316 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 317Paleontologija • Konodonti – verjetni predniki vretenčarjev Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • Paleontologija
Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • Paleontologija
Slovarček:
Anoksija. Odsotnost ali zelo hudo pomanj-
kanje kisika v morju.
Biostratigrafija. Veja stratigraf ije, ki se 
osredotoča na primerjavo in določanja re-
lativne starosti kamnin na podlagi fosilnih 
združb, ki jih vsebujejo. 
Dinof lagelati. Enocelični, bičkasti, prete-
žno planktonski organizmi. 
Kronostratigrafija. Veja stratigraf ije, ki 
preučuje starost kamnin glede na čas.
Nanofosil. Fosil velikosti od enega do pet-
deset mikrometrov.
Paleoekologija. Veda o odnosih organizmov 
z okoljem v geološki preteklosti; del ekolo-
gije, ki se ukvarja z značilnostmi nekdanjih 
okolij.
Paleogeografija. Del geologije, ki obravna-
va geografske razmere v geološki preteklosti.
Stratigrafija. Del geologije, ki opisuje in 
razvršča kamnine po času nastanka in jih 
na podlagi značilnosti združuje v različne 
enote (na primer geokronološke, stratigraf-
ske, litostratigrafske).
Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v 
Ajdovski jami pri Nemški vasi 
Matija Križnar 
Pred nekaj časa smo v Proteusu poročali o izjemni in zanimivi najdbi lobanje rosomaha 
(Gulo gulo) iz Erjavčeve jame blizu Solčave. Le malokdo si je predstavljal, da bomo lahko 
tako kmalu pisali še o enem najdišču te ledenodobne kune. V tem kratkem prispevku pred-
stavljamo redko in nepoznano spodnjo čeljustnico iz muzejskega depoja Prirodoslovnega 
muzeja Slovenije, ki je bila izkopana v Ajdovski jami pri Nemški vasi blizu Krškega in je 
veljala za izgubljeno. 
Brodarjeva izkopavanja v Ajdovski jami 
Pred drugo svetovno vojno so bila arheolo-
ška izkopavanja na slovenskem ozemlju še 
redka. Med bolj dejavnimi je bil geolog in 
arheolog Srečko Brodar, ki je v letih pred 
vojno izkopaval v Potočki zijalki, Mornovi 
zijalki pri Šoštanju, Špehovki pri Zgornjem 
Doliču, Hudi luknji pod Herkovim (Herko-
vimi pečmi) in Ajdovski jami pri Nemški 
vasi. Prav zadnje najdišče je Brodarja pri-
vabilo zaradi debelih nanosov sedimentov 
in predhodnih nenačrtnih izkopavanj, ki so 
kazala, da so mogoče v jami tudi ostanki le-
denodobnega človeka in s tem tudi paleolit-
ske najdbe. Izkopavanja je opravil v mesecu 
juliju leta 1938. Izkopal je dve večji sondi 
v levem in desnem vhodnem kraku jame 
(Brodar, Korošec, 1953: 8). Izkopani arheo-
loški inventar naj bi po dogovoru z Rajkom 
Ložarjem, takratnim vodjem Narodnega 
muzeja v Ljubljani, pripadal omenjenemu 
muzeju. Nekoliko drugačno usoda pa je do-
letela večjo zbirko fosilnih kosti (paleonto-
loškega gradiva), ki je bilo med drugo vojno 
Pelagične karnijske plasti (zgornji trias) na Kozji dnini pod Triglavsko severno steno vsebujejo pogoste konodontne 
elemente. Foto: Bogdan Jurkovšek.
Literatura:
Isozaki, Y., 2009: Illawarra Reversal: The fingerprint 
of superplume that triggered Pangean breakup and the 
end-Guadalupian (Permian) mass extinction. Gondwana 
Research, 15: 421-432. 
Jurkovšek, B., Kolar - Jurkovšek, T., 2021: Fosili 
Slovenije / Fossils of Slovenia. Ljubljana: Geološki zavod 
Slovenije, 258 str. 
Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B., 2019: Konodonti 
Slovenije / Conodonts of Slovenia. Ljubljana: Geološki 
zavod Slovenije, 260 str. 
Purnell, M. A., Donoghue, P. C. J., 1997: Architecture 
and functional morphology of the skeletal apparatus of 
ozarkodinid conodonts. Philosophical Transactions of the 
Royal Society, Series B, 352: 1545-1564. 
Ramovš, A., 1989: Konodonti: zagonetna živalska 
skupina. Proteus, 52 (1) (1989/90): 11–16.
Sepkoski, J. J., Jr., 1984: A kinetic model of Phanerozoic 
taxonomic diversity III. Post Paleozoic families and mass 
extinctions. Paleobiology, 10: 246–267.
Tea Kolar - Jurkovšek je znanstvena svetnica Geološkega 
zavoda Slovenije in vodja raziskovalnega programa 
Regionalna geologija Slovenije. V svoji dolgoletni 
raziskovalni karieri je kot paleontologinja sodelovala 
v številnih geoloških raziskavah. Dejavno sodeluje 
v raziskavah stratigrafskih mej in pri usmerjanju 
konodontologije v svetu in je avtorica ali soavtorica 
številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih 
del. V letu 2022 je prejela  Panderjevo medaljo za 
življenjsko delo na področju konodontologije.  
Foto: osebni arhiv.
318 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 319Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • PaleontologijaPaleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi
shranjeno v poslopju stare celjske gimnazije 
nasproti farne cerkve v Celju. Na žalost je 
bila 14. februarja leta 1945 stavba uničena 
ob zavezniškem bombardiranju Celja. Ob 
tem je bilo uničeno tudi fosilno gradivo iz 
mnogih takratnih Brodarjevih izkopavanj 
paleolitskih postaj (Brodar, Korošec, 1953: 
8), ki smo jih omenili zgoraj, med njimi je 
bila najbolj znana Potočka zijalka. 
Uničena zbirka fosilnih kosti iz Ajdovske 
jame je po zapisih vsebovala večinoma 
ostanke jamskega medveda (Ursus spelae-
us), odlomek kosti večjega prežvekovalca 
ter nekaj drugih koščic. Srečko Brodar je 
ob predstavitvi izkopavanj v Ajdovski jami 
omenil, da je nekaj paleontoloških ostankov 
bilo shranjenih v Brežiškem muzeju in Pri-
rodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ob tem je 
mislil na lobanjo alpskega svizca (Marmota 
marmota) iz levega vhodnega rova, ki jo je 
po srečnem naključju očitno hranil paleon-
tolog Ivan Rakovec in tudi kasneje opisal 
(Brodar, Korošec, 1953: 31; Rakovec, 1949), 
danes pa je shranjena v Prirodoslovnem mu-
zeju Slovenije. 
Izgubljena spodnja čeljustnica iz 
muzejskega predala 
Nesrečno uničenje paleontološkega gradiva 
iz Ajdovske jame in drugih najdišč je bil 
ključni dogodek tudi za slovensko paleon-
tologijo. Pravo presenečenje pa nas je čakalo 
celih petinosemdeset let, ko smo v paleon-
tološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slo-
venije letošnje leto končno odkrili spodnjo 
čeljustnico rosomaha (Gulo gulo), ki je bila 
skrbno zavita in shranjena v muzejskem de-
poju, toda brez kakršnikoli podatkov ozi-
roma taksonomske določitve. Ob pregledu 
smo že takoj opazili, da pripada večji zveri. 
Primerjava z nedavno predstavljenimi pri-
merki rosomahov iz Slovenije (Križnar s 
sod., 2021) je potrdila njegovo pripadnost. 
Nadaljnje raziskovanje izvora čeljustnice 
rosomaha je pokazala, da to fosilno najdbo 
omenja že Srečko Brodar, ki jo je izkopal v 
desnem vhodnem rovu jame. Ob tem zapiše: 
» […] je v globini okrog 2 m ležala v peskoviti 
vodni naplavini dobro ohranjena spodnja čelju-
stnica srednjevelike zveri. V njej tičoči 3 zobje 
se niso ujemali z zobmi niti ene znanih mlaj-
Tloris Ajdovske jame pri 
Nemški vasi (levo) z dvema 
vhodoma in označeno 
površino izkopavanj Srečka 
Brodarja. V sedimentih 
desnega vhoda (desno) so 
leta 1938 izkopali spodnjo 
čeljustnico rosomaha. 
Natančno mesto (na podlagi 
opisa) na prečnem prerezu 
je označena. Prirejeno po 
Brodar,  Korošec, 1953. 
Najdišče spodnje 
čeljustnice rosomaha
Najdišče spodnje 
čeljustnice rosomaha
318 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 319Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • PaleontologijaPaleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi
shranjeno v poslopju stare celjske gimnazije 
nasproti farne cerkve v Celju. Na žalost je 
bila 14. februarja leta 1945 stavba uničena 
ob zavezniškem bombardiranju Celja. Ob 
tem je bilo uničeno tudi fosilno gradivo iz 
mnogih takratnih Brodarjevih izkopavanj 
paleolitskih postaj (Brodar, Korošec, 1953: 
8), ki smo jih omenili zgoraj, med njimi je 
bila najbolj znana Potočka zijalka. 
Uničena zbirka fosilnih kosti iz Ajdovske 
jame je po zapisih vsebovala večinoma 
ostanke jamskega medveda (Ursus spelae-
us), odlomek kosti večjega prežvekovalca 
ter nekaj drugih koščic. Srečko Brodar je 
ob predstavitvi izkopavanj v Ajdovski jami 
omenil, da je nekaj paleontoloških ostankov 
bilo shranjenih v Brežiškem muzeju in Pri-
rodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ob tem je 
mislil na lobanjo alpskega svizca (Marmota 
marmota) iz levega vhodnega rova, ki jo je 
po srečnem naključju očitno hranil paleon-
tolog Ivan Rakovec in tudi kasneje opisal 
(Brodar, Korošec, 1953: 31; Rakovec, 1949), 
danes pa je shranjena v Prirodoslovnem mu-
zeju Slovenije. 
Izgubljena spodnja čeljustnica iz 
muzejskega predala 
Nesrečno uničenje paleontološkega gradiva 
iz Ajdovske jame in drugih najdišč je bil 
ključni dogodek tudi za slovensko paleon-
tologijo. Pravo presenečenje pa nas je čakalo 
celih petinosemdeset let, ko smo v paleon-
tološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slo-
venije letošnje leto končno odkrili spodnjo 
čeljustnico rosomaha (Gulo gulo), ki je bila 
skrbno zavita in shranjena v muzejskem de-
poju, toda brez kakršnikoli podatkov ozi-
roma taksonomske določitve. Ob pregledu 
smo že takoj opazili, da pripada večji zveri. 
Primerjava z nedavno predstavljenimi pri-
merki rosomahov iz Slovenije (Križnar s 
sod., 2021) je potrdila njegovo pripadnost. 
Nadaljnje raziskovanje izvora čeljustnice 
rosomaha je pokazala, da to fosilno najdbo 
omenja že Srečko Brodar, ki jo je izkopal v 
desnem vhodnem rovu jame. Ob tem zapiše: 
» […] je v globini okrog 2 m ležala v peskoviti 
vodni naplavini dobro ohranjena spodnja čelju-
stnica srednjevelike zveri. V njej tičoči 3 zobje 
se niso ujemali z zobmi niti ene znanih mlaj-
Tloris Ajdovske jame pri 
Nemški vasi (levo) z dvema 
vhodoma in označeno 
površino izkopavanj Srečka 
Brodarja. V sedimentih 
desnega vhoda (desno) so 
leta 1938 izkopali spodnjo 
čeljustnico rosomaha. 
Natančno mesto (na podlagi 
opisa) na prečnem prerezu 
je označena. Prirejeno po 
Brodar,  Korošec, 1953. 
Najdišče spodnje 
čeljustnice rosomaha
Najdišče spodnje 
čeljustnice rosomaha
320 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 321Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • PaleontologijaPaleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi
šepleistocenskih vrst.« (Brodar, Korošec, 1953: 
34.) O usodi ostanka v spodnjih opombah 
Brodar nadaljuje: »Spodnjo čeljustnico sem iz-
ročil v določitev prof. dr. I. Rakovcu, predstoj-
niku Geološko-paleontološkega inštituta univer-
ze v Ljubljani, ki jo je ob izbruhu zadnje vojne 
v veri, da je last Narodnega muzeja v Ljublja-
ni, poslal muzeju, kjer pa je danes ni mogoče 
najti. Verjetno jo je sprejel tedanji kustos dr. R. 
Ložar in neznano kam založil.« (Brodar, Ko-
rošec, 1953: 34.) 
Po vojni se je torej izgubila vsaka sled za 
omenjeno spodnjo čeljustnico, dokler ni v 
začetku leta 1979 takratni kustos v Prirodo-
Izgubljeni in ponovno odkriti primerek spodnje čeljustnice rosomaha iz paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja 
Slovenije. Priložena sta bila tudi zapis Franca Cimermana in listič, da je primerek muzeju predal Rajko Ložar, 
predvojni ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. Foto: Matija Križnar. 
320 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 321Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • PaleontologijaPaleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi
šepleistocenskih vrst.« (Brodar, Korošec, 1953: 
34.) O usodi ostanka v spodnjih opombah 
Brodar nadaljuje: »Spodnjo čeljustnico sem iz-
ročil v določitev prof. dr. I. Rakovcu, predstoj-
niku Geološko-paleontološkega inštituta univer-
ze v Ljubljani, ki jo je ob izbruhu zadnje vojne 
v veri, da je last Narodnega muzeja v Ljublja-
ni, poslal muzeju, kjer pa je danes ni mogoče 
najti. Verjetno jo je sprejel tedanji kustos dr. R. 
Ložar in neznano kam založil.« (Brodar, Ko-
rošec, 1953: 34.) 
Po vojni se je torej izgubila vsaka sled za 
omenjeno spodnjo čeljustnico, dokler ni v 
začetku leta 1979 takratni kustos v Prirodo-
Izgubljeni in ponovno odkriti primerek spodnje čeljustnice rosomaha iz paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja 
Slovenije. Priložena sta bila tudi zapis Franca Cimermana in listič, da je primerek muzeju predal Rajko Ložar, 
predvojni ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. Foto: Matija Križnar. 
322 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 323Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • Paleontologija
Aristotel in začetki biologije • Zgodovina znanosti
Paleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi
slovnem muzeju Slovenije Franc Cimerman 
ponovno inventariziral paleontološko gra-
divo po predalih. Ob primerku je takrat na 
manjši listič zapisal: »En kos (1044) je našel 
v omari pri S.[avu] Brelihu B.[oris] Kryštufek 
novembra 1978. Kje se nahajajo ostali trije kosi 
(1041-1043), se ne ve.«. Ob tem pa je očitno 
priložil tudi listič, ki potrjuje, da primerek 
izvira iz Ajdovske jame pri Nemški vasi ter 
da je ostanek podaril že omenjeni Rajko 
Ložar. Tako lahko lepo povežemo celotno 
pot tega novega ostanka rosomaha, ki je ve-
ljal za izgubljenega. 
Rosomahov ostanek iz Ajdovske jame je 
sicer leva spodnja čeljustnica, ki ima ohra-
njeno spodnječeljustično telo (corpus mandi-
bulae). Manjka celotna jezična stran spodnje 
čeljustnice. Ohranjeni zobje so zelo obra-
bljeni in predstavljajo spodnji podočnik (C, 
kanin), premolarja P3, P4 in molar M1, ki 
je dolg 22,75 milimetra in širok 10,45 mili-
metra. Tudi premolarja in molar sta izrazito 
močno obrabljena, kar kaže, da so pripadali 
zelo stari živali. Po velikosti molarja lahko 
osebek iz Ajdovske jame uvrstimo med sre-
dnje velike primerke. Površina kosti je po-
nekod še delno prekrita s sedimentom in je 
močno oglajena, kar je posledica premikanja 
v vodi ali krajšega (vodnega) transporta v 
sedimentu. Prekrita je s plastjo temno rjave 
skorje, ki jo sestavljajo manganovi ali žele-
zovi hidroksidi, kar je na kosteh med izko-
Spodnja čeljustnica rosomaha (Gulo gulo) iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. Pogled od zgoraj in zunanje strani. 
Ohranjeni ostanek je dolg približno 8,6 centimetra. Hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. 
pavanji opazil že Srečko Brodar  (Brodar, 
Korošec, 1953). 
Izgubljena in nedavno ponovno odkrita 
spodnja čeljustnica iz Ajdovske jame pri 
Nemški vasi to paleontološko in arheološko 
najdišče uvršča kot osmo z ostanki rosoma-
ha. Tudi zadnja izkopavanja leta 2002 niso 
uspela dokazati prisotnost te zveri. So pa 
postregla z novimi in zanimivimi paleon-
tološkimi odkritji, kot so ostanki jamskega 
medveda (vrste Ursus ladinicus) in jamskega 
leva (Panthera spelaea) ter nekaterih drugih 
sesalcev (Pacher s sod., 2011). Ob tem pa 
lahko ponovno poudarimo pomembnost pa-
leontoloških muzejskih in drugih podobnih 
zbirk, ki ob primernem hranjenju in doku-
mentiranju lahko postrežejo še z marsikate-
ro izgubljeno najdbo, kot je tu opisani osta-
nek ledenodobnega rosomaha. 
Literatura: 
Brodar, S., Korošec, J., 1953: Ajdovska jama pri Nemški 
vasi. Razprave, Razred za zgodovinske in družbene 
vede, SAZU, 3: 7-87. 
Križnar, M., Oštir, P., Jamnik, P., Polak, S., Mihevc, 
A., 2021: Novi ostanek poznopleistocenskega rosomaha 
(Gulo gulo Linné) v Sloveniji: z zgodovinskim pregledom 
dosedanjih fosilnih najdb. Geološki zbornik (25. 
posvetovanje slovenskih geologov), 26: 54-57. 
Pacher, M., Pohar, V., Rabeder, G., (ur.), 2011: Ajdovska 
Jama: Palaeontology, Zoology and Archaeology of 
Ajdovska jama near Krško in Slovenia. Mitteilungen der 
Kommission für Quartärforschung, 20: 107 str. 
Rakovec, I., 1949: Nove najdbe diluvialnih svizcev 
v Slovenije. Razprave Razreda za prirodoslovne in 
medicinske vede, SAZU, 4: 205-228. 
Aristotel in začetki biologije
Gaj Kušar
Aristotel svojo Metafiziko začne z izrekom: »V naravi vsakega človeka je, da si želi zna-
nja.« Ta trditev nedvomno najbolj velja prav za Aristotela samega, ki je imel pester nabor 
zanimanj. Danes ga poznamo predvsem po njegovih filozofskih idejah, s svojo Poetiko pa 
stoji na začetku literarne vede. Le malokdo pa ve, da se je prav z njegovim raziskovanjem 
oblikovala tudi veda o življenju, biologija.
Moj namen je osvetliti ta pogosto spregledani in pozabljeni vidik Aristotelovega dela ter 
predstaviti pomen njegove zapuščine na tem področju za današnji čas. Zev, ki danes ločuje 
klasične naravoslovne znanosti od humanističnih, se poglablja, zato je zavest o ukoreninje-
nosti teh ved v skupne začetke še toliko nujnejša. Temeljni odliki antičnega raziskovanja 
narave sta namreč prav celosten pristop in zavedanje, da je čudenje (θαυμάζειν) njegov izvor 
in iskanje vzrokov (αἰτία) njegov cilj.
Začetki naravoslovja
Zahodna f ilozof ija se je začela z jonski-
mi naravoslovci ob koncu sedmega stoletja 
pred našim štetjem. Odlikovali sta jih ra-
dovednost in želja po iskanju odgovorov na 
temeljna vprašanja o svetu: Kako je nastal? 
Kaj ga sestavlja? Od kod prihaja življenje? 
Svoje ideje so zapisovali v prozi, s čimer 
so prekinili z dotedanjim običajem pisanja 
v verzih. Do takrat je bil glavni medij po-
sredovanja idej in intelektualnega izražanja 
poezija, ki je imela avtoritativen značaj – 
322 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 323Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi  • Paleontologija
Aristotel in začetki biologije • Zgodovina znanosti
Paleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi
slovnem muzeju Slovenije Franc Cimerman 
ponovno inventariziral paleontološko gra-
divo po predalih. Ob primerku je takrat na 
manjši listič zapisal: »En kos (1044) je našel 
v omari pri S.[avu] Brelihu B.[oris] Kryštufek 
novembra 1978. Kje se nahajajo ostali trije kosi 
(1041-1043), se ne ve.«. Ob tem pa je očitno 
priložil tudi listič, ki potrjuje, da primerek 
izvira iz Ajdovske jame pri Nemški vasi ter 
da je ostanek podaril že omenjeni Rajko 
Ložar. Tako lahko lepo povežemo celotno 
pot tega novega ostanka rosomaha, ki je ve-
ljal za izgubljenega. 
Rosomahov ostanek iz Ajdovske jame je 
sicer leva spodnja čeljustnica, ki ima ohra-
njeno spodnječeljustično telo (corpus mandi-
bulae). Manjka celotna jezična stran spodnje 
čeljustnice. Ohranjeni zobje so zelo obra-
bljeni in predstavljajo spodnji podočnik (C, 
kanin), premolarja P3, P4 in molar M1, ki 
je dolg 22,75 milimetra in širok 10,45 mili-
metra. Tudi premolarja in molar sta izrazito 
močno obrabljena, kar kaže, da so pripadali 
zelo stari živali. Po velikosti molarja lahko 
osebek iz Ajdovske jame uvrstimo med sre-
dnje velike primerke. Površina kosti je po-
nekod še delno prekrita s sedimentom in je 
močno oglajena, kar je posledica premikanja 
v vodi ali krajšega (vodnega) transporta v 
sedimentu. Prekrita je s plastjo temno rjave 
skorje, ki jo sestavljajo manganovi ali žele-
zovi hidroksidi, kar je na kosteh med izko-
Spodnja čeljustnica rosomaha (Gulo gulo) iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. Pogled od zgoraj in zunanje strani. 
Ohranjeni ostanek je dolg približno 8,6 centimetra. Hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. 
pavanji opazil že Srečko Brodar  (Brodar, 
Korošec, 1953). 
Izgubljena in nedavno ponovno odkrita 
spodnja čeljustnica iz Ajdovske jame pri 
Nemški vasi to paleontološko in arheološko 
najdišče uvršča kot osmo z ostanki rosoma-
ha. Tudi zadnja izkopavanja leta 2002 niso 
uspela dokazati prisotnost te zveri. So pa 
postregla z novimi in zanimivimi paleon-
tološkimi odkritji, kot so ostanki jamskega 
medveda (vrste Ursus ladinicus) in jamskega 
leva (Panthera spelaea) ter nekaterih drugih 
sesalcev (Pacher s sod., 2011). Ob tem pa 
lahko ponovno poudarimo pomembnost pa-
leontoloških muzejskih in drugih podobnih 
zbirk, ki ob primernem hranjenju in doku-
mentiranju lahko postrežejo še z marsikate-
ro izgubljeno najdbo, kot je tu opisani osta-
nek ledenodobnega rosomaha. 
Literatura: 
Brodar, S., Korošec, J., 1953: Ajdovska jama pri Nemški 
vasi. Razprave, Razred za zgodovinske in družbene 
vede, SAZU, 3: 7-87. 
Križnar, M., Oštir, P., Jamnik, P., Polak, S., Mihevc, 
A., 2021: Novi ostanek poznopleistocenskega rosomaha 
(Gulo gulo Linné) v Sloveniji: z zgodovinskim pregledom 
dosedanjih fosilnih najdb. Geološki zbornik (25. 
posvetovanje slovenskih geologov), 26: 54-57. 
Pacher, M., Pohar, V., Rabeder, G., (ur.), 2011: Ajdovska 
Jama: Palaeontology, Zoology and Archaeology of 
Ajdovska jama near Krško in Slovenia. Mitteilungen der 
Kommission für Quartärforschung, 20: 107 str. 
Rakovec, I., 1949: Nove najdbe diluvialnih svizcev 
v Slovenije. Razprave Razreda za prirodoslovne in 
medicinske vede, SAZU, 4: 205-228. 
Aristotel in začetki biologije
Gaj Kušar
Aristotel svojo Metafiziko začne z izrekom: »V naravi vsakega človeka je, da si želi zna-
nja.« Ta trditev nedvomno najbolj velja prav za Aristotela samega, ki je imel pester nabor 
zanimanj. Danes ga poznamo predvsem po njegovih filozofskih idejah, s svojo Poetiko pa 
stoji na začetku literarne vede. Le malokdo pa ve, da se je prav z njegovim raziskovanjem 
oblikovala tudi veda o življenju, biologija.
Moj namen je osvetliti ta pogosto spregledani in pozabljeni vidik Aristotelovega dela ter 
predstaviti pomen njegove zapuščine na tem področju za današnji čas. Zev, ki danes ločuje 
klasične naravoslovne znanosti od humanističnih, se poglablja, zato je zavest o ukoreninje-
nosti teh ved v skupne začetke še toliko nujnejša. Temeljni odliki antičnega raziskovanja 
narave sta namreč prav celosten pristop in zavedanje, da je čudenje (θαυμάζειν) njegov izvor 
in iskanje vzrokov (αἰτία) njegov cilj.
Začetki naravoslovja
Zahodna f ilozof ija se je začela z jonski-
mi naravoslovci ob koncu sedmega stoletja 
pred našim štetjem. Odlikovali sta jih ra-
dovednost in želja po iskanju odgovorov na 
temeljna vprašanja o svetu: Kako je nastal? 
Kaj ga sestavlja? Od kod prihaja življenje? 
Svoje ideje so zapisovali v prozi, s čimer 
so prekinili z dotedanjim običajem pisanja 
v verzih. Do takrat je bil glavni medij po-
sredovanja idej in intelektualnega izražanja 
poezija, ki je imela avtoritativen značaj –