktsimoviou spomenico glede premestitve pravne fakultete iz Subotice v Novi Sad V Sufoobici naj bi se namesto pravne ustanovila poljedelska fatoliteta
Imenovanje komisarja v invalidskem udruženju
Beograd, 30. maja. č. Minister za soci* Jalno politiko in narodno zdTavje dr. Mate Drinkovič je imenoval vojnega invalida, generala v p. Nikolaja Tomaševiča za kos misarja v udruženje vojnih invalidov. Pri« mana mu je pravica, pregledati vse po* slovanje osrednjega odbora in ožjega osrednjega odbora invalidskega udruženja ter v sl-učaju potrebe odstaviti posamezne ali pa vse člane teh odborov z njihovih mest in prevzeti vodstvo udruženja z vse* mi pravicami, ki jih je imel doslej osred* nji odbor udruženja vojnih invalidov.
Čehoslovaki in Bolgari na naših pomorskih akademijah
Beograd, 30. maja. č. Za naše pomorske trgovske akademije v Bakru, Dubrovniku in Kotorju se mnogo zanimajo tudi na Ce* škoslovaškem in na Bolgarskem. Sedaj je v L razredu pomorske trgovske akademi* je v Bakru 15 češkoslovaških dijakov, so pa tudi v Kotorju in Dubrovniku. Čeho* slovaki puste vzgajati svoj naraščaj na pasih navtičnih šolah predvsem za svojo rečno plovbo na Dunavu. Razen tega na* merava Češkoslovaška osnovati tudi svojo pomorskostrgovsko brodovje, ki naj bi mu tvorila v prvem času podlago dva češko« slovaška trgovska parnika m za katerega mora preskrbeti izučene pomorščake. Na pomorski trgovski akademiji v Bakru je tudi en bolgarski dijak, ter se je bol* garska vlada informirala pri merodajnih činiteljih v Beogradu o delu in organizaciji naših pomorskih trgovskih akademij, ker hoče odposlati še več svojih dijakov na šolanje k nam.
Trgovinska pogajanja s Poljsko
Beograd, 30. maja č. Poljska delegacija, ki se bo z našo delegacijo pogajala o za-kjučitvi trgovinske pogodbe, bo dospela v Beograd prihodnjo nedeljo. Pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med našo državo in Poljsko se bodo pričela že v ponedeljek Poljski delegaciji bo načeloval beo grajski poljski poslanik Babinski. naši delegaciji pa administrativni pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič.
Diplomatski poseti
Beograd, 30. maja. č. Danes sta posetila zastopnika zunanjega ministra dr. Kuma* nudija in njegovega pomočnika Boro Jef* tiča ameriški poslanik Prince ter italijan* siri poslanik Galli.
_ Naš generalni konzul v Trstu dr. Mom* čilo Jurišič je došel v Beograd na referi* ranje ter je bil sprejet od zastopnika zu* nanjega ministra dr. Kumanudija.
Seja upravnega odbora Narodne banke
Beojrrad, 30. maja p. Danes se je vršila pod predsedstvom guvernerja Bajlonija seja upravnega odbora Narodne banke. Upr. odbor je rešil večje število prošenj glede podaljšanja sezonskih kreditov. Zatem sta viceguverner Andra Radovič in generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič poročala o reviziji podružnic Narodne banke v Banjaltiki in Osijeku. Končno je uoravni odbor sklenil, da zastopata Narodno banko na predstoiečem kongresu Saveza denarnih zavodov SHS guverner Bajloni in generalni direktor Novakovič. Kongres bo 7. julija v Zagrebu. Odtod odpotujeta guverner Bajloni in generalni direktor Novakovič na inšpekcijsko potovanje na Sušak, Split, Dubrovnik, Cetinie in Sarajevo, kjer bosta nregledala poslovanje tamošnjih podružnic Narodne banke.
Konference v predsedništvu vlade
Beograd, 30. maja. 6. Popoldne je imel predsednik vlade general Živkovič v evojem kabinetu daljšo konferenco, ki sta ji poleg drugih prisostvovala tudi minister pravde dr. Srskid in minister za kmetijstvo dr. Frangeš. Razen tega je posetil predsednika vlade tudi finančni minister dr. Švrljuga in ž njim dalje časa konferiral. Nekaj časa je tej konferenci prisostvoval tudi generalni direktor državnih dolgov Vitomir Kon<stan-tinovič. Med drugim so razpravljali tudi o reparacijskem vprašanju.
Smrtna nesreča poročnika
Novi Sad, 30. maja. č. Snoči ob 8. sc je poročnik Fran Derkos odpeljal z nekim svojim tovarišem na motociklu v Sremske Karlovce. Na povratku se je zaletel s svo* jim motorjem v brzojavni drog ob cesti, pri čemer je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Pe* trovaradinu, kjer je davi umrl. Starši po* nesrcčenega poročnika žive v Zagrebu.
Sprememba pravilnika za prodajo soli
Beograd, 90. maja. p. Minister financ je podpisal odlok, s katerim odobrava rešenie uprave monopola glede ukinitve 5J. 4. in 14. ter izpremembe čl. 12. in 13. pravilnika o prodaji soli na drobno in na debelo. S temi spremembami je ukinjena omejitev prodaje soli na drobno na ' protokolirane tvrdke in obratovališča.
Trgovinski minister v Zagrebu
Beograd, 30. maja t. Minister trgovine in industrije dT. Mažuranič bo odpotoval jutri dopoldne v Zagreb, fcjeT bo ostal par dni ter se udeležil proslave 23-letniCe obstoja ziveze indu-str i jcev.
Zija Vučitrn oddan v umobolnico
®koplje 30. maja. p. Zija VuSitrc, ki je svoiečasno ubil v Pragi atentatorja albanskega po»lanika Cena b3ga, in na t rvratku v Albanijo v Južni Srbiji več uradnikov in potnikov, je bil oddan v umobolnico, da ee ugotovi njegovo duševno stanje. Vučitrn je v poslednjem času pokazal znake duševne zmedenosti.
Včeraj Je Slovenija praznovala veličasten dan, praznik dela in slovenske podjetnosti. Ob številni udeležbi odličnih gostov io v slovesnem razpoloženju se ie opoldn« zvršila svečana otvoritev devetega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Otvoritvi je v imenu Nj. Vel. kralja, kot visokega pokrovitelja našega velesejma, prisostvoval divizij-ski general g. Sava T r i p k o v i č, v za-stopstvu trgovinskega ministra načelnik dr. M a r n, v zastopstvu zunanjega ministra pa direktor konzularnega oddelka dr. P r e d i č Dalje so biH navzoči veliki župani dr. V o-d o p i v e c, oblastni komisar dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Puc. ljubljanski diplomatski in konzularni zbor ter številni predstavniki oblastev, korporacii. industrije in trgovine. Kot predstavnik hrvatskega gospodarstva je bil pri otvoritvi navzoč tudi predsednik Saveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji ter častni predsednik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice g. Š a n dor Aleksander. Med ostalimi gos« smo opazili tudi znanega angleškega publicista in prijatelja jugosiovenskega naroda g. Setona W a t s o n a.
Pred seimskim uradom je predsednik g. Fran B o n a č v imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma v kratkem govoru pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, divizijske ga generala Savo Tripkoviča. velikega župana dr. Vodopivca, oblastnega komisarja dr Natlačena, zastopnika trgovinskega ministra dr. Marna, zastopnika zunanjega ministra dr. Prediča, župana dr. Puca, predsednika g. Šandorja Aleksandra ter polno-številno zbrani konzularni zbor. V svojem govoru je izrazil zahvalo za naklonjenost Nj. Vel. kralju, ki je tudi letos izkazal ljub. lianskemu velesejmn čast, s tem da je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo. Povdaril le važnost veleseimskih prireditev za gospodarski napredek Slovenije, za tehnično izpopolnitev naših obratov podčrtal pa je tudi splošno kulturen pomen razstav, ki se vsako leto prirejajo pod okriljem ljubljanskega velesejma. Na koncu govora je ponovno izrazil zahvalo za podporo Nj. Vel. kralja, nakar je godba intonirala državno himno.
Veliki župan dr. Vodopivec je nato ▼ svojem govoru v imenu predsednika vlade generala Zivkoviča čestital funkciionarjem k uspeli letošnji prireditvi nakar je direktor dr. Predič izročil pozdrave trgovinskega ministra. V svojih izvajanjih je dr. Predič povdaril kolosalen napredek Iiubljanskih sejmskih prireditev, ki zaslužijo vso pomoč iti podporo.
Po oficijelni otvoritvi se le vršil ogled Po veleseimu, katerega so se udeleSli odlični gostje pod vodstvom predsednika velesejma g. Fr. Bonača, ravnatelja velesejma dr Dularja in ostalih veleseimskih funkci-jonarjev.
Prvi utis, ki ga napravi razstavišče Je nadvse ugoden. Ugotoviti moramo, da se
naš velesejem vedno bolj izpopolnjuje ta razvija v mednarodno prireditev, kar nam priča rastoča udeležba inozemstva. Letošnji velesejem brez pretiravanja prekaša vse dosedanje prireditve. Razstavišče ie z razstavljenim blagom naravnost prenapolnjeno Ves obsežen prostor med paviljoni je skoro do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji m napravami, ki so večinoma v obratu, z razstavljenimi avtomobili in avtobusi, ki jih ni bilo mogoče spraviti v paviljone in najrazličnejšim razstavnim blagom, ki se lahko razstavi na prostem. Naši pohištveni mizarii iz Ljubljane, Št Vida in Vižmarjev, znani po solidno-sti in dovršenosti izdelkov ter no zmernih cenah, so tudi letos, morda še v veCfi meri kakor lani, pokazali, da se jim ni bati niti inozemske konkurence, kajti razstav, ljeno pohištvo je tako po okusni izberi uporabljenega materijala, po arhitektonsko dovršenih oblikah kakor tudi po vseskozi solidni izdelavi na višku moderne umetnostne obrti.
Šport
Gradjanski: Primorje
Bogato je založena tudi razstava gospodarskih strojev. Naš kmetovalec ima tu priliko spoznati prednosti različnih kmetijskih strojev, od najpriprostejšega do najpopolnejšega, priliko pa ima tudi videti, kako delujejo ti stroji v obratu. Bogata ie tudi razstava industrijskih in obrtnih strojev zlasti strojev za obdelovanje lesa in pletilnih strojev. dalje avtomobilska razstava, ter razstava modnega blaga, modnih potrebščin, radijskih aparatov itd. Veliko zanimanje vzbuja tudi uspela razstava meščanskih šol in razstava plemenske perutnine.
Po obhodu po veleseimu se je v Ljubljanskem klubu v Kazini vršil slavnostni obed na katerem je predsednik g. Bonač pozdravil goste v imenu predsedstva velesejma, dr. Novak pa kot domačin Ljubljan skega kluba. Pri tej priliki so izrekli napit-nice: direktor dr. Predič, predsednik Zbor. niče TOI g. Jelačin ml. generalni tajnik Zbornice za TOI dr. Fran Windischer, glav. ni tajnik Zveze jndustrijcev inž. Šuklje. Za pozdravne napitnice pa se je zahvalil v imenu konzularnega zbora italijanski generalni konzul g. Raineri, v imerm številnih hrvatskih gospodarskih korporacij pa g. Sandor Alexander.
* i
Med Tenkimi tujimi tvrdkamt na sel-mu vzbuja posebno pozornost Van Berkelo. va koja, s svojimi natančnimi, tudi pri nas v Sloveniji znamenitimi tehtnicami. Njena razstava je bogata, zlasti pa je pestra izbira. 2e včeraj Je tvrdka Berkel sklenila lepe kupčije in bila predmet splošne pozornosti. Imeli smo priliko uveriti se, da je tvrdka Berkel velikansko podjetje, ki dobavlja svole tehtnice in stroje za narezke 48 državam. V Ljubljani skoro ni trgovine, ki ne bi imela Berkelove tehtnice.
Primorsko pismo
V Trstu, 27. majnrka. Te dni je izšla statistika o tržaškem poštnem prometu, ki izkazuje okoli 90 ti* soč prihajajočih in samo okoli 40 tisoč odhajajočih poštnih pošiljk na dan. Okoli 20 tisoč pošiljk gre v poštne predale, od koder jih jemljejo stranke same, okoli 20 tisoč jih gre s poštnimi vozili naravnost naslovljencem, okoli 50 tisoč pa jih raz* nosijo pismonoše, katerih je 140. Da se pismonošam prihrani tekanje po stopnicah, so uvedene za navadne pisemske pošiljke v hišnih vežah za vse stranke v hiši skri* njice, v katere mečejo pismonoše take po* šiljke, dočim pa morajo priporočene in vrednostne pošiljke vročati osebno stran* kam. Zanimiva je velikanska razlika med številom prihajajočih in odhajajočih po* šiljk: 90 proti 40 tisočim.
Prodajanje tujih srečk je v Italiji pre* povedano, kar pa ne ovira raznih podjet* nih ljudi, da bi si ne skušali s prodajo ta* kih srečk zaslužiti kakega priboljška. Var* nostna oblast pa jih seveda zasleduje vso vnemo in se je dogodilo tako, da je pred kratkim bilo v Gorici obsojenih več takih prodajalcev. Sodišče jim je prisodilo po en mesec zapora m po 350 do 5000 lir globe, kar gotovo ni bilo majhno prescne* čenie zanje.
Nič manj presenečen, čeprav zaradi dru* ge stvari, je bil oni dan lovski čuvaj go* riškega trgovca Bomb; ga, kcf je lazil po majhnem gozdu nad Sv. Lovrencem pri Moši v bližini Krmina, kjer mu je nena* doma stopil nasproti rjav medved. Mož je zbežal pred zverjo, a ljudje, ki jim je pri* povedkjval o tem srečanju, mu niso hoteli verjeti. Končno pa so se le lovci spravili rad zver in jo je ustrelil Riko Tcrpin iz Solkana. Medved je bil še mlad, a meril je vendar le okoli 1.50 m. Goriško občinstvo je z velikim zanimanjem ogledovalo raz* stavljeno mrtvo zver.
Gospodarske razmere na Goriškem se slabšajo od dne do dne. Za hudo zimo, ki je uničila veliko trsja in sadinega drevja, prihaja sedaj poletna vročina brez pomla* danskega prehoda in mnogim krajem že preti suša. Tako bo brez dvoma ime! go* riški kmet slabo leto. Slabo pa je tudi v vsem ostalem gospodarskem življenju. Za* služka ni in ljudje se izseljujejo v vedno večji meri. Tako se je izselil v jugoslo* venski Maribor največji trgovec in gostfl* ničar v Spodnji Idriji, Fran Božiček, nje* govo posestvo pa je kupil lesni trgovec Janko Likar iz Vojskega. Iz Vojskega so se te dni izselili v inozemstvo trije doma* čini. GoresDole «0 dale v- francoske rud* mke že 18 ljudli. Tako ni več na Goriškem občine, ki bi ne imela po več svo iih do* mačinov v inozemstvu, zlasti na Franco* skem, kjer pa pravijo, da se res nekaj bo* lje zasluži, da pa so franki vendar le kr* vavo prigarani.
Poleg drugih nesreč pa celo ogenj ne prizanaša našim ljudem. Tako je v zad* njem času v Spodnji Kanomlji pri Idriji pogorela hiša rudariu Josipu Podobniku, pri Sv. Tomažu na Krasu pa gospodarska poslopja posestnikoma Josipu Antončiču in Sar^žinu.
V Tolminu so se končno vendarle začela dela za novi vodovod, ki je tako nuino potreben, ker ie pomanikanje vode od dne do dne občutljivejša Domačini upajo, da
bo pri teh delih tudi zanje kaj zaslužka, ako jim ga ne bodo odjedli od drugod po* klicani tujci.
Nesreč z vojno m uničijo, ki jo je še vedno mnogo zarite v zemljo na področju nekdanje fronte, še ni ne konca ne kraja. Tako je v Selih na Spodnjem Krasu pet* letni Stanko Frančeškin, ki je bil z živino na paši, nevede stopil na vžigalnik, ki se mu je vnel pod nogo, mu prebil stopalo in na desni roki odtrgal tri prste.
Stališče Nemcev na Češkoslovaškem
Homntor,	maja. Na zborovanju
nemških agrarcev v Hommutovu je imel nemških agraren; v Homutovu je imel velik govor, v katerem je obrazložil stali* iče nemških vladnih strank na Češkoslo* vaškem. Med drugim je dejal, da Nemcem ni potrebno škiliti v Nemčijo, kamor lahko gledajo popolnoma svobodno. Pomagati jim ne more niti Nemčija, niti Avstrija. Te državi tega nočeta, niti ne moreta ker ra* bita svoje moči do skrajnosti za borbo za lastni obstoj. Nemci na Češkoslovaškem so navezani izključno na lastno moč in ta zadostuje, ako jo pametno uporabljajo. V češkoslovaški državi je mogoče Nemce ne* kaj časa zatirati, zatreti pa jih ni mogoče. To je utemeljitev nemškega aktivizma, ki stoji popolnoma na stališču čsl. države.
Pred posvetovanji
• V* 1	v •
o manjsinskem vprašanju
— Beograd, 29. maja. Iz Ženeve poročajo, da se sestane komisija, ki izdeluje referat o manjšinah, v četrtek 30. maja. Prvi sestanek sveta Društva narodov v Madridu bo 10. junija ob 10. dopoldne. Države Male antante bo na tem sestanku zastopal rumunski poslanik v Londonu Titulescu Češkoslovaški minister zunanjih del dr. Beneš in rumunski zunanji minister Mironescu se tega sestanka v Madridu ne udeležita. Naš delegat pri Društvu narodov dr. Šu-•nenkovič bo pred svojim odhodom v Madrid imel sestanek z namestnikom ministra zunanjih del dr. Kosto Kumanudijem.
Dva neuspela prekooceanska poleta
OVd Orcfaard, 30. maja. Letalo »Rumeni ptič« (Bijd ye!low), ki je biJo namenjeno v Pariz, se jc moralo po 20-miji.ulnem letu vrniti na aerodrom zaradi pokvarjenega rezervoarja za bencin. Dru®o letalo, »Zeleni blisk« (Green flash), se je moralo vrniti že takoj ob startu, ker se ma je pokvari! aparat. Obe letali bosta sikušali 5e danes ponovno startati, ker jima je treba le malenkostnih popravil.
Stavka bolgarskih tobačnih delavcev
Sofija, 30. maja p. Delavstvo tobačnih t«vam je proglasilo splošno stavfco. Delo je odložilo nad 25.000 delavcev. Slavika je izbr-uhnila za povišanje delavskih mead. Minister industrije posreduje med delavstvom in lastniki tobačnih tovarn.
Po daljšem presledku bomo imeli v ne« deljo zopet zanimivo nogometno priredi« tev. Lahko celo trdimo, da bo ta tekma najzanimivejša in najvažnejša letošnja bor« ba na ljubljanskih tleh.
Gradjanski je bil že od nekdaj respekt vzbujajoč gost. V svojstvu dolgoletnega prvaka Zagreba in večkratnega državnega prvaka je vzbujal s svojimi nastopi vse« splošno zanimanje ne samo v mejah naie države, temveč tudi reven nje.
Letos bi si bil v finishu skoro priboril podsavezno prvenstvo kljub neugodni po« ziciji. v kateri se je nahajal tik pred za« kijučkom zagrebškega prvenstvenega tek« movanja. Porazil je sicer v divji borbi svojega močnega rivala Haška, vendar ni bila zmaga kljub izdatnosti razmerja 4:1 dovolj visoko izražena, da bi se bil pov* spel na prvo mesto. Potreboval bi bil raz* merje šestih golov v svoj prid.
Toda Gradjanski ostane kljub vsemu najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka. Borbenost njegovega moštva vliva nasprotnikom vedno toliko respekta, koli« kor ga potrebuje, da se prerine v ospredje. Ali bo moštvo Primorja kos svoji nalogi, da odrine Gradjanskega od nadaljnjega tekmovanja?
Ljubljanska tla purgerjem niso simpa« tična. Pred leti so na svoji znameniti poti v Barcelono doživeli na ljubljanskem zele« nem polju malo presenečenje. Par let po« zneje so na istih tleh doživeli v borbi za državno prvenstvo pravcati debakl. Takrat so imeli protivnike v moštvu Ilirije. Upaj« mo, da bo tudi moštvo Primorja sledilo tem lepim vzgledom rz svetlih momentov naše nogometne zgodovine in nam prire« dilo prijetno iznenadenje. In to kljub si* gurnim prognozam, ki jih objavlja v prid purgerjev zagrebški tisk.
Koroška : Slovenija 6:3 (2:2)
V	Celovcu se je včeraj vršila nogomet« na tekma med slovensko in koroško repre« zentanco. Slovensko moštvo je nastopilo v že objavljeni postavi, samo v napadalni vrsti je bilo nekaj izprememb. Napadalna vrsta je bila sestavljena nastopno: Venko, SkrajnaT, Svetic, Nejžar, Trobevšek. Pod* savezni kapetan je imel pri sestavi moštva, ki predstavlja drugo garnituro Slovenije, precej težkoč.
O tekmi sami bi bilo javiti naslednje: V prvem polčasu so slovenski igralci pred* vedli dokaj dobro igro ter nadkriljevali Celovčane. Vodili so že 2 : 0. Pni gol je zabil Svetic, drugi gol pa iz Venkovega centra Nejžar. Po tem stanju je koroško moštvo iz centra desnega krila zabilo svoj prvi gol, kmalu na to pa zaradi lahkomi* selne napake LTnterre;terja doseglo izena« čenje.
V	drugem polčasa je slovensko mcr§tvo ▼ pogledu taktike nekaj časa nadkriljeva* lo svojega nasprotnika. Verovšek kot levi krilec je zabil tretji gol. Celovčani pa so kmalu izravnali ter v zadnji! 15 minutah dosegli še tri gole, od katerih bi bil slo« venski vratar lahko držal vsaj enega.
Kakor rečeno, je slovenska reprezentan« ca v prvem polčasu predvecfta lepšo igro kot Korošci V drugem polčasu pa je pod* legla tempu.
Sodnik g. Enzfelder je sodil korektno. Zmaga Celovčanov je popolnoma zasluže* na, čeprav je nekoliko previsoko izražena v rezultatu. Publike je bilo okoli 800. Pri tekmi je bil navzoč tudi jugoslovenski ge* neralni konzul dr. Miroševič. Pred tekmo sta predsednik koroškega saveza Pauer in podpredsednik LNP g. Betetto izmenjala pozdrave in darila.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Reka : Slavija 5 : 3, Reka rez. : Slavija rez. 6 : 0.
Zagreb: Danes se je vršila proslava Po« štanskega športnega kluba. Vršil se je no* gometni turnir, pri katerem so sodelovali Poštarji, Gradjanski, Primorje iz Ljublja* ne in Segesta iz Siska. Poštarji so porazili Segesto s 5 : 2 (1 : 2), G-radjanski pa je porazil Primorje s 6 : 3 (5 : 1). Z ozirom na nedeljsko tekmo za drž. prvenstvo med tema kluboma, objavljamo postavi, s kate* rima sta kluba nastopila: Gradjanski: Bra* tulič*Menicki, Tamfinna=Onljanič, Omzea, Kerstinng*Vidjevič, Bobnar, Pasinek, Kralj Kreč. — Primorje: Erman*Jež, Vidic*Sočan II, Jug II, Košenina*Čamernik, Glavič, Če« hohin, Terček, Kariž. Iz teh postav se vidi, da sta oba kluba postavila svoje rezerve in da bosta v Ljubljani seveda nastopila s svojima prvima moštvoma.
Dunaj: Pred 35.000 gledalci se je danes vršila finalna tekma za avstrijski pokal med Rapidom in Vienaio. Ta tekma je bi« la za oba kluba zelo važna, ker je šlo za to, kateri od obeh klubov bo sodeloval tekmovanju za srednjeevropski pokaL Zmagala je Vienna s 3 : 2 (2 : 1). Zvezni predsednik prof. Miklas je izročil kape« tanu Blumu pokal. Rapid bo nastopil v tekmovanju za srednjeevropski pokaL, ako postane avstrijski prvak.
Židenice: Admira (Dunaj) : Židenrce 5 : 2 (2 : 0).
ISSK Maribor : SK Ilirija 24:8 (12:5)
Včeraj se je v Mariboru vršila zaključna hazenska prvenstvena tekma med druži* nama državnega prvaka ISSK Maribor in SK Ilirije. Čeprav je mlada družina Ilirije nudila mnogo odpora, je vendar Maribor zasluženo izvojeval visoko zmago.
Ilirijanke so predvedle kombinatorno vzorno igro, bile pa so šibkejše pred go« lom. Kar je pripisati pomanjkanju tekmo« valne rutine. Maribor je ravno v rutinira* nosti imel največ prednosti.
Sodil je g. Schneller, objektivno, toda čestokrat v škodo ene ali druge družine.
Lahkoatletski miting SK Ilirije
Včeraj se je vršil na igrišču pri državnem kolodvor n nacionalni lahkoatletski miting SK IJi-riie, pri katerem ie poleg Ilirijanov starlalo tudi nekaj zagrebških atletov, članov kluba Marathon. Glavni rezultati so bili naslednji: Tek 100 m:
1.	Režek (Ilirija) 12 sek. Tek 1500 m: 1. Kumer (Marathon) 4.29. Tek 5000 m: 1. Spern 17.17,
2.	Tinta, 3. Kralj. Skok v višino: 1. ZuipanSč 1.60, 2. Jeglič. Skok v daljavo: 1. Stcpišmik 6.18, 2. Rež>ek,
3.	Outrata.
Met kiro-gle: 1. Jeglič, 2. ZupajnSč, 3. Baniko. Met diska: Banko 33.65. Me>t kladiva. 1. Nely Zupančič, 2. Rotar. švedska štafeta: 1. Ilirija I, 2. IKriiia II. Sta-i leta Maratbon je bila diskvalificirana.