122
Deželni zbor kranjski.
V osmi seji dne 24. marci j a izroče se najprve došle peticije dotičnim odsekom, na to pa poročajo v imenu finančnega odseka: 1.) Poslanec Hribar v glavni bilanci loterijskega posojila mesta ljubljanjskega za leto 1890. Glavna 'bilanca posojilnega zaklada, odštevši račun izgube in dobička kaže v pasivih 1,613.570 gld. 89 kr , v aktivih 1,537.277 gld. 191/2, nedostatek je torej manjši za 4002 gld. 75'^ kr. nego lansko leto. V 13 letih se pričakuje, da se bode nedostatek pri obrestovanji s 4 °/0 popolnoma odpravil. Predloženi proračun posojilnega zaklada za 1 1891. kaže potrebščine 72.217 gld., pokritja pa 73 818 gld. 26 kr; za 1. 1892 je pa potrebščina proračunjena na 72.696 gld. 52 kr., pokritje pa na 72.785 gld. 70 kr. ; za obe leti torej v dohodkih presežek. Bilanca in proračuna vzameta se na to naznanje. 2.) Poslance M urnik o prošnji županstva v Poljanah za podporo za napravo vodnjakov in nakup brizgalnice. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev. 3.) Poslanec Kersnik o prošnji meščanov v Krškem za oprostitev mostarine na deželnem mostu čez Savo v Krškem. Poročevalec predlaga : 1 ) Prošnja meščanov krškega mesta za znižanje mostarine se odkloni. 2.) Deželnemu odboru se naroča, pripraviti na podlagi vsaj jedno-letnih dohodkov do prihodnjega zasedanja nov znižan tarif za mostarino na krškem mostu, s katero bode pokriti stroške vzdržavanja, režijo ter obresti in dvajsetletno amortizacijo za zgradbo mosta od dežele plačane glavnice 10.000 gld. O teh predlogih prične se daljša debata. Poslanec Šuklje je proti predlogu finančnega odseka, govori o previsokem sedanjem ta-rifu poudarja važnost krškega mostu in stavi dodatni predlog: 1.) Svota 10.000 gld., katero dolguje Savski most pri Krškem deželnemu zakladu se odpiše. 2.) Pešci se, počenši s 1. aprilom 1. 1892. oproste mostnine na istem mestu. Poslanec baron Schwegel je principijelno za predgovornikov nasvet, vendar pa svetuje, da naj še počaka še eno leto. Poslanec Pfeifer poudarja važnost mostu za promet, govori o previsokem tarifo in stavi za slučaj, ko bi se Sukljejev predlog ne vzprejel nastopni dodatni predlog: Sedanja dvojna mostovina za jedno-vprežen voz po 17 kr., oziroma 12., in za dvoupreženi voz po 34., oziroma 24 kr., se odpravi ter zniža za jednouprežen
voz na 10 kr., za. dvouprežen voz pa na 20 kr. Poslan M urni k principijelno nima nič proti predlogoma, vendar pa misli, da je stvar še prenagljena Pri glasovanji odklonita se Sukljejev in Pfeiferjev predlog, vzprejme pa predlog finančnega odseka. 4) Poslanec K lun o prošnji sirot Marije in Ane Lašin za zvišanje oziroma podaljšanje miloščine ter nasvetuje, da se: z letom 1893 miloščina podaljša na tri leta in poviša od 25 na 40 gld Predlog se vzprejme. 5) Po4 baron Schwegel o prošnji Jerneja Pečn;ka za podporo v namen preiskovanj* Gorenjskega in Notranjskega naše dež-le v arheologičnem obziru. Prositelju dovoli se za leto 1892 ednaka remumeracija kakor za leto 1891. 6.) Poslanec Luckmann o prošnji bivšega paznika deželne prisilne delavnice Jožeta Tomazina za dovoljenje provizije oz;roma podpore. Prošnja izroči se deželnemu odboru z naročilom, da preišče, če ima prositelj pravico do provizije, in če je nema, ali se sme prositeljevi rodbini dovoliti za prihodnje tri leta podpore 100 gld. 7) Posl. baron Schvvegel glede dovoljenja kredita za deželni arhiv in knjižnico v Rudolfinumu za pokrivanje raznih potrebščin. <xsp. arhivarju Koblarju dovoli se za urejevanje arhiva renumeracija 100 gld , deželnemu odboru pa se naroča, da skrbi za druge potrebščine. 8 ) Poslanec M u r n i k o prošnji slepega H. Ker-šeta v Ljubljani za podporo. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev. 9.) V imenu upravnega odseka poroča poslanec Lenarčič v § 6. letnega poročila ,,Občila''. V poročilu navajajo se priklade posameznih cestnih okrajev za zgradbe in popravo cest. Poslanec Hribar pozivlje deželni odbor, da naj pazi na to, da se pri gospodarstvu okrajnih cestnih odborov ne bodo vršile zlorabe. Dalje poudarja isti poslanec potrebo, da bi se vožnja iz Bernikov do Mengiša okrajšala z razširjenjem že neke obstoječe cestice. Poslanec Dragoš izraža željor da bi se zgradila cesta čez Kumat. Poročilo se na to vzame na znanje in seja zaključi.
V de Ve t i   seji   dne   29   marcija   poročajo   v   imenu upravnega odseka:   1.) Poslanec dr. Tavčar o napravi eeste iz   podpeči   do   ..Dolgega   grabna', oziroma   do   tje,  kjer   se združi z gospodarsko, z deželno-zborskim   sklepom z dne   22. novembra 1890 med   okrajne   ceste vvrščeno, v ozemlji mesta ljubljanskega   in   občine   Tomišelj   nahajajočo se cesto, in do-tičnem načrtu zakona. Poročilo deželnega odbora glede te eeste" vzame se na znanje in vzprejme   načrt zakona, po katerem je zgraditi to cesto.    2.) Poslanec baron Rechbach glede vvr-stitve Velikolaško-Bloške okrajne ceste mej deželne eeste.  Vvr-stitev mej deželne ceste odloži se do časa, ko bo zgrajena dolenjska železnica.  3.) Poslanec P o v še o prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru   za podporo za   napravo cestnih   podrovov med  vasjo Sanabor in Zavetniki.  Poročeval. predlaga 150 gld. podpore. Poslanec S u kije je proti predlogu, ker gospodarski odbor v Sanaboru ni   kompetenten   za to   prošnjo   in   naglasa, da se bodo jednake prošnje  množile, ako se ta   usliši   in   obžaluje pomanjkanje   zavednosti v   lastne sile, kar   je za narod napaka, ter predlaga, da se o prošnji prestopi na dnevni red. Poslanec Lavrenčič   zagovarja   prošnjo in   predlaga, da se dovoli vsaj   100 gld. Poslanec Pakiž toplo priporoča prošnjo-in poudarja   nasproti   poslancu Sukljeju,   da občine prosijo-gotovo le takih podpor, ki so potrebne in koristne. Pri glasovanji vsprejme se posl. Sukljeja predlog.    4.) Posl.  Murni k o prošnji županstva v Vipavi   za vreditev   kanalizacije ob državni cesti skozi trg Vipavo   Prošnja izroči se s priporočilom c. kr. deželni vladi v rešitev. O letnem poročilu deželnega odbora poročata:  5.) Poslanec   baron   VVurzbaeh   o §  1. Po-trjenje zakonovih načrtov.  Poslanec dr. Tavčar graja, da se pretečeno leto ni sklical   deželni zbor ter nasvetuje resolucijo:
„Deželni zbor kranjski opazi v   tem, da ga vlada za L 1891. ni sklicala k rednemu zasedanju,   —  prelom ustave:
izreka odločno svoj protest, da bi se iz tega postopanja vlade izvajali v prihodnje kaki prej udi ci, ter
Novice.
123
zahteva enako odločno, da se bode deželni zbor te Vojvodine v letu 1892 ustanovnim potom še enkrat k zasedanju pozval.
Deželni odbor ima nalog, da obvesti o tej resoluciji mi-nistersko predsedstvo na Dunaju."
Deželni predsednik baron Winkler predgovorniku ugovarja ter pravi, da se ustava ni rušila. Omenja slučajev, ko se deželni zbori niso sklicali vsako leto in poudarja, da je vlada celo vprašala deželni odbor, ako želi da se skliče deželni zbor za nekaj dnij. Deželni odbor je bil zato da se ne skliče. Poslanec M urnik brani deželni odbor in vlado ter pravi, da je ta ravnala po zakonu, ker je vprašala tudi kranjski deželni odbor, ako se mu zdi potrebno, da se skliče deželni zbor za par dnij. Temu se to ni zdelo umestno v interesu dežele. Sicer pa nasvetuje da se dr. Tavčarjeva resolucija izroči upravnemu odseku Poslanec dr. Tavčar odgovarja ter pravi, da ni napadel vlade. ampak deželni odbor, ki tega dogodka niti v letnem poročilu ne omenja. Dr. Tavčarjeva lesolucija se na to izroči upravnemu odseku in vzemo se na znanje vse druge marginalne številke brez kakega ugovora. 6.) Posl. Stegnar o § 2. letnega poročila deželnega odbora davki. Pri marg. št. 3 in 4, glede odbitka stanarinskega davka za vzdrževanje poslopij in znižanje pristojbin pri iztrjavanji neposrednih davkov oglasi se poslanec Pf eifer ter v daljšem govoru toži o vednem povišanji davkov od strani države, graja nepravilno postopanje pri iztrjevanju davkov, navaja za to slučaj ter poudaija, da zamore tako postopanje davčnih oblastij imeti slab upliv na davkoplačevalce Deželni predsednik baron \V i nkler obljubuje. da bo vlada gledala na to, da se napake, ki so se morebiti godile, odpravijo. Druge mariginalne številke vzamejo se brez ugovora na znanje. V imenu finančnega odseka poročajo: 7.) Poslanec S u ki je glede razdelitve podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče leta 1890. Vsega skupaj izdalo se je 70 705 gld. 3 kr. in pa 8000 gld. za nakup galiee. Država dala je 45.000 gld drugo pa dežela. Razdelilo se je skupaj 294.077% koruze, 663.698.fcfl! krompirja, 47.140% fižola, 2427 kg pšenice, 41,568 kg ovsa, 39.610% ječmena, 10.518 kg rži, 84.280% ajde in 500% prosa V denarjih razdelilo se je 5 759 gld. Poročile se vzame na znanje. 8.) Isti poslanec o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1890. Dohodkov imel je zaklad 893.329 gld 51 kr. potrebščina znašala je pa 756.347 gld. 64 kr., konečnega presežka torej v dohodkih za 136.981 gld. 87 kr Skupna imovina zakla-dova znašala je 1,732.620 gld. 50 kr. čista pa 1,594.764gld. 86 lj% kr. V primeri proti imovini 1 1889. pomnožila se je za 134.995 gld. 85 kr. Računski sklep in izkaz imovine vzameta se na znanje 9.j Poslanec Kersnik v prošnji Vin-cencijeve družbe v Ljubljani za podporo k stavbinskim stroškom v Marijanišči. Dovoli se 2000 gld. 10.) Poslanec dr. vitez Bleiweis o prošnji sekundarija dr. R. Repiča za nagrado za večkratno nadomestovanje. Prošoja izroči se deželnemu odboru v rešitev. 11.) Poslanec Kersnik o prošnji drd. P. Košenine za dovolitev takse za medicinski rigorozuni Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev. 12.) Posl. V iš ni k ar o prošnji posojilnice v Krškem za podporo. Prošnja se odkloni. 13.) Poslanec Hribar o prošnji e. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo. Dovoli se 2000 gld. za 1. 1892. 14.) Poslanec Kersnik o prošnji treh glavnih od-gonskih sprevodnikov v Ljubljani za zboljšanje plače. Plača zviša se od 360 gld. na 400 gld. 15.) Poslanec Murnik o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za nagrade učiteljem, kateri delujejo v šolskih delarnah. Prošnja izroči se deželnemu odboru s pooblastilom, da primerno na-graduje one učitelje, ki poučujejo v šolskih delarnah. Na to se seja zaključi.
—   Presvitli cesar podaril je uršu: Vinskemu samostanu v Skofji Loki za razširjenje šole 1000 gld., občini Spodnja Idrija pa za pokritje še neplačanih stroškov pri zgradbi šole 100 gld. podpore.
—   Osobne vesti. Državni pravdnik v Gradcu g. dr. G. Zistler imenovan je svetovalcem pri graškem nadsodišču. — Čast. g. Ivan Lavrenčič, kapelan v Kranji dobil je župnijo Boštanj na Dolenjskem. — G. dr. Matej Pretner otvoril je v Trstu odvetniško pisarno. — Računski revident g. Jos. Sterle imenovan je računskim svetnikom in načelnikom nadsodnij-skeinu računskemu oddelku v Trstu — Deželni odbor koroški imenoval je okrajnega živinozdravnika v Marbregu na Spod. Stajarskem g. Alojzija Komersa deželnim živinozdravnikom v St. Lenartu v Labodski dolini.
—   Dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski vršile bodo se letos v III. volilnem razredu dne 25., v II. razredu dne 27. in v I. razredu dne 29. aprila.
—  Volilskega shoda na Rakeku, katerega je sklical državni poslanec dr. Ferjančič na pretečeno nedeJjo, vdeležilo se je nad 30 odličnih volilcev. G. državni poslanec pojasnjeval je prav stvarno stališče in postopanje slov. poslancev v državnem zboru in je odgovarjal na razne vprašanja in interpelacije od strani volilcev. Shod, kateremu je predsedoval g. c. kr. notar Gruntar iz Logatca, izrekel je g. poslancu svoje popolno zaupanje.
—   Politični obhod delne proge dolenjskih železnic od Radohove vasi čez Trebnje in Novomesto do Gorenje Straže vršil se bode od dne 25. aprila do 5. maja t. 1. V tej dobi bode tudi politični obhod glede vodovodnih naprav za postaje v Kočevji, v Ortenegu in v Vidmu.
—   Dela za telefonsko zvezo mej Dunajem, Gradcem in Trstom so se že pričela in bodo dovršena do jeseni.
—   Gledališče. Te dni je bilo pri deželnemu odboru posvetovanje zaradi predstav in oddaje lož v novem gledališču. Posvetovanja vdeležila sta se tudi po dva zastopnika slovenskega „Dramatičnegau in nemškega „Theatervereinau. Zastopnika ..Dramatičnega društva" sta zahtevala, da sta na teden po dve slovenski predstavi in da se gledališče otvori s slovensko predstavo. Glede oddaje lož se je dogovorilo, da se bodo lože oddajale posebej za nemške predstave.
—   Antona Kneza oporoka. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu pristavljamo to-le : Glavni dedič vsega čez 60.000 vrednega^ imetja je „Matica Slovenska" v Ljubljani. 1000 gld. dobi Šišenska čitalnica, gotove manjše zneske pa njegovi najboljši prijatelji. 44.000 gld. naloži se obrestno za njegovo mater in očeta do njihove smrti, potem pa dobi to glavnico „Matica" v last, da kot iz ,.ustanove Antona Kneza" izdaja cene zabavne in poučne ljudske knjižice, ki imajo biti pisane v strogo narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda svobodomiselno. Kak plemenit značaj je bil Anton Knez kaže najbolj jasno ta oporoka. — Odbor „Matice Slovenske" se je v svoji seji dne 4. t. m. jednoalasno izrekel za to, da ,.Matiea" dedsčino vsprejme in ravna ž njo po naročilu pokojnikovem.
—  Uniforma «Ljubljanskega Sokola». Odbor ljubljanskega Sokola je v svoji zadnji seji sklenil, da se mesto dosedanjih klobukov uvedo za pokrivalo č^ske čapke s trobojno kokardo, sokolskim monogramom in kratkim peresom. Mesto dosedanjih pantalonov uvedejo se hlače s kratkimi istobarvenemi komašnami. Srajca in zurka ostaneta. Za podrobno določitev reformovane obleke ustanovi se poseben odsek, ki bo izbral blago in sploh preskrbel vse, da bodo imeli vsi društveniki ednako narejeno obleko in iz ednakega blaga. Plašči ostanejo dosedanji, vender pa ni dopuščeno kroja in barve plašča spreminjati.    Nova uniforma postane obligatorna že z  1. majem
124
t. 1. in od tega dne ni dopuščeno več v stari opravi nastopati. O teh sklepih obvestil bo odbor tudi ostala slovenska sokolska društva s prošnjo,  da se iim priduže.
—   Vseh obrtnih zadrug bilo je L 1891 v Avstriji 5113 in mej temi 34 na Kranjskem, 338 na Štajarskein, 82 na Koroškem in 7 na Primorskem.
—   Odkritja Radeckega spomenika, ki se bo vršilo na belo nedeljo na Dunaji, udeležili se bodo tudi kranjski veteranei in sicer korporativno z zastavo.
—   Skala utrgala se je dne 2. t. m. nad hišo g. J. Gartnarja v Kropi, je prigrmela vanjo in močno poškodovala. Bilo je po noči in je 14 ljudi v hiši spalo, vender se pa k sreči ni nobenemu nič zalega storilo.
—   V deželnem  zavodu za gluhoneme v Gradci
izpraznjenih je 15 ustanovnih mest za uboge gluhoneme deže-lane v starosti od 6. do 12. leta. Prošnja vsprejema vodstvo do 30. aprila t. 1.
—   Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu, popolniti je mesto tretjega učitelja z letno plačo 700 gld. s 6 petletnicami po 40 gld. in prostim stanovanjem. Ta služba se s početka začasno, po zadovoljivem jednoletnem službovanji pa stalno podeli — Prosilci za to mesto predlože naj svoje prošoje, v katerih je dokazati starost, znanje slovenskega in nemškega jezika in učiteljsko usposobljenost za ljudske šole, deželnemu odboru predpisanim službenim potom do 2 5. aprila t. 1. — Prosilci, kateri so vešči bu-čelarstvu, imajo prednost pred drugimi prosilci.
—   Umrl je v Gradcu nadinžener v pokoji gosp. Ivan Vičič v 61. letu svoje starosti. Pokojnik bil je rodom Posto-jinčan. — V Ljubljani umri je gosp. Fr. Omejec, umirovljeni poštni oficijal, v 46. letu svoje starosti. — V Lazah nad Vipavo umrl je graščak gosp. Josip Mayr star še-le 31 let.
—   Iz službe odpustilo je naučno ministerstvo ister-skega državnega in deželnega poslanca gosp. V. Spinčič-a, profesorja na ženskem oddelku goriškega učiteljišča.
—   V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca marcija 461 strank 155.630 gld. 15 kr , vzdignilo pa 243 strank 115.431 gl;l.  75 kr.
—   Nova hranilnica. V Kranji otveri se v kratkem hranilnica. Pravila je vlada že potrdila.
—   Napredek. Novomeški mestni zbor je sklenil ulice zaznamovati z imeni in napraviti na hišah v to potrebne tablice.
—   Matere pazite na otroke! Kajžarica M. Pristav v Gradiču v Kamniškem okraji posadila je dne 28. t. m. svojega pet mesecev starega otroka na peč, sama pa šla po opravkih. Otrok je padel s peči in se poškodoval tako močno, da je vsled tega umrl.
—   Vseh odvetnikov bilo je početkom tekočega leta v Avstriji 3236 in sicer pripade jih od teh 157 na Sta-jarsko, 27 na Koroško in 21 na Kranjsko. Proti lanskemu letu je 125 odvetnikov več.
—  Naša društva. Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva stoječi kor kranjskih veteranov, ki staje 349 članov, je imel v nedeljo, 28. februvarija t. 1. v mestni dvorani v navzočnosti 140 članov svoj občni zbor. Zbor otvori načelnik, mag. kon-cipist J. Mi hali č, s trikratnim „Slava" Najvišjemu pokrovitelju in prečita obširno poročilo o društvenem delovanji v zadnji dobi, ki govori o dostojnem praznovanji godov Nj. Veličanstev cesarja in cesarice, in pa petindvajsetletnice bitke pri Custozzi, dne 24. junija 1891., v kateri je palo 119 vojakov
domačih čet, med njimi 8 častnikov. Njim v spomin se bo pred novo vojašnico v Travniških ulicah postavila piramida, kterej je mestni ingenieur, J. Duffe napravil načrt Trije vojaki so dobili zlato, 57 srebrno svetinjo L, 97 srebrno svetinjo II. reda, 151 pa pohvale — zares časten dokaz hrabremu obnašanju. — V drugi polovici meseca aprila se bo-slovesno otvoril na Dunaji spomenik maršalu grofu Radeckeniu, pod katerim se je bojevalo 32 še živečih članov društva. — Udeležbo pri tej slavnosti je obljubilo od 1372 avstrijskih veteranskih korov do 1000; pričakovati je, da se te slavnosti udeleži tudi korporativno kranjski veteranski kor. Poročilo-sklepa z zahvalo vsem dobrotnikom in podpornikom društvenim in upa, da se bode^ tudi zanaprej društva tako lepo spominjali. — Blagajnik Škof in knjigovodja Skube poročata o društvenih denarnih razmerah. Društvo je imelo lani 1798 gld. 29 kr. dohodkov in 1730 gld. 03 kr. stroškov, torej 68 gld. 26 kr. prebitka 54, članov je dobilo podporo, 7 jih je umrlo. Pogrebnih stroškov, podpor vdovam in sirotam je plačala bla-gaJDic 156 gld. — Društveno premoženje znaša 4288 gld. 88 kr. in se je pomnož lo lani za 212 gld. 70 kr. — Za letos je proračunjenih 1990 gld. dohodkov in 1824 gld. stroškov. Računovodji in blagajniku se izreče za marljiv trud zbo-rova zahvala. — Castnina članoma se izvolite c. in kr. podpolkovnik Rudolf To r min in pa vpokojni vojaški zdravnik A Wessely. Potem se zborovanje zaključi s „Slava" klici Nj. Veličanstvu.
v                                                                                                                                                v
—   Šolsko. Od 100 otrok obiskuje šole: na Ceškern, Moravskem in Nižji Avstriji po 95, na Koroškem, Tirolskemy in v Zgornji Avstriji po 94, na Solnograškem po 90, na Štajerskem po 89, v Sleziji po 86, na Kranjskem po 78, v Dalmaciji po 75, na Primorskem po 67, v Galiciji po 58, v Bukovini po 48.
—   Premožen berač. V Budimpešti umrl je neki J. Branka, ki je živel od tega, kar je naprosil. Hodil je ves razcapan okrogi, jedel je v ljudski kuhinji, spal pa v slabi podstrešni izbici. V njegovem stanovanji našla je policija po njegovi vrednostnih papirjev za več ko 100.000 gld. Sorodnikov pokojnik nima, premoženje dobi torej država.