plačan« t gotov Uli Leto LXX1. št. U9 Ljufe2]ana, petek le. junija 1938 Cene Din lznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — lnseratl do 80 petit vrst a Din z, do ioo vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >SlovensKj Narod< velja mesećno V Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN CPRAVMšTVO LJUBLJANA, lin&fljeva ulica Atev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 3b - NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon st. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lOl- Postna hranilnica v Ljubljani ž t. io.351 Energični ukrepi Anglije: Letalska kontrola v španskih vodah Od danes dalje bodo angleška letala spremliala francoske in angleške parnike v španskih vodah In stalno krožila tudi nad španskimi lokami, da preprečijo vsak napad frankovce v London, 1U. junija. Angleške vojne ladje so dobile nalog, naj pripravijo vsa razpoložljiva letala za kontrolno službo v zraku. V španske vode sta po-■siani tudi dve matični ladji za letala, ena iz Gibraltarja, ena pa z Malte. Po-Jeg vojnih ladij, ki bodo odslej stalno kontrolirale tudi v teritorialnih španskih vodah, bodo odslej uvedene tudi stalne kontrole v zraku, ki jih bodo izvajala angleška vojna letala v skupinah od tri do pet letal. Te zračne patrulje bodo imele nalog, da takoj napadejo vsako špansko letalo, ki bi skušalo napasti katerokoli angleško ali francosko ladjo. Letala bodo tudi stalno sprem* ljala angleške in francoske ladje v španske luke in bodo krožila nad vsemi španskimi lukami, v katerih se zadržujejo angleške ali francoske ladje, da tako v bodoče preprečijo vsak napad. Angleška vlada je pozvala k sodelovanju tudi Francijo. Ker je Italija sode-lo vanje odklonila, bo sedaj enostavno postavljena pred izvršeno dejstvo. Novi napadi na angleške parnike London, 10. junija. Listi poročajo o novem napadu na angleški parnik v luki Castelon. severno od Valencije. Tam je bil zadet od letalske bombe angleški parnik »Isidora«. Bomba je padla v strojnico in onesposobila parnik za nadaljevanje vožnje. Hujši napad je bil izvršen v luki Denis na angleški parnik »Brisbane« Parnik je bil zadet od treh letalskih bomb, pri čemer je bil ubit tudi angleški opazovalec Johns ter pet članov posadke, do-čim je bil kapitan in šest članov posadke hudo ranjenih. Na pomoč je prihi-tel angleški rušilec »Vanoc«, ki je rešil ostalo posadko in sprejel na krov tudi ranjence. Kontrola na francoski meji Pariz, 10. junija. O zračni kontroli na francosko-španski meji se doznava-jo še naslednje podrobnosti: Na voja* škem letališču Perpignan-Salanque je 30 vojnih letal tipa Devoitin, ki so opremljena z motorji Hispano po 690 konjskih sil. Letala so oborožena s strojnicami in malimi topovi ter razvijajo hitrost 350 do 400 km. Razdeljena so na oddelke po 2 do 3 letala, ki so noč in dan pripravljena za start. Letala od ranega jutra do mraka pa-truljirajo vzdolž meje in v vsem okrožju Ariege. Po poročilih iz Perpignana so ti ukrepi vplivali zelo pomirjevalno na tamošnje prebivalstvo. Italijanom stvar ne gre v račun Rim, 10. junija. V merodajnih krogih zelo resno presojajo razvoj španskega problema. Vzrok za vznemirjenje rimskih krogov je najnovejša akcija angleške vlade, ki je zaradi ponovnih napadov na angleške parnike najavila energične represalije, italijanski krogi izražajo bojazen da se zopet pojavlja mednarodna kriza, ki utegne priti nenadoma do izbruha, če si bo angleška vlada osvojila tezo protifašistov, ki smatrajo, da protesti angleške vlade in njeni ukrepi ne smejo biti naperjeni proti generalu Francu, marveč proti Nemčiji in Italiji. Ze okolnost, da an* gleška vlada razpravlja o represalijah. smatrajo v Rimu za obžalovanja vreden preokret v angleškem stališču. Do sedaj je Anglija zastopala stališče, da morejo angleške ladje uživati zaščito samo izven španskih teritorialnih voda. Po najnovejšem načrtu angleške vlade pa naj bi se zaščita razširila tudi na španske teritorialne vode V Rimu prevladuje mnenje, da je angleška vlada podlegla pritisku Francije in angleške opozicije, ki stremi za tem, da omaja angleško-italijanski sporazum in prisili Italijo k večji popustljivosti napram Franciji. Um, 10. jun. o. Zadržanje angleške vlade napram dogodkom v Španiji je izzvalo v rimskih odgovornih krogih nerazpolože-nje. S to zadevo se zlasti bavi »Tribuna«, ki pravi, da je doslej angleška vlada ščitila svoje trgovske ladje le na odprtem morju, dočim je kapitanom prepustiLa. da na svojo odgovornost pkrjejo po španskih teritori- alnih vodah. Sedaj namerava angleška vlada razširiti zaščitne ukrepe za svoje parnike rudi na španske teritorialne vode. V Londonu trdijo, da so ti ukrepi potrebni, ker Francova letala nalašč bombardirajo angleške ladje. To se da težko dokazati in še manj se bodo mogli upravičiti zaščitni ukrepi, ker se načelo o svobodi morja ne more razširiti na teritonalne vode. Ce bo Anglija podvzela zaščitne ukrepe v teritorialnih vodah in skušala zapleniti Franco-ve ladje na odprtem morju, bi bilo takšno postopanje angleške vojne mornarice ter letalstva v nasprotju z mednarodnimi pravili o s\obodni plovbi. Nemški očitki Angliji Berlin, 10. junija, d. >V61kischer Beobach-ter« opozarja na predloge nemške vlade od 31. marca 1. 1936 . naj se prepove vsakršno bombardiranje nezavarovanih krajev za fronto. Ti predlogi so ostali po zatrjevanju lista neuvaževani. Listovo opozorilo je naslovljeno na Anglijo, ker je diplomatski so trudni k Ti mesa« zanika val, da bi se moglo bombardiranje vasi v Vazirista-nu primerjati z bombardiranjem nezavarovanih mest v Španiji in na Kitajskem. Poudaril je, da so bili prebivalci vasi v Va. ziristanu posvarjeni pred napadom angleških letalcev, da bi mogli pobegniti na varno, in da je bilo samo njihovo imetje za kazen uničeno. >V61kischer Beobachter* ne priznava te argumentacije. V ostalem ne manjka tudi drugače polemičnih očitkov proti Angliji. Nezadovoljstvo nad diplomatskimi akcijami Anglije, med katere spadajo tudi akcije v srednji Evropi, se še vedno kaže v tisku. Bratski sprejem bolgarskih trgovcev Prej ali sle] bodo padle med nami in Bolgari vse meje Ljubljana, 10. junija Sprejem bolgarskih trgovcev dopoldne na kolodvoru se je spremenil v pravo manifestacijo za skupne ideale južnih Slovanov ter ni imel zgolj značaja sprejema zastopnikov neke stroke, temveč značaj sprejema zastopnikov bratskega naroda. Gostom so se peljali naproti do Zidanega mosta predsednik stanovanjskega kongresnega odseka Z. Lukič, podpredsednik Združenja trgovcev R. Golob, D. čebin in tajnik Jugosl. bolgarske lige V. Bučar. Na Zidanem mostu jih je pozdravil R. Golob v imenu Združenja trgovcev, v imenu JB lige pa V. Bučar. Z istim vlakom so se pripeljali zastopniki trgovstva iz Beograda s predsednikom Zveze trgovskih združenj N. Sa-vičem na čelu. Na kolodvoru je goste pričakovalo izredno številno občinstvo, gojenci ln gojenke gremijalne trgovske šole v Ljubljani korporativno in zastopniki našega javnega življenja: podžupan dr. V. Ravnihar, predsednik Zbornice za TOI I.Jelačin, predsednik Zveze trgovskih združenj in predsednik kongresnega odbora S. Vidmar, ravnatelj ljubljanskega velesejma dr. M. Dular, poslanec R. Turk, predsednik JB lige R. Pustošiemšek. tajnik ZTOI dr. I. Pleas z zborničnim svetnikom A. Šmerkoljem, magistra tni ravnatelj Sebenik (ki vodi delo stanovanjskega odseka), zastopniki bolgarskih dijakov, trgovskih organizacij itd. Vlak je prispel ob 9.30. železničarska godba »Sloga« je zaigrala gostom v pozdrav, med občinstvom se je pa dvignil pravi vinar pozdravnih klicev. Goste je pozdravil na peronu najprej S. Vidmar. Kakor vsi pozdravni govori je bil tudi njegov govor prežet z iskrenim prekipevajočim čustvom in gosti so. ga poslušali ganjeni. Govornik je naglasil; da smo člani vsi ene in iste slovanske družine ter da smo si kljub daljavam, ki nas ločijo, zelo blizu. Prisrčno je goste pozdravil tudi podžupan dr. V. Ravnihar. Dejal je, da jih ne sprejemamo kot prijatelje temveč kot brate in sestre. Z zanosnim govorom je pozdravil Bolgare predsednik Zbornice za TOI I. Jelačin. Naglasil je, da smo vsi od Jadrana do črnega morja eno srce in ena misel ter izrazil željo, naj bi nas ob drugem obisku ne ločile več nobene ovire, ko bi naj Jugoslavija štela 20 milijonov. — Predsednik JB lige R. Pustoslerosak je v svoji dobrodo- šlici naglasil, da smo Slovenci na mrtvi straži južnih Slovanov, želel je, da bi gosti odšli od nas podkrepljeni v veri za velike slovanske ideale ter naj bi se med nami čutili kakor doma. — V imenu v Ljubljani živečih bolgarskih akademikov in akademskega društva »H ris to Botev« je goste pozdravil v bolgarščini Štefan Atanasov. Godba je zaigrala bolgarsko himno. Za pozdrave se je iskreno zahvalil predsednik združenja bolgarskih trgovcev in bivši bolgarski trgmrinski minister D. Vlev ter izrazil upanje, da bodo prej ali slej padle med nami in Bolgari vse meje. Za pozdrave se je zahvalil tudi zastopnik srbskega trgovstva N. Savić. V lepem govoru je naglasil, da se trgovstvo dobro zaveda, kako potrebno je, da je Slovenija močna, ker je na meji južnih Slovanov. Naglasil je, da trgovci žele mir, toda mir bodo tudi MJBM braniti kot nacionalno zavedni, ča, bodo Slovani v nevarnosti. Godba je zaigrala našo državno himno. Goste so gostitelji, naši trgovci, prepeljali s svojimi avtomobili v mesto, ki pozdravlja zastopnike slovanskega trgovstva okra šeno z zastavami. Nadaljevanje trgovinskih pogajanj med Anglijo in Ameriko Netočne vesti o nesoglasjih London, 10. junija. w. V angleško-ameri-ških trgovinskih pogajanjih je danes nastal nov preokret. V začetku tega tedna so bile razširjene vesti, da je nastal v pogajanjih zastoj in govorilo se je že celo o popolni prekinitvi pogajanj. Na mero-dajnem mestu te vesti niso demantirali. Danes pa je bila izdana oficiozna objava, ki označuje te vesti za popolnoma izmišljene in naglasa, da se pogajanja neovirano nadaljujejo. Ta izjava je vzbudila splošno pozornost in jo tolmačijo tako, wattov električne energije, to je toliko, da bo zadoščalo za vse potrebe Julijske krajine, kraške visoke ravnine, za Istro m Gornjo Furlanijo. Električna centrala v Dobrih, ki jo že dalje časa grade, je zelo značilna, ker je v ogromrri skali, vsekani v goro. Ta centrala bo najmodernejša pod zemeljska električna centrala v Evropi. Sorzna poročila. Inozemske bone Čarih, 10. junija. Beograd 10.—, Pariz 12.185. London 21.73, New York 438.875, Bruselj 74.27, Milan 23.085, Amsterdam 242.50, Berlm 176.36, Dunaj 41.—, Praga 1U3, Varšava 82.50, Bukarešta 12*. (pcCiticni oCjotnitz »Jeseniški slovenski teden" Somišljeniki bivšega tap/ana. sedaj župni ka v Tunjicah Andreja Krizmana prirede na Jesenicah »slovenski teden« Kakšen je program tega »slovenskega tedna«, nam n> znano. »Naš tovinar*. svobodno glasilo de lovnih ljudi, ki izhaja na Jesenicah in ga izdaja v imenu konzorcija dr. Miha Potoč nik. piše o tem »tednu« » smo prepri čani, da bi morala biti na slovenskih tleh sploh vsaka prireditev, ki jo organizirajo slovenski ljudje, slovenska, zato smemo mirno reči, da iehmo z vsem srcem, da bi se prireditev posrečila, predvsem kot prireditev slovenskih ljudi Zaradi tega bi na nameravano prireditev zrli z vsemi simpatijami Toda iz glasila ».Va me fah« smo razbrali, da imajo vsaj neki fcrogj. ki mi pripisujejo vednost glede prai'ih namenov prirediteljev in tudi pravico govoriti skoro v imenu prirediteljev, ob »jeseniškem slovenskem tednu« načrte, ki so z resnično slovensko mislijo popolnoma navzkriž. Tega Usta uvodnikar je namreč napisal naj-preje. da bi bi! pred tuzemskimi in zamejskimi Slovenci pravi zločince tisti, ki ne bi za popoln uspeh jeseniškega slovenskega tedna položil vseh s\x>jih moči m sposobnosti vanj, nato pa je dodal Se drugo sodbo: Tisti, ki namreč ne bo sodeloval, ne bo imel nobene pravice, da hi sam sodil. Mi tako mislimo: Kam ni niti slovenska, še manj pa demokratična misel ščit, ki naj preprečuje opažujočim in samostojno mislečim možganom točne ugotovitve glede naših dejan f in prave njih nara\re. Nam je slovenska in demokratična misel razlog naših dejanj Nam ni slo\renska in demokratska misel sredstvo razlikovanja med onimi, ki hočejo voditi, in med onimi, ki naj se dajo voditi, ali med onimi, ki hočejo biti počaščeni, in med onimi, ki imajo le nalogo častiti, nam je slovenska in demokratična misel gibalo naših dolžnosti nasproti sto venski javnosti. Zaradi tega mi ne bi nikoti sami priredili »slovenskih tednov«, zahtevati pa od vseh drugih, da nas kot prireditelje počastijo, temveč bi — če bi že šteli posebne slovenske tedne na slovenskih tleh za umestne — na/preje povabili vse, ki delujejo javno v slovenskem smislu, k sodelovanju in priredili nato tak teden skupno z vsemi povabljenimi. Zaradi tega mi tudi ne bi priredili takega tedna v zvezi s prilastkom, ki je sicer lahko tudi slovenski, kj pa ni nujno slovenski, ker je lasten tudi drugim narodom, Iz teh izvajanj je razvidno, da je »jeseniški slovenski teden« prireditev one siru je, ki jo je vodil Andrej Križman in kjer ima sedaj glavno besedo novi kaplan, bivši menih in misijonar Godina. Čuden zbor v Zagrebu Nedavno tega so se zbrali v Zagrebu akademiki iz Beograda in Ljubljane na konferenco s svojimi zagrebškimi to\>ariši. »Jugoslovanske novine« poročajo o tem sestanku te-te zanimivosii: »Hrvati se sploh niso hoteli spustiti v razgovor s svojimi ljubljanski imi in beograjskimi tovariši, dokler le-ki niso svečano izjaviti, da se smatrajo za Srbe, oziroma za Slovence in da hočejo to tudi v bodoče ostati. Goti in Iranci z zagrebškega vseučilišča sploh niso prišli ma sestanek in to iz načelnih razlogov. Ti s Srbi in Slovenci sploh ne žele razpravljati, ker so jim — inferiorni. Siromaki Dalmatinci, Vojvodinci in Bosanci, ki so se na tej konferenci borili za svoje narodne pravice, sploh niso mogli priti do besede, dokler niso pristali na koncepcijo, da so dalmatinski, bosanski in vojvodinski — Hrvati. Narodnostne pravice so bile priznane samo še — Makedoncem m Črnogorcem. Prerekanja o narodnosti, kdo je kaj in odkod je kdo. so trajala polni dve uri. to je tako dolgo, dokler je trajala konferenca...« — Kdor čita to poročilo, mora priti do prepričanja, da ne morejo biti v redu kolesca v možganih te naše mlade inteligence. Zlo narodu, ki ga bo nekoč vodita inteligenca s taksnimi pred potopnimi, od zlonamernih tujcev ji vcepijenimi nazoril Klerikalna „Hrvatska straža" zagovarja Madžare Na kritike raznih listov, da so Madžari evharistični kongres v Budimpešti zlorabili v revizionistične svrhe, odgovarja klerikalna »Hrvatska straža«: »Kar se nas tiče. mi tudi v naprej vztrajamo na svojem staK-šču, da odgovarja cerkev samo za kongresne prireditve, a ne tudi za ono, kar so udeleženci lahko slišali in videli brez direktne zveze s kongresom. Takisto vztrajamo tudi pri tem, da se naši hrvatski romarji niso vrnili domov skandalizirani in da so oni mnenja, da niso Madžari edini, ki sem ter tja pretiravajo v politiki. Oni slovenski listi, ki jih zato napadajo, bi se lahko spomnili na one besede Kristove: »Vidi trn v očesu brata svojega, a ne vidi bruna v očesa svojem.« — Gospod dr. Šimrak, direktor »Hrvatske straže*, m njegova ofcuftVa so poč z vsem srcem še vedno v Peštl, s katero jih veže »tisočletna kuttura*! Ur— O »SLOVENSKI NAROD«, petek, 10. junija 1938. Stev 129 Suha Kaajiiia dobi vodovod Vodo bodo saieli oh snoi^em Izviru potoka Cloboica pri vasi zagradcu Ljubljana, 10 junija \odovoi je za Suho Krajin«) živijenjskt e.a pomena. Suha Krajina, zlasti kraji na desni strani Krke. ob njenem gornjem toku* je v rets.ir.oi suha. krr *o tla kratka izviri ut suši kmalu usahnejo, m že oh Brvem deže-iu se skale in namo narastejo Epidemije nalezljivih bolezni v teh krajih so zelo ,k>-očca pri vasi Zagradcu na desnem breeu Krke. Pri zajetju vode in vseh vodovodnih napravah morajo misliti na graditev dveh vodovodov: na vodovod v ožji Suhi Kra.jini (prva etapa) in vodovod na levem breiru Krke (druga etapa) za 17 naselij. Id štejeio skupno z Žužemberkom. Zasrradiem in Dvorom okrog 2.900 prebivalcev. Dolina ob izviru je tako tesna da bi poznejša razširitev čistilnih in črpalnih naprav ne bila mogoča, zato bodo morali že zdaj misli* i na priključite v vodovoda za oddaljeni predel, ker bodo pač morali vzeti vodo tudj za drugI vodovod iz Globočca. fM zajetja bodo črpali vodo v glavni rezervoar ob Strašnem vrhu.. Ta rezervoar bo dajal vodo naseljem v nizki coni Za preskrbo vode v visoki coni tO treba vodo črpati še enkrat za vasjo Višnje v rezervoar ob Jesen o vem hribu. Ta del vodovoda bo doyaJa] vodo 2fi naseljem, ki so imeka po štetju t 193J $.603 prebivalcev. Višinska le- ga vasi precej varira. Od 280 m nad morjem do ~>37 m, zato je potrebna razdelitev vodovoda v dve vilinski coni. V niaki coni je 11 krajev, v visoki pa 15. Pri ntočrtih so računali za 50 let naprej (z naraščanjem prebivalstva, vefcfrm Številom živine itd.). Povprečna uporaba vode na osebo ie računana 40 litrov na dan. računano s porul>o vode za Živino pa 75 litrov na dan ali skupno 439.800 litrov. OtoboČec daje najmanj 70 litrov vode na .-ekundo. kar visoko presctfa celo porabo, vode čez 50 leV ko 1k> povprečna poraba na deun znašala 455 tirx>č 175 Titrpv vode. Stavr.tii stroški bodo ze4e-visoki že zaradi kratkega kamnitega terena in tudi vzdrža-vanje bo nekoliko dražje zaradi prečrpavanj Vode v rezervoarje. ""Za črpailno napravo pri višnjah so projektirali avtomatsko črpalko na električni pogon. Električni tok bodo morali dovajati iz 4 km oddaljenega Am brusa. V nizki coni je 11 vasi občan Zagradec. Zužebenk in Hinje s 1.535 prebivalci (po štetju iz L 1931). V teh vaseh ni nobenega potoka in studenca, ljudje uporabljajo le vodo iz kapnic. ko pa ob suši porabijo kap-ndeo. morajo d o vaza t i vodo iz globoke doline Krke od 5 do 10 km daleč. Vodovod bo dovajal vOdd od glavnega r^ervoarja severovzhodno nad vasmi Kalom. A m brusom in Primeo vasjo z odcepom do rezervoarja za Višnjami. Od Visenj bo držal glavni vod do tako zvanega protirezervoarja nad Visenj-cem m čez 412 m n. m. visoko sedlo v rezervoar pri Gradencu, od tam pa v rezervoar pri Malih Lipjah. V visoki coni je 15 vasi (otčine Hinje. Žužemberk in Stari log) s 2.163 prebivalci (1 1931). Tudi tir ni nobenega studenca in ljudje ob su»i še tem bolj trpe. ker so še bolj oddaljeni od Krke. Prebivalci nekaterih vasi raje dovažajo vodo ob suši iz Konipolj-ake jame (nad 10 km daleč) kakor iz doline. Za to cono je projektiran ffiaivni rezervoar nad Žvirčami ob Jesenovem hribu. Glavni vod bo držal od tega rezervoarja do rezervoarja pri Hribu (Hinjah) in bo imel odcepe za Žvirce, Ratje in Prevole ter daljši odcep za Seč in Podom. Od rezervoao-ja pri Hribu bo držal srlavni vod v rezervoar nad Smuko z odcepi v Pleš, Hinje. Hno. Lazino ter daljši odcep na Vrh..Med Hinjami in Smuko ?e bo odcepil vod k razbremenilni ku in rezervoarju ha Novi in Stari log. Velika dela stno le grobo označili, ker »ih ni mogoče opisat5 v kratkem časopisnem članku. £e delo pri zajetju izvira bi zahte valo obširen opis. Toda ljudje se zanimajo predvsem za to da se je delo začelo in da bo Suha Krajina v resnici dobila vodovod,, ki je o njem prebivalstvo že tako dolgo San kilo. XVII. zlet sokolske župe Ljubljana V soboto in nedeljo bo na telovadiscu Ljubljanskega Sokola v tvefca, da -vanfltTaa EVam^i^o ^ ^^p^hoTjo svetovni prvenstvo trdih igrišč in sta torej oba naša mušketirja ^mekolov in športnikov v državno olampijsko reprezentanco, slike vseh olinTOijakih. tekmovalcev ter važnejše športne in tedovadne naprave, ki so pripomogle k dosesri teh uspehov. Ponoven apel na mestno občino Izubijana, IO. junija Pritožbe naših občanov iz Most glede škropljenja cest se v našem časopisju kar vrste. Pa nič ne pomaga, čeprav bi človek pričakoval, da naša borba proti tuberkulozi ni samo bumbug. V bivših Mostah stanuje po pretežni večini naš mali Človek — prolet,. ki nima razkošnih stanovanj ob negovanih in asfaltiranih cestah. Tudi nimamo parkov, da bi pobegnili pred prahom, ki. se dviga noč in dan nad nami, kakor v Sahari. V bednih stanovanjih, ki jih ne moreš nikdar perezračiti, se gne-te obinca otrok, ki potrebujejo solnca in svežega zraka. Vsi so okuženi s tuberkulozo, saj to izpričujejo statistike in poročila Šoi*e pohkUnike. Nad njimi, ki bo bednd in slabo hranrjeni. pa leži prekletstvo proletarskega predmestja. Noč in dan so okna slepa zarracfi prahu, zaprta, ker j2i ne smejo odpreti. Cest namreč nasa občina ne Škropi več. Ljudje Se jeze in zabavljajo — zaman. Na binkoštne prazniite so v šeTitpotrakeari predmestju ceste glcro-piH petkrat nan dan — v Mostah smo pa proširi Boga, da bi padlo vsaj mak) dežja, da bi nad rešil muke, ker niso škropili niti enkrat. Mi pirvrjdCbno >Ljubljančanom fce kitjlfcnftce. V mariborski SUldlfrkl knjižnici se za dobo od 13. junija do d. septembra uvedejo nedeljene uradne ure. Grtakrica bo r tem času zaprta, knjige, pa «e bodo tepoBojevale vsako sredo od 8. dO pt* iS. te vsako soboto od 8. 60 12. ose. Posebne želje glede uporabe knjižnice noj m jnQo — OJirnpijski dan „v Mariboru^ Kakor I vsako leto priredi tudi letos mariborski Olimpijski odbor v nedeljo, dne 10. Junija olimpijski dan. Pri tej zanimivi športni prireditvi bodo sodelovali mariborski športniki in Sokoli ter pokazali uspehe sodobne športne vzgoje. — Motociklist pod avtomobilom. Na vogalu Urbanove Ulice in GoSposvetske ceste se je pripetila v sredo popoldne huda prometna nesreča. Na omenjenem mestu sta trčila motociklist, 27-letni posestnik Josip Com iz Selnice ob Dravi in nek tovorni avto. — Karambol je bil tako silen, da je mladega motocikl ista vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal s skalpirano glavo in zlomljeno desno nogo. Poškodovanca so na pomoč poklicani reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnico. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11. junija: Ženitev. Red B Nedelja, 12. junija: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 13. junija: zaprto ★ Premiera Goldonijeve komedije »Lažnik« se preloži radi pozne seaone, ki za predstave ni več ugodna na začetek septembra. OPERA ZaCetek ob 20. uri Petek, 10.: Ob 15. uri: Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din do 2 din. n Sobota. 11.: Gioconda. Red A. Nedelja. 12. junija: Gorenjski slavcek. Izven. Predstava na čast udeležencev Trgovskega kongresa. Gostuje g. J. Go-stič Ponedeljek, 13. junija: Operna produkcija gojencev državnega konservatorija. Izven. Cene od 16 do 2 din Na čast udeležencem trgovskega kongresa bodo peli v nedeljo zvečer Foerster-Poličevo opero »Gorenjski slavček« z Go-stičem k. g., Vidalijevo, Betettom v glavnih partijah. Nadalje sodelujejo: Banovec, Janko, Poličeva, španova, Kolacio, Hvastja. Dirigent: ravnatelj Polič. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenčeve bo v torek 14. t. m. Nastopila bo v Puccinijevi operi »La Boheme« v vlogi Mirni. Predstava bo za premiera ki abonma. Iz Celja —e Ž u pn; izlet v Celja. Vse predpriprave in prijave iz sokolskih edinic kažejo, da se bo pretvoril župni izlet, ki ga bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 15. t, m. v Cel m v moffb^rio manifestacijo sokolske misli, sokolskega dela m sokolskih uspehov. Spored zleta je naslednji: Ob 8. uri skušnje naraščaja in dece na Glaziji. Ob 10. zbor sokolstva na Glaziji in pozdravi. Ob 11. *i»e-čana povorka z Gdazije po mestnih ulicah in razhod pri pravoslavni cerkvi. Ob i6. velik javen nastop rta Glaziji. Pozivamo sokol stvo in sokalstvu naklonjeno otčinstvo od blizu in daleč, da se udeleži župnega izleta v čim večjem številu. —c Nesreča ne počiva. Ko je neljal 77-let-ni preužitkar Ivan Korant z Zg. Ložniee pri Žalcu v sredo voz po cesti, se je voz nenadoma natrnil in prevrnil nanj. Koren t si je zlomil lovo nogo iffi levo roko.. Trije branje. lS-letni Ivasn, 11-letni Ma»rtin ln S-letni Štefan fetor. sinovi posestniika štora iz Osencv pri Teharju, so našli v sredo popoldne na povratku iz šole v PeČovnJku prt Ced)u e>k razi tno pa>trono. Vzeli so jo s seboj in stopili pod doniači kozolec. Ivan je prinesel kladivo in začel toLči po patroni Nemadno je patrona eksplodirala. Vse tri dečke je vrgla eksplozija na tla. Ivan ki Martin sta dobila težke poškodbe na £rlavi, prsih in rokah, Štefan pa laftje po^kodirte po vsem tele»u. Štefan ne->reČenci, razen Štefana štora, se zdravijo v celjski bolnici. lezniske službe, ki je že sama Da_»ebi posebno v nočnem^ času "dovolj težka, pa. jo te motnje gotovo le ie bolj otezkočajo. KOLEDAR Danes: Petek, 10. junija katoličani: Margareta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rosalie (ob 16. in 21.15) Kino Sloga: Vsi proti enemu Kino lTnion: Odpadejo vse predstave zaradi koncerta Ustanovni občni zbor kluba Mahrovoev ob 20. v restavraciji Majcen, glavni kolodvor Sklepna produkcija gojencev fcole r.:..-bene Matice ob 18.15 v veliki dvorani Filharmonije Slavnostni koncert Akademskega pevskega obora ob 20. v Unionski dvorani DEŽURNE LEKARNE Dane*: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Iz Zagorja — Reševalni avto. o čigar potrebi smo na tem mestu že poročali, si je nabavilo podjetno gasilno društvo na Lokah. Pohvaliti moramo vodstvo v rokah g. Kokoleta Jože ta, ki je s pomočjo požrtvovalnega članstva »bralo 45.000 din, za kar je posebno zaslužen delovni odbor, ki ga tvori trojica gg- Cen cel j Franc, Flere Polde in Ašič Tone. Avto je društvo prevzelo za Binko-3ti, blagoslovitev pa bo 19. junija, na kar že danes opozarjamo. Z rV^evalnim avtom je rešeno pereče vprašanje, 3aj bo v polni meri opravljal svojo nalogo v korist vseh, ki bi jih zade'a sila prav posebej v primerih ponesrečenih rudarjev, ki jih bo mogoče v najkrajšem časni prepeljati v bolnico, kar je bilo doslej združeno z zamudnimi ovirami. Drustv0 po napeljalo z Lok v Zagorje poseben telefonski vod za obveščevalno službo. — Na5e ceste, o j spet te ceste! V mislih imamo glavno cesto skozi dolino na kolodvor. Svoje čase je bil vzrok, da se niso nasipale, suSa. zdaj pa menda obilo deževje ovira napovedano remeduro. Naj nihče ne pošilja popravka, da se ceste odlično nasipi jejo. Videli smo. da so z malo sredstvi zakrpali nekoliko najbolj zevajoč ih kotanj, ta čas so se napravile po drugje in smo tam, kjer smo bili. Nasipni material je pa tako mehak, da se kmalu spremeni v blato. Da je ravrgo ta cesta vsako leto slabša, 0 tem smo si na jasnem domačini in tujci, ki se vračajo po poslih v dolino. S krpanjem se samo po nepotrebnem razmetava denar. Obnovite temeljito cestišče, saj menda plačujemo davke tudi na to. Kako naj se to izvede, pa prepuščamo strokovnjakom, da ne bo spet strokovnega pouka v popravkaTskih pojasnilih. Za enkrat dovolj! _ Ventilatorji rudniških apnenic nad železniško postajo brne dan in noč brez prestanka, kar je glede na produkcijo sicer razveseljivo, manj pa ugaja stanovalcem okrog postaje, ki jim intenzivno brnenje v vehki meri kan nočni počitek, vsi prieadeti prosimo, da bi ravnateljstvo s primerne rem*Rh*ro na ventilakorjih .te motnje če že ne odpravilo, pa vsaj omililo mero* kar bo tod v JMhBO— ^4ra Danilo že zopet pripravlja jubilej. Pravijo, da bo star SO let. Kdo to prav«. ne vemo. Morda pravi sam in če je tako. b! triu že morali \*erjeti, ker o njegovi verodostojnosti odkrito ne dvomimo Toda zadeva z atovim jubilejem ni tako enostav na. kakor se rdi na pr\-i pogled. Kdo mu bo pa verjel, da je star SO let? Če ga vidiš, kiko jo maha s cigaro v ustih, vzra\man in prožnih korakov po mestu, kako se smehlja in odzdravlja na vse strani, bi mu prisodil največ šest križev Na drugi strani se p« spominjamo, da ni še dolgo tega, ko je praznoval s\-ojo 70 letnico Takrat se je po Ljubljani šušlj.ilo. da je ata Danilo pomaknil svoj jubilej malo naprej, ker je imel za to svoje posebne razloge. Da bi bilo minilo od njegovega »ospora\wiego*M jubileja že deset let. se n#m. pa tudi čudno zdi. Morda bo zopet treba šušljati o premikanju in pomikanju. Ata Danilo se sam iako hudomušno smehlja, da mu pri najboljši volji ne moremo verjeti, du je z njego\'i mi jubileji vse v redu. Imamo ga pa vsi radi in če ima za praznovanje tvoje 50 let niče tehtne razloge, hotno ostali pri šušlja nju in pomislekih, jubilej bomo pa praznovali z njim, kakor se spodobi, da ga ne bo zastonj premikal. Če px7jde dobro, nm uteg ne' prihodnje leto presenetiti z 90 tettiicO. Tudi s tem kaže ata Danila svojo moško naturo. Če bi hil ženska, bi se mu gotovo tako ne mudilo z visokimi življenjskimi ju bi le ji. Torej; še na mnoga leta! Iz Trbovelj — Pritožbe posestnikov. V /adrnem ttm se množe pritožbe posestnikov /cmlušč. d« jim ljudje, zlasti mladina, delajo sJcod-o po poljih, vrtovih, njivah in travnikih Zato tukajšnja občina opozarja \ posebnem tu/ glasu prebivalstvo, da je ptrogo prepove d.1 no hoditi, le/ati, voziti aH jezditi po vrtovih, njivah, travnikih, somolastno napra\ -Ijati nove steze in poljska pota, neopravičeno bgati in nabirati rastline po tujih njivah, kositi ali trgati travo po tujih travnikih in trgati oziroma nnhiriti zrelo ali nezrelo sadje po tujih nasadih. Občinska oblast bo vaškega kršilca stroga ka/nov.ila in bo pole^ tegp moral povrniti dejansko povzročeno Škodo. Občinski organi imajo nalog, da na tc prekrške strogo pazijo ter v-ukega kršilca prijavijo v kaznovanje. — Ali je kaj takeca in^ore? Ni Se pojasnjen odvraten in gnusen zločin, ki m STa storili nedavno neznani (Storilci s tem. da so polomil; nulado drevje na prostoru ob Sokolskem doniu. kjer namerava Sokol poplaviti spomenik največ jenu u Sokolu, blago-poko>nemu Viteškemu kralju Aleirsandni L Zediniitelju, že je Tri ovije doživelo sličdio barbarstvo. Kakršnih nismo bili vaieni in ki £a ch>r»ia vsa naciionalna sn druga poštena javnost. V noči od sobote na nedeljo ie bil poškodovan *po.m» nik padlih tlitjp nalistov. žrtev znanih prvotunrjskih doffod-kov v Irbovljah. Odvratni tkrffad -o pomazali vta spomenik z rdečo I*arvo ter tja opremiki 2 napisi, ki dajo vsakemu pametnemu eto vek 11 slut/iti njih izvor. Sedaj je dala občina po nalogu oblasti ?iiomenik po-bel?1i z apnom. Pristojna oblast ho pač mo-mla z večjo strogostjo in z vt*o silo pos.^či e^erirr^no vmes. da ^e končno razkrinka kvrio teh prevratnih elementov, ki sfcuAaio š aličrnm pot^tjetrn zadnji čas dati Trbovljam pečat današnje kulturne dote. Iz Radeč — šoUki izleti. V četrtek teden je prire-daila tukajšnja l/rudska soila izlet v razne kraje. Nekaj razredov je sto pod vodstvom svojih razrednikov na rJrank, Št. Janž, Lisco, Zagreb in Bled. Razrednik JI. razreda vis. l;udake Šole se tem potom tavno zahvaljuje 22. LofcriČu. Kukcu Ln Molet« za poslana živih revnim učemoem. — Vročina je pritisnila. Od bin.kofttne2;t rjonedelrka dalje knamo pri ne* že precejšnjo vrorM.no. Srtnča st:iino in močno pripeka. V Savi in Savinii <«mo videh* že prwe kopalce. JlVec jsk je s»e v bazenu v Rimskih t^aioah. »SLOVENSKI N A R O D«, petek, 10. junija I93s. Stran 3 DNEVNE VESTI — Slikar Galanda umrl. iz Bratislave smo prejeli vest, da je na btnkoštno nedeljo tam nenadoma umrl slikar MlkulaS Galanda. profesor na šoli za umetno obrt, star šele 43 let. s smrtjo Galande je izgubila slovaška umetnost enegra najbolj nadarjenih predstavnikov sodobne likovne umetnosti. Galanda se je Šolal v Budimpešti in Pragi in je bil v početku pod vplivom Muncha in nemškega, ekspresionizma. V kratki dobi umetniškega ustvarjanja pa se je popolnoma osvobodil tujih vplivov iA je našel svoj lastni umetniški izraz v risbah z lepim liričnim abstraktnim izraaam. Znan je bil tudi pri slovenskih ljubiteljih likovne umetnosti z zadnje rasstave v iLijubljani v Jakopičevem paviljonu, ki je bila ob koncu meseca marca in na kateri je Galanda skupno z Malešem in Mušieem razstavil števime dovršene umetnine. Reprodukcije nekaterih njegovih del je prinesla zadnja številka r Umetnosti«,: v kateri je tudi njegovo umetniško delo analiziral prof. dr. šijanec z daljšo kritično razpravo. Galanda je bil v tesnih umetniških stikih 2 našemi mlaj&imi likovnimi umetniki in je Se pred kratkim sporočil, da se bo v poletnih počitnicah napotil v Slovenijo, kjer je upal nagti novih motivov za svoje plodi-vito umetniško delo. — Jugoslavija na mednarodni ra/Mavi v Xew Yor**u. Prihodnje leto bo v New Yorku mednarodna razstava. Rnzstavisče bo obsegalo 3.000.000 kvadratnih metrov. Ra_s&tave se udeleži tudi naša država. Včeraj so se mudili v Beogradu zastopniki prireditvenega odbora in govorili so s trgovinskim ministrom dr. Vrbanlcem glede prostora, ki ga bo potrebovala Jugoslavija za svoj paviljon. Naša država si je rezervirala okrog 6.000 m2. A. & E. Skaberne Ljubljana — Kongres Pen-khibov. Med binkoštni- mi prazniki je bil v Celju tetoenji kongres naših Pen-kiubov. Kongres-se je pričel v nedeljo v Celju, nadaljeval in zaključil se je v Rogaški Slatini. Med drugim je bilo sklenjeno obrniti se na vlado s prošnjo, naj bi se zakon o tisku uporabljal pri umetniških delih čim liberahieje. Na mednarodnem kongresu Pen-klubov v Pragi bodo nastopali delegati naših Pen-klubov v vseh vprašanjih složno. — 71 člankov o Jugoslaviji. V Parizu izhaja .Balkanska bibliografija«. Urejuje jo znani publicist .Leon Savadin. Lani je dosegla v štirih glavnih evropskih jezikih svojevrstni rekord po številu člankov o Balkanu. Od 524 Člankov je posvečenih 316 izključno Balkanu. O Jugoslaviji je izšlo 71 člankov in je naša država na prvem mestu. DANES OB 18. URI PROMENADNI KONCERT V PAVILJONU kavarne »ZVEZDA« na čast gostom trgovskega kongresa,. OD 20. URE DALJE KONCERT SALONSKEGA ORKESTRA NA VRTU RESTAVRACIJE »ZVEZDA« IN POZDRAVNI VEČER GOSTOM — Novi potniški vlaki na progi Ljubijana —Kamnik in .Jesenice—Rateile-Planica. Od 15. t. m. bo vozil vsak dan na progi Ljubljana q\. kol.—Kamnik mesto nov par potniških vlakov. Odhod le.ua vlaka iz Ljubljane gl. k«»1. oh 15.12, prihod v Kamnik mesto ob 10.09. Odhod iz K;wnnika me*?ta ob 15.10, prihod v Ljubljano giL kol. ob 16.02. Nadalje bo vozil od istega rine vsak dam na protri Jesenice—Rateče-Plajiica nov par potniških vlakov. Odhod z Jesenic ob 22.31 (z zvezo na beograjski brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane s\. kol. ob 20.50), prihod v Rateče-Pkuiico ob 23.14. Odhod iz Rateč-Planice ob 6.13. prihod na Jo>enice ob 6.55 fz zvezo na brzo-vlak moti Pod brdu in Ljubljani") — Hrvatski planinci na Golici. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme: priredi v nedeljo za svoje člane skupen izlet na Golico. Izletniki se odpeljejo i« Zagreba v dveh skupinah. KINO SLOGA, tel. 27-30 VSI PROTI ENEMU Svlvija Sidnev Henry Fonda Režiser Fritz Lan g. — Zborovanje učiteljev. Sresko društvo JUU Ormož bo zborovalo v soboto 11. t. m, ob 9. uri v Ormožu. Xa sporedu je literarno predavanje uciteJja s. Debenjaka in sicer >Peter Bezručc z recitiranjem njegovih pesmi ter predavanje učitelja Vittorija o sodobnem šolstvu v Nemčiji. Udeležba je obvezna. Sre-ko društvo Jt"U Radovljica bo zborovalo v ponedeLiek 18. t. m. ob 10. uri v hotelu >Ko-op< Gozd Martuljek. Dnevni red: 1. 0 vzgoji otroka predava g. Serajnik. 2. Dopisi. 3. Poročila. 4. Volitev delegatov za banovinsko in državno ekupScino. 5. Predlogi za banovinsko skupščino. 6. Slučajnosti. Ker je to zl>o rovan je zadnje v tekočem letu, prosimo vse organizirane Slane v JUU Radovljica, da se udeleže v čim večjem številu. — Kongres poštnih uradnikov. Letošnji kongres postnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov bo 26 2T. in 28. t. m. v Zagrebu. Kormresa se udeleži tudi poštni minister Cvrkić. Na dnevnem redu so strokovna in stanovska vprašanja poštnih uradnikov. Glavna točka dnevnega reda je pa osnutek posebnega zakona o poštnih ter brzojavnih in telefonskih uslužbencih. Po tem osnutku bi se postni uradniki izločili in splošnega uradniškega zakona, kakor so izločeni železniški uradniki. Poseben zakon za postne uradnike je bil že davno njihova želja m minister Cvrkić ye pristal na to njihovo za- f htevo in dal liaofavdti osnutek, ki ga bo na kongresu sam raetolmafiil. V naii drŽavi sta dve 0r5anrtztri.fi pesrnslrMiara^rjeneev. V eni so organizirani uradniki, v d run i pa zva-nicniki in slušatelji. — Vsa mesta pri poUcftJI tinrorn« Kraljevska banska uprava raasjlaaa, da so pri policijski straži v Ljubljani in v Mariboru vsa mesta zasedena. Zato naj kandidati ne vlagajo več proienj, ker se v doglednem času ne bi mogle upoštevati in bi imeli prosilci samo nepotrebne stroške. — Planinske ture v Juniju So prijetne. Med skalovjem se m" hud« vroč in«, povsod se še najde prijeten hlad, v številnih kotanjah leži prijeten sneg. Planinci, ki posedajo vrhove nad 2000 m, naj pastjo na primerno opremo, predvsem morajo imeti cepin, po motnosti tuđi dereze, ker je treba de Cesto hoditi po snesiSCih, ki so nezadostno opremljenemu planincu lahko usodna, v Kamniških planinah so rasen Češke koč2 oskrbovane vse postojanke. Iz Doma v Kamniški Bistrici je najpriklad-nejša pot na Kamniško sedlo in Kokrsko sedlo, od koder Je izhodJAce Sa vse ture v Kamniških planinah. Velika Planina je pisana raznovrstnega planinskega cvetja. Krvavec je laliko dostopen iz Cerkelj ali iz Kamaika mimo Sv. Ambroža ter je krS— sr*a razgledna torka. V Julijskih Alpah bodo koče osfcrbovsn** stalno od 25. juni* ja dalje. Sedaj je oskrbovana Orožnova koča na Črni Prsti in Dom na Korani, kamor vodi najlepša pot preko Komarče mimo črnega jezera ter po gTebenih a pogledom na vso Bohinjsko kotlino z jezerom od planinske koče. Na Vršiču je Erjavčeva koča stalno oskrbovana; prehod preko Slemena v Tamar, člani SPD naj pregledajo svoje članske izkaznice, da se prepričajo, ali so članarino že plačali, ali ima izkaznica letno znamko ali je legitimacija opremljena z žigom pristojne železniške uprave. Kdor želi podrobnejše informacije o planinstoh postojankah, rasnih turah •itd., naj se obrne na pisarno SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. — Pojasnilo v zadevi Kino vstopnic. Da so ne bi napačno tolmačil podnaslov naise-ga včerajšnjega poročila o zborovanju ki-nopodjetnikov dravske banovine, glaseč se: : Zakaj moramo plačevati visoko vstopnino v kinematografih«, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da slovenski kinopodjetni-ki niso nikdar na račun zvišanja javnih dajatev zvišali cen vstopnicam za kino predstave« Dravska banovina trna najnižje cene luno vstopnicam, predvsem pa Ljub ljana., kjer so se leta 1935 s preureditvijo obstoječih Kmopodjetij in ustanovitvijo enega novega kinopodjetja, močilo znižale cene kinovstopnicam. Odtlej so bile medtem časom že neSte tokrat zvišane samoupravne doklade, cene kine/vstopnicam pa niso bile zvišane niti v Ljubljani, niti v drugih krajih dravske banovine. — Cvetličnih dnevov ne bo. V sredo smo poročali, da je Splošno žensko društvo sklenilo prirediti v Ljubljani in po drugih mestih Slovenije cvetlične dneve, na katerih bi pobirali prostovoljne prispevke za gradnjo modernih avtomobilskih cest. Splošno žensko društvo je nam pa sporočilo, da ta vest ni resnična in da ne ve, kako ie mogla priti v javnost. — Svetisi&v Petrovič v Zagrebu. Znani filmski igralec Svetislav Petrovič se mudi že več dni v Zagrebu. V kratkem odpotuje v Dalmacijo, kjer bo nastopal v koloriranem turističnem filmu, ki ga bo izdelal sam. Za take filme so navdušeni zlasti Angleži. Zagrebški novinarji so tudi vprašali Petroviča, kaj dela Ita Rina. Odgovoril je, da se mudi zdaj v Berlinu, kjer je podpisala pogodbo z TJfo za več let. — Poskusna vožnja s motornimi vlaki. V sredo je bila na ozkotirni železnici v Bosmd prva poskusna vožnja z motornim vfakom, zgrajenim v tvornici v Brodu. Motorni vlak se je že na prvi vožnji zelo dobro obnese*!. Dosegel je hitrost "1 km na uro, kar pomeni, da bo vozil s povprečno hitrostjo 44 km. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, na Rabu in B>eo-or-radii 27, v Ljubljani 26.2, v Zagrebu 26, v Mariboru Ln Sarajevu 25, na Visu 22. Davi ie kazaJ barometer v Ljubljani 765.3, temperatura je znašala 13. — Samomor studenta. Včeraj si je končal v Sisku življenje medicinec Slavko Vard.ian. star 21 let. Bil je zatjoibl jan v 19-letno Savico Kolenc, brivsko pomočnico, ki je priSIa šeie pred 4 meseci v Sisek. Po obedu je šel še k brivcu, kjer se je dal lepo sfrizirati. potem se je pa sestal s svojo izvoljenko. Po povratku domov se je ustrelil. Zadel se ;e v glavo, tako da je kmalu izdihnil. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. Iz LJubljane —lj Sa ribjem trgu danes ni bilo veS tako poceni morskih rib, kakor prejčhii teden, kljub termi so gospodinje sc vodno precej posegale po njih. Skuše so bile po 16 do 18 din, sardele po 14 din najeonejše, girice po 10 in ciplji po 20 din kg. Ščuke niso bile dražje od morekih rib in sicer po 16 do 18 din kg. vendar jih ljudje niso mnogo kupovali. Postrvi so bile kakor vedno po 40 din. NapTodai je bilo tudi nekaj rečnih rakov, in sicer po 4 din komad. —lj Seznam najdenih predmetov. prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu maju: zlata zapestna ura na zlati zapestnici, zlata damska broša. zlati uhan. moška zapestna verižica, srebrna damska zapestna ura. zapestna ura iz niklja, poročni prstan, rjava denarnica na zadrgo s 40 din . 50 p. vrežica iz zelenega blaga s 64 ditn 25 p, rjava iistniea z i 16 din 25 p. Črna denarnica tla zadrgo z 50 din 50 p in ključem, rjava denarnica z 45 din 75 p. nalivno pero fcrno-sive barve, red sv. Save, red jugoslovanske krone, sedež motornega kolesa; panr mofikih rjavih usnjatih rokavic, star dameki dežnrk, ponosen otroški suknjič sive barve, naočniki črno obrobljeni, damska rdeča volnena jopica, damska torbica z raznimi predmeti ln delavska knjižica na ime Škerbic Rudolf. V železniških vozovih so bih najdeni ti predmeti: 55 dežniikov, 2 palici. 2 smučarski podiči. 19 klobukov. 7 cepič, cepiča in dežnik 2 otroška plašča, damski plašč in dežnik* damski piafcč, delovni plašč, površnik, dežni plašč svileni damski plašč, plašče* in jopica, 3 šali, svilena ruta, par s^imnjastah čevljev 4 pore galoš, galoše in rokavice. 3 pare rokavic, 13 aJctovk, 3 nahrbtniki," 3 koveegL kovčeg, nahrbtnik in dežnik, dežnik, nahrbtnik in zavitek, ročna torbdca z 12 din ■ 50 p, ročna torbica z drobnarijami, ročna | torbica z 50 din. ročna torbica, karton z daniskuni čevlji, zavitek svile in lopata, zavoj damskih klobukov, zavitek v njeni damski plašč, zavitek blaga, zavitek ovratnikov, zavitek v njem dekliška oblaka, pločevina«* škaf« 4k- kg »uhi* klobas, 2 ponvi, toposlov-na knjiga* prasne košarica, lok m gosli, blazina in pregrinjalo, moška ura is niklja, nmrkirno kladivo, fotoaparat in aktovka* oc-izgotovijena odej«, kup it mavca, kolobar furnirja iio 2 črpalki za kolo (seaalki). n— Sprejemni ispiti za U rsared s« državni ženski realni simoaaiji v Ljubljani Resljeva c). Pnošnie za pripustitev k aprs-istnnsmu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in koikovaoe t lOdinarski-m kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi ptearni 21. in 22. t. m. od d. do 12. Prošnji, ki naj bo pisan« na celi poli. ie priložiti krstni list in izpričevalo osnovne šole (ne šolsko knjižico). Sprejemale. >e bodo učenke, rojane v Istih 1*25. do lOab. Pri oddaji prošrtfe bo vsaka učenka izvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti bodo 23. 24. in po potrebi 25. t m. ob 8. Beg mikrobov. B3s!a£ tt^Kmmm^^mmmm^^tKB a[$ romano al podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bt uničili zobe Redna nega zob * Chlorodontom prežene mikrobe ta ubl Toda 1» • t a l D 8 nega ranije zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem svnčar I Potem ostanejo zobje zdravi I Domači proizvod. u— Na državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za L razred 25. junija. Prijave *e bodo sprejemale od 20. do 23. junija dopoldne. Natančnega pojasnila so razvidna t objave as oglasni deski gimnazije. —lj Uprava kina Matice obvešča c. občinstvo, da veljajo od danes naprej sa v«e predstave poletne znižane oene. Kakor doslej, bodo na sporedu še vedno premierski filmi svetovnih produkcij, na kar uprava se posebno opozarja! MODNI ATELJE BAZANELLA PO VRNITVI IZ INOZEMSTVA ZOPET REDNO DELA TER SE CENJENIM DAMAM NAJTOPLEJE PRIPOROČA. iilJMllliUHlilM —lj Dijaški internat Učiteljskega doma v Ljubljani sprejema prijave za bodoče Sotesko loto do 15. .rulija t. 1. V prošnji, ka-teri je priložiti zadme šolsko iaprieefvalo. ie navesti ime, poklic in bivališče staršev. Podrobnejša pojasnila slede prehran«3, oskrbe, pomoči pri učenju in glede plačilnih pogojev so razvidna fz prospekta, ki ga dobe cenjeni interesenti pri upravi Učitei.j-fikega doma v Ljubljani. Žibertova ulica štev. 27. —lj Drevi ob 20. bo v veliki unionski dvorani svečani koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Na sporedu: slovenske narodne pesmi v priredbi Matije Tomca, Franceta Marolta, Emila Adamiča, Oskarja Deva, Josipa Kocijančiča. — Opozarjamo, da se blagajna pre-*eii z univerze v Union ob 18. uri. Pohitite z vstopnicami- in programi že v prodaji v naprej. —lj Pleskarska dela v šoli v Mostah razpisuje me«stno ponfl a varstvo rjuhi jamsko v Službenem listu' 11. t. m. —lj Dane* različne ribe v restavraciji Ker. ši<\ Frankopanska 1 — Šiška. Smrt pod avtomobilom Al ari bor, 10. junija Na cesti med Sv. Lovrencem na Pohorju in Kurjo vasjo v Dravski dolini se je pripetila usodna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Po cesti je-korakal 78 letni slepi preužitko-r Jvian G&šnic iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki ga je vodila hčerka Helena. Na ovinku pri Kurji vasi je pri voz M od zadaj tovorni avtomobil. Šofer je sicer dajal z"nake in kr> je bil še kakih 10 m od obeh, je ponovno zahupal. Gošničeva hčerka se je pa tega tako prestrašila, da je z desne strani ceste pohitela na. natpačno levo stran. Srečno je prišla na drugo stran, a ubogega slepega starčka je zagrabil tovorni avtomobil ter g« vrgel v obcestni jarek, kjer je obležal s strto levo nogo in notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v maTrborsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Samo Se danes al lahko ogledate šlageropereto Nelson Eddy ROSALIE Kino Matica Od danes naprej poletne znižane cene! Predstavi samo ob 16. ln 31.15 uri! Sleparski ženin Maribor. 10. junija. V Tratah v Slovenskih goricah se je letos v marcu seznanila 23-letna Marija K. s 35-i-M m "tf • »< «m M., ki ie priAel na obiek iz Nemčije. Marija in Martin sta kmalu sklenila, dm se toro&ita ter določila 6. junij ta dan poroke. Ker Martin ni imel denarja za poroko, je Marija prevzela v$e trojke, kar ie v^jAlo nad 1.500 d m. poleg tega je pa prepisala Še pokndeo posestva na iine bodočega moia, kar io »e veljalo 1.400 din. Tudi je zaročencu kupiiLa razno obleko in perilo ter ga zalagala z denarjem. Ko pa je priseli dan poroke, za ka-tero je bilo vse pripravljeno in tudi le povabljeni gostje je zaročenec inffiniil. Pobral je vse stvari in tudi denar. Marija ie prejela te dni pismo iz Neanoite, v katerem ii •poroča, da si je premisnl in da naj ne bo huda. Ce bo mogoče, ji bo vse povrnil. Marija se je zjokala, nato je pa pohitela na bliiftnio orožni-Sko po*taie in prijavil« sleparskega ženina. Iz Ptuja — Bla^oslorltSv nove gaatUke brizgal ne. V nedeljo se je vrHila slovesna blagoslovi i nove brizgalne gasilske cets pri Sv. Vidu pri Ptuju, ki ei ie briigalno nsbavils iz lastnih eredstev. Blagoslovitev je opravi) tamo-^nri pater g. Karel, kumovala pa sta zakonca Rall. ftlevilni mnoliei Je govoril predsednik Čete učitelj g. Klenovsek. Navzoč je bil tudi lupni starosta g. Musek Ljudevit, ki ie ime« na zbrane nagovor ter |e k lepemu uspehu Četi iskreno Čestital. — Tujski promet v Ptuju. V maju je obiskalo naso mesto 170 tujcev, od teh 52 ino-♦emcev in sicer 33 iz Nemčije, 4 iz Češkoslovaške. 2 i* ItaJije, 1 rz Bolgarije, 1 iz £vice, 4 iz Homuniie. t iz A-nffltls 9 is Ame rike. 4 pa iz raanih drugih držav. Vsega skupaj ie bRo 6bo noenin. Iz Ljutomera — Lepa lutkovna predstava. Ljutomersko Sokol je v soboto priredil lepo lutkovno predstavo za ljutomerske Sole, ki je bila prav dobro obiskana. Posrečene lutke je izdelal strokovni učitelj g. Berce, ki je s to predstavo otvoril letošnjo lutkovno sezono. .— Ogled prostora za novo meščansko šolo. V ponedeljek je bil v Gornji Radgoni ogled prostora za novo meščansko lolo, ki se bo začela graditi še v tem letu. V komisiji so bili zastopniki sreskega načel-stva, banske uprave in občine. — Pomoč poplavljencem. Banska uprava je dala ljutomerskemu, soboškemu in lendavskemu srezu za poplavljence 10 000 din. — Napredovanje. V V. položajno skupino je napredovala g. Lupša Franja, učiteljica pri Mali Nedelji. — Smrt' v tujini. V Gradcu je umrl 16. maja ljutomerski lekarnar g. dr. E. Schvvarz. ki je bil tudi tam pokopan. Dr. Schvvarz je bil rodom Ljutomerčan. Absol-viral je farmacijo in filozofijo ter promo-viral za doktorja filozofije. Dasi se je čutil Nemca, je bil zelo lojalen in imel lep krog prijateljev. Poleg lekarništva se je bavil s svojim lepo Urejenim gospodarstvom in s studijem filozofije ter izdal nekaj zvezkov svojih Meinongovih studij. Bavil se je tudi s filozofskimi deli naših pisateljev. Naj v miru počiva! — Za obmejni sokolski dom. Za obmejni sokolski dom v Gornji Radgoni so darovali: Posojilnica Narodni .dom v Mariboru 500 din, Arsenič Pavle, carinski inspektor v Strugi 100 din, dalje po 100 din Zavarovalna družba Roval Exchange v Beogradu. Drago MaruŠič. senator Pucelj Ivan, senatar, Tašner joža, načelnik v Beogradu, Seršen Fran, hotelir v Ljutomeru, tvrdka Josip in Ivan Vogler v Radencih, Sterger Anica, učiteljica v Mariboru, dalje po 50 din Fran in Slavica Zacherl, učiteljica v Ljutomeru, dr. Fran Ros, odvetnik v Laškem, Senčar Metod, trgovec v Štrigovl, SenČar Franc, trgovec pri Mali Nedelji. Sokolski druStvl v Cerknici in Domžalah ter Četa v Radencih, Sokol na Pobrežju 67 din, Sokol v Žužemberku 10 din. Fabjan Ignac, načelnik v Radencih 40 din, dr. Milko Hrašovec v Celju 25 din, dr. Sandor Hrašovec v Šmarju pri Jelšah 25 din. Sokol Razvanje 30 din, ter dr,-Rajh v Celju 10 din. Društvo se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. — Zborovanje: Učiteljsko društvo za srez ljutomerski bo zborovalo 11. julija v Slatini Radencih z začetkom ob 10. uri. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi poročilo o zboru pređsetoikov. preda-davanje tov. Po reka rja o potovanju v Pariz in volitev delegatov za glavno in banovinsko skupSčino. _ Škoda po poplavi. Skoda po poplavi je bila ocenjena v poplavljenem delu sreza na 3,750.000 din. Škodo je *-»cenila posebna komisija. — Življenje si je hotel končati. V nedeljo se je hotel na svojem posestvu v Pod-gTadU pri Gornji Radgoni v hlevu obesiti I. P. Ko je vse pripravil, da bi se obesil. /e- pustil hlevna Vrata odprta, da ga je videl mimoidoči 6trok, ki je hitro obvestil o tem svoje starše. Ti so potem hiteli v hlev ter obup&nca rešili. Zdravnika dr. čremoŠJiik in dr. R^č sta ga obudila k življenju. Iz Novega mesta — Ljubljanska cest« se modernizira. Na prometni Ljubljanski ceMi je daJ preurediti pritltičj« svoje velike enonadstropne h»e, lekarnar g. Andrijanir v lokal, kjer bo nastanjeni njegova lekarna, katere najemniike prostore ima sedaj na trgu kralia Petra II. v hiAi g. Ogoreutza. Obširne izložbe in vhodi imajo moderno železno skarjasto zapiralo, zapiralo. — Tekstilno tovarno gradi ob desnem bregu Krke. ob poti, ki vodi v Ragovo. mladi agilni podjetnik 2. Joia P en ca. Velika prostorna stavba ima zgrajeno ie prvo nadstropju in bo kmalu pod krovom. Podjetnost g. Penoe zasluži vse priananje, ker bo p«i tem obratu nailo lopo število domačinov — vsaj skromen zaslužek. Tudi se pri nas opaža, da je podjetnost doma zgolj pri mladih ljudeh. Iz Škofje Loke — Utiteljztvo škofjeloškega "kraja hr imelo v soboto svoje poslednje letošnje zborovanje v Selcih, Predaval bo udi teli Mwis o k©rr>0i v kmetijstvu, na ratgvoru bo Ufi-teliska samopomoč, Učirtelj»kB tiUkarna w; druee stanovske zadeve. — Na Prago *e pripravljamo! Tudi iz škofjeloških sokolskih vret je ocz*i»v as Prago prav l^p. Na slovanski sever bo odpotoval io okroc 20 tratov ln Sester. Ae prej pa pojde mo na Župni izlet v Radovljico, ki bo 19. ju nit a. — Iz Sofije ,ie prejela Skbfja S»ka najT*r - srfnej^o zahvaJo za topli sprejem, ki ga js pripravila pevskemu ?horu bolgarskih učt-tellli?. Sorskemu pe\«kemu zhotd .je najlepši s-pomlsn ljubezen, ki jO le nepriltrito poklonilo nase ^prelepo staro m^toc — kaik«>r pišejo — predstavnicam bratskeca naroda, hkrati pa zagotavljajo, da N> njih domovina vedno odprta za na* n«rv»d. Plama ae k«dna pesem oa« na Veke druži? — Osebna vest, B svojo rodbino je zmpu-stil v petek dopoldne ikofjo Loko anani Član loške vojaške godbe, narednik g. Re-lja Gračanin. Od3el je v KruSevac. G. Gra-canina smo dobro poznali, saj se je neštetokrat Izkazal na svojem instrumentu — kiilovki, ki jo je tovrstno obvladal! Njemu, kakor tudi njegovim želimo na novem službenem mestu vse dobro! — Ribe sta kradla. V hr.istnizkem potoku pri Sv. Barbari sta kradla ribe Vt^č^slav štftloer fcn Ivan V Mar. Ko *o jima prišli na na fcled, sta flioer pol^?niln čez hrit«\ toda orožniki čo ju kmalu izsledili. Lastnik ribolova Fran I>o!enc iz Stare Loke vma * -vojim ribolovom visoka ^troAke in zato - a n%u napravila tatova tem vedjo ftkodo. Vfw> ribe, kar š»ta jih nalovita, so bile pod pred. pisano mero. Zagovarjati $e bosta morala prM eodtefann. — S 50 din v čevljih . . . železniški čuvaj GvardjanČič v Gorenji vasi je imel oni dan v hiftl gosta, pa ne takega, ki ga povabiš. Onega, z drugega brega. *GoatBLr.Kr dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Omara«. 1654 8€i au 4 »■JST-OVBTTBttT r? A K O"D*, petek, TO. Junija 19SS. 129 Propaganda za domače obrti Zveza gospodin] je priredila pod naslovom »Domača umetna obrt44 na velesejmu lepo razstavo Ljubljana. 10. junija Propaganda v obhki taksne vabljive razstave, kakršna je sedanja razstava Zveze gospodinj pod naslovom >Domača umetna obrt« na velesejmu v paviljonu K, je učinkovita in potrebna. Preden si ogledamo razstavo, je potrebno, da vemo. kaj je njen namen; razstava ima tudi gospodarski pomen in priredi tel jiee niso mislile le na lenobo in brezdelje nekaterih meščank, ki bi se naj oprijele vsaij vezenja. Gre za to, dja bi naše ženstvo znalo ceniti vrednost izdelkov domačih ženskih, odnosno umetnih obrti in da bi posegale predvsem po domačih izdelkih, ko kupujejo. Prav zaradi tega je razstava silno potrebna in bi bilo celo koristno, da bi imeli stalno takšno razstavo v Ljubljani. Potrebno bi bilo še marsikaj, n. pr. da bi trgovine, ki prodajajo izdelke tujih tovarn in tovarniško blago, imele vedno v zalogi tudi narodne vezenine, čipke in blago sploh, ki je razstavljeno na tej razstavi. Ob tej priliki je treba povedati, da bi tujci pogosto radi kupovali izdelke naših žensicih domačih obrti, ko nas obiščejo in ko bi jim ne bilo še treba poizveckrvati, kjer lahko kupujejo. Na razstavi je mnogo izdelkov, ki bi bili lahko že prodani, ko bi bih sploh naprodaj. Vsa požrtvovalnost in napori pri-rediteljic so prav za prav udarec v vodo, č> razstava ne more imeti tudi praktičnega pomena Američanka bi rada kupila vezeni namizni prt. Kako bi ji naj ustregli, ko je nekaj najlepših razstavljenih izdelkov v zasebni lasti in na razstavi niso primarno udeleženi tudi prodajalci, kakor da jih nimamo? Potrebna je velikopotezna organizacija, da ne bo treba konzumentu še iskati producenta. Kako naj propagiramo konzum izdelkov domačih obrti, če je tako težko poiskati producente? O stvari je treba reči predvsem, da ni na nji nobenega tujega izdelka; vse razstavljeno blago je delo domaČih rok. Zunanji značaj razstave Je okusna, značilna ženska ureditev. Iz vsega diha estetski cut. Razstavo krase tudi štiri oljnate slike slikarice Sodnikove. Prikazujejo bogastvo naše folklore, narodne noše, in kle-kljanje čipk. Med okrasnimi predmeti ne smemo prezreti keramike Dekorja in Dane Pajničeve. Razstava se deh v glavnem v oddelek slovenskih klekljanih čipk in ve ženin, v oddelek narodnih vezenin (razen slovenskih tudi hrvatskih, dalmatinskih, srbskih in bosanskih). v kmečko sobo. dekliško sobo in v razstavo izdelkov domačih podjetij. Razstavo čipk je delno izpopolnil s svojimi izdelki Državni osrednji zavod, ki pa razstavlja svoje izdelke tudi samostojno, čipke in vezenine so poslale na razstavo predvsem klekljarice iz krajev, kjer je klekljanej domaČa obrt in vezilje iz Dobrove, zastopano je Mariborsko žensko društvo, nekaj lepih izdelkov je bilo izdelanih tudi v ženski kaznilnici v Begunjah, mnogo krasnih vezenin s peristni-mi domačimi ornamenti je iz zasebne zbirke in last posameznic. Splošno občudovanje bude krasne narodne vezenine. Tujci se zelo zanimajo tudi za narodne noše; razstavljene so: češka, tržaška, ziljska in gorenjska (z originalno, krasno pečo). Kmečko sobo (pohištvo smo videli že na lanski razstavi) krase lepi prti. z uvezenimi narodnimi ornamenti. Razstavljena je tudi literatura, predvsem prof. Sičeva in Karlovškova dela o naši ornamentiki. V kmečki sobi ne smete prezreti krasno slikanih praktičnih predmetov, krožnikov, škatel, pivnika itd. To so izdelki šolskega, upravitelja Novaka, ki pri nas menda najbolje praktično obvlada omamen talno slikarijo. Perilo, vezenine, čipke, posteljnina itdL, ki jih razstavlja tvrdka Herzmansky, je pravo bogastvo. Razstavljeni si izdelki, ki jih izdelujejo kmetice za tvrdko doma in izdelki, izdelani v delavnicah. Posebno so dragoceni namizni prti, a tudi nekatere druge vezenine so tako krasne in seveda primerno drage, da si jin človek komaj upa ogledati. Razstavljenega je tudi precej luksuznega ženskega perila. Dekliška soba sama na sebi bi zasluzila poseben opis, kar bi pa morda škodovalo njeni idi-ličnosti. V takšni sobi se baje dekle ne boji ostati samica. Razstavo Zveze gospodinj je v glavnem uredila ga Opašičeva pomagale so ji pa še nekatere posebno požrtvovalne organizacijske delavke. Na svoje delo lahko gledajo z zadoščenjem. Na razstavi ima svoj oddelek tudi J. Medvedova ročna tkalnica sukna in tkanin za prevleke ter tkalnica vomenih pre- prog, ki so novost pri nas. Podjetje, ki je tudi v resnici domače in ne le samo po imenu (kakor nekatera), dela čast naši oorti- Večer na velesefnra Naj reče kdo kar hoče, vitko linijo dobiš, če se pomešaš na promenado zvečer na velesejmu, ker boljšega sredstva za shujšan je res ne more biti, park rat gori in doli in si pregneten dodobra in poceni brez maserja. Morda si se preril do kostanja in si šofiras in piejinei šofersko licenco za deset dinarjev. Kot dober kegljač prejmeš za 450 pik butiljko šampanjca, če si slabši pa košček mila, da si umiješ po trdem delu umazane roke. Hladni večerni zrak duh ti po čevapčičih in ražnjičih, po luku in lukacu, odojkih, jagnjetih, kari kajmaku ji. Prijetno se veseliš vsesplošne pocenitve na tem ljubeznivem prostoru, kajti deset prijazno debelih čevapčičev s priti-klinami za 6.50 din in štiri polne ražnje ž vsem za isto ceno. Nikakor ne obadi neštetih strelišč, kjer te kot dobrega strelca dekorira jo, da takoj lahko nastopiš s Indijansko ©glavnico z divjega zapada v bara. Zid smrti te pa tako pretrese, da odjadraš s tovariši po valovih navzgor in pristane* recimo pri Franclnu, da te postreže z najboljšim kar premore ta klet in kuhinja, za priboljšek ti pa napečeta crikveniška ri-barja Ivan in Mate skuš za 6 dinarjev, da ne veš kam z njimi. Ni pa s tem še vsega konec, kajti, če rad plese*, kar k Vkfanar-jevi masni v- zračne višave med prižgane zavaroval hrbet — o sreči pa lahko govoriš, če si priposestvoval pri Cesarju stol, da sede poslušaš Čehe iz Kolina, prav tako dobre, kakor so bili LinzerjL Igrajo in pojejo. TJnionska pivovarna je v permanenci, kar voz za vozom. Pohlevni konji začudeno gledajo in čakajo. Morda si malo razposajen pa obiščeš s prijatelji nešteta zabavišča, da se navrtiš na vrtiljaku, si izlikaš zadnjo plat na toboganu, se navoziš v pravem, čisto pravem avtomobilu, kjer še celo lampijončke ali v Volgo z varijetetnim programom, da te zacoprajo coprniki, omamijo odaliske in balalajke in ruski okta-vist. Da pa bo večer prijetno zaključen, stopiš še v cesarski bar. čisto cesarsko boš postrežen — morda ti. prinese butiljko zajčje krvi sam Cesar, še celo razgovarjal se boš lahko z njim in ti bo morda potožil o težkih časih, hudih režijah, ti pa mu boš segel razigran v roko in se mu priporočil še za katero »ta bulšiga iz Auberja«. Strogi varnostni ukrepi v Franciji ob prihodu angleškega kralja in kraljice v Pariz Angleške in francoske varnostne oblasti se že dolgo medsebojno posvetujejo m v glavnem so ukrenile že vse potrebno glede na obisk angleškega kralja in kraljice v Parizu. Gre za zavarovanje gostov pred napadom zločinske roke. Dva dni pred odhodom angleškega kralja in kraljice se pripelje v London mnogo uradnikov francoske varnostne službe Sure te natio-nal, komisarjev in inšpektorjev. Obenem prispe v London več inšpektorjev in komisarjev pariške prefekture. Z vlakom, ki odpelje angleškega kralja in kraljico s kolodvora Viktorie. odpotuje mnogo policistov in detektivov, čijih naloga bo bedeti noč in dan nad življenji visokih gostov. Po prihodu v Rologne stopita v akcijo dve vrsti francoske varnostne službe. Ena bo skrbela za špalir ter za varnost sploh. V špalir ju bodo stali vojaki in mornarji, red bodo pa vzdrževali orožniki s pomočjo mobilne garde. Vlak, s katerim se pripeljeta angleški kralj in kraljica iz Rologne v Pariz, bo ves dan predmet največje pokornosti organov varnostne službe. Vse vagone tega vlaka bosta straži li od zunaj in znotraj dve četi mobilne garde. Za vzdrževanje reda bodo mobilizirani vojaški oddelki in mobilna garda. Policisti, ki bodo stražili vlak med vožnjo do Pariza, so dobili stroga povelrja. Pri vsakih vratih vlaka bo stal policist. V Parizu delajo že več dni poskušnje, kako bo šla varnostna služba. Vse priprave vodi policijski prefekt Langeron. Vlak prispe na kolodvor v Roulognskem gozdiču. Iz Villers Betrenneux krene pol ure pred odhodom kraljevskega vlaka drugi vlak tudi iz varnostnih razlogov. Tudi pariška policija je mobilizirala vse svoje sile. Obenem s© naprosili nad 10.000 rezervnih častnikov in podčastnikov, da bi pomagali vzdrževati red po pariških ulicah, koder se bo pomikal slavnostni sprevod. Vsi so obljubili svoje sodelovanje. Pariška policija je popisala vse hiše ob ulicah in cestah, ob .katerih se bosta peljala visoka gosta, obenem je pa strogo pogledala na prste vsem njihovim stanovalcem. Kdor bo hotel povaJbitJ v te hiše gosta, da bi videl sprevod z angleškim kraljem in kraljico, mora o tam obvestiti policijo. Nihče ne sme vstopiti, ostati ali oditi iz teh hiš brez dovoljenja oblasti. Tudi kavarne bodo morale zapreti svoje prostore in terase. Lastniki in ravnatelji hotelov morajo sporočiti poHciji imena vseh gostov, ki bodo 26. junija stanovali v sobah z okni na ulice, koder se bo prsrriaral slavnostni sprevod. Prejšnji teden sta bih v francoskem notranjem ministrstvu dve generalni konferenci, katerih so se udeležili policijski prefekt Langeron, Maver, Nicolle, Marchand in Simon s policijske prefekture ter Moa-tesder in Perrier iz državne varnostne službe. Obmejna varnostna služba in služba na letališčih opazuje vsakega tujca, ko stopi na francoska tla, če ni morda sumljiv. Prizadevanje francoske policije gre za tem, da bi bila varnostna služba čim bolje organizirana. Marsejska tragedija je opozorila Francijo na slabe strani njene varnostne službe. Kdor bo stal pri ckmu v hišah, mimo katerih se bosta, peljala angleški kralj in kraljica, bo moral imeti posebno dovoljenje in policija bo morala vedeti zanj. To so na eni strani zelo strogi ukrepi, na drugi strani si pa policija rjrizadeva omogočiti vsemu prebivalstvu Pariza čim pa-isrčnejši sprejem visokih gostov. Njena naloga je tem težja, ker bi FVartcozi godrnjali, če bi bili omejeni v svoji svobodi in če bi ne mogli dati duška svojemzi navdušenju ob prihodu angleškega kralja in kraljice. Kraljevske sobane Eno najvažnejših vprašanj je bila nastanitev visokih gostov. Odločili so se za palačo zunanjega ministrstva, kjer so uredili in opremili krasne sobane. Pritličje te palače je vedno služilo za posebne sprejeme, kakor bo tudi v bodoče. Velike salone so samo temeljito popravili in preuredili. Med njimi slovi najbolj »salon de bOrlo-ge«, ki je dobil -svoje ime po krasni uri s pravimi zlatimi stebrički, krasecimi zgornji dej visokega kamina. Tu je pa tudi >Galerie de la Paix«, kjer je bila mirovna konferenca. Okna velike jedilnice, kjer so bili oficielni banketi, drže na vrt. Ta dvorana je visoka 6.75 m, dolga pa 25 m. Re-sta vri rana je bila večinoma leta 1914. Tu so povsem predelali tla. Ker med pose tom angleškega kralja in kraljice jedilnice v pravem pomenu besede skoraj sploh ne bodo rabili, bo služila prej za gledališko dvorano, v kateri bodo prirejali predstave za kralja in kraljico ter njuno spremstvo in visoko francosko gospodo. Salon v prvem nadstropju, tako zvani >salon de Beauvais«, leči kraljeve od kraljičinih sob. Tri sobane so tu določene za kraljico, dve pa za kralja. Vsa okna drže na vrt. Deko rate rji so sd zlasti belili glave, kakšne barve naj bi bile kraljičine sobe. Kraljica je pa sama rešila ta problem, kajti njena najljubša barva je zelo nežno zelena, pravi odtenek lipovih listov. Vse toaletne poUebščine so iz srebra in brušenega stekla. Kraljevi sobi sta v škrlatni in zlati barvi ter opremljeni z empirekim pohištvom. Angleški kralj bo spal v postelji Napoleona I., kraljica pa v postelji Marije Antomette. Preureditev palače zunanjega ministrstva je bila poverjena arhitektu Brunaeau. Sex-appeal ni več v modi Iz HoUvvooda je prišla v Pariz vest, da demoničnost in sex-appeal — dve modi v zunanjosti žena, in deklet — nista več v modi in da mora biti letos vsako lepo dekle glamarous. Kaj neki je zopet to >gla-marous« ? V slovarju je rečeno, da pomeni ta beseda mikavnost. V hoUywoodskem in zdaj tudi v pariškem pomenu je pa to seveda nekaj več in nekaj manj kakor sa- ma mikavnost. Glamarous giri, vidno prekipevajočega zdravja ima seveda rdeOka-sta^ica. če se nasmehne, se ji morajo Jta-lesketati zdravi zobje, veseliti se mora življenja, imeti mora praktičen smisel za to, da najde izhod iz vsakega položaja, obenem mora pa biti vse to združeno z otroško naivnostjo. Taka dekleta so torej zdaj v modi. Filmsko izraženo bi se to reklo: demoničnoet in tajinstvenost Grete Garbo in Mart ene Dietrioh je prepuščena samo tema dvema zvezdama m njenim filmom, pa tudi bujne obiike Mae VVestove ali se.\ap;>oalni obraz Jean Harlove odhajata v arhiv. Program dekleta 1938 mora biti. Ne Garbo. ne HarJow, temveč samo in edino Jeanna DartMnova. V Hcliywood.ii namre; pravijo, cia je Jeanna Du:binova glamaroi« giri NuHielda sta hotela ugrabiti V majn je vzbudila po v>ej Anilin veliko senzacijo vest. da sta hotela dva moška ucTabiti kralja angleške avtomobilske industrije in znanega mecena lorda Nuffielda. Lord Nuffieid je odan na i popu hi me jših in najbogatejših mož Anglije in ie zlasti /x\&r\ po svoja darežljivosti. Lani ie univerzi v Osiordn poklonil milijon funtov .ite-rlingov. vsega skupan je pa pok Ion U v razne, dobro delne namene in raznim ustanovam 9 mi lijonov funtov, v naši valuti skoraj - miljar-di din. Epilog tega senzacionalnega dogodka, ki se je odigran '24. maja ie wiaj pred sodi- $cem v ■■ >\foivkL Zagovarjati se monua John Bruce Thornton in major Ramsden. Obtožnica jima očita, da sta hotela lorda NuJ faekLa odpeljaitd iz njegove pisarne, m ga gprajvdti na jahto. kjer bi ga prisilila, da bi jima izdal kreditna pisma. Ko ti denar dvignila, bi mu zavezala oča in ga izkrcala. Naort je baje za*»noval Thornton in zanj pridobil tudi Ramedena, kd je bil v denarnih stdskah. Že v Avstralija sta si nabavila potrebno obleko, lasulje, umetine brke in umetne zobe. Ta proces vzbuja po wej Angliji veliko pozornost ie časopisi pitiobčuje;o pod velikimi naslovi najmanjše pod rob nositi o njem. Cashevo truplo najdeno Iz Princetowna. država Florida, poročajo, da so našli truplo 5 1» tuiega .lamela C.i^ha. ki t« ga nedavno ugrabili ameriški gangs'.cr. ji. Gre za popolnoma uličen zločin kakor v Lindterghovem primeru. Banditi so otroka ugrabili in potem zahtevali odkupnino. Nesrečni oče ikn je poslal zahtevano odkupnino, lopovi so denar dvignili otroka pa umorih. Policija domneva, da ie bil otrok mrtev, še predno so dvignili denar. V zvezi z zločinom ie bil v Princetovnu aretiran neki moški, osumljen soudeležba pri ugrabitvi malega Casha, Ker ni mogoče zatreti teh tolovaj ?ik i h metod, je ameriška vUada sklenila ustanoviti poseben fond za zatiranje tega 7.1a, oziroma za zasledovanje tolovajev. V sredo je zbornica na Rooseveltov predlog odobriki "tO tisoč dolarjev za iskanje Jamesa Ca~ha. no-leg te>ga pa 150.000 dolarjev za raziskovanje sličnin primerov. PRI VOJAKIH Narednik: Kako ugotovimo podnevi štiri strani sveta? Vojak: če se obrnem s Čelom proti severu, imam za seboj jug. Narednik: Kako pa ugotoviš, kje je sever? Vojak: Obrnem se s čelom proti jugu in imam za seboj sever. Narednik: Kako pa spoznaš, kako se moraš postaviti? Vojak: To spoznam po kompasu. F KTDCHRKROFR: IflaEioka! 44 9 ROMA .N otok gobauceo Dan se je že nagibal k večeru, ko se je pojavila v križcu Sketchevega daljnogleda majhna točka in takoj za njo druga. Prva neznatna točka je bila ladja — to je bila gotovo Burnova ladja. Druga točka tam v ozadju, to je pa bil otok Nieaufu. Vozili so zdaj s polno hitrostjo in tudi policijska ladja se je pognala naprej, toda »Berenice« ni mogla dohiteti. Sketch je stal spredaj. Daljnogleda ni več potreboval. Ladja tam spredaj se je videla razločno in jasno je bilo, da jih je njena posadka opazila., kajti z ladje so spustili na morje čoln, ki je takoj krenil proti obali. Čim je čoJn odplul, je Burnova ladja nadaljevala pot. Sketch se ni več zmenil za njo. Vedel je, da se peljeta Burne in Pamela s tem čolnom proti dozdevno nedostopnim bregovom Neiaufu. — Pripravite pomožni čoln! — je zaklical. Ladja ni mogla pluti naprej. Tu so bile same pečine in ladja bi bila gotovo obtičala na njih. Čoln je švignil na morje in osem mož je krepko prijelo za vesla. Bližali so se zasledovanemu čolnu. — Kje neki se hoče ta blaznež ustaviti? — je dejal Peter. V zasledovanem čolnu se je zasvetiikalo in počil je strel. Krogla je švignila nad njihovimi glavami. Sketch je večkrat dvignil puško, pa je ved iO povesil cev v strahu, da bi mogel sapeti Pame'o — Marinerjeva votlina! — mu je Šinilo v gla^o. Zdaj je zasledovani čoln izginil za ostrim pomolom skale, toda samo za trenutek. Sketch je zagledal tri može, ki so se držali s prsti skale in lezli naprej. Potem je pa zagledal Burna in Pamelo. Pmnc'a je bila gotovo onesveščena. Burne jo ^e položil na skalo in zaklical nekaj možem, oklepajočim se skale. Niso mu odgovorili. Burne je skočil nekaj korakov naprej, pa se ie ustavil. Videlo se je, da ne misli pustiti PameTe na skali. Obrnil se je k morju in v tistem trenutku ie Sketch sprožil. Burne se je prijel za nogo m odšepal za svojimi pajdaši. Šepasti Peter je pomeril počasi in prct-iiSlivno Zadonel je strel in prvi mož, plazeč se ob skrili, je dvignil roke, kriknil in strmoglavil z glavo naprej v morje. Peter je ustrelil drugič. Drugi mož je še trenutek visel na skali, potem so pa njegovi prsti popustili. — Burna pusti! Njega hočem živega! — je zaklical Sketch in odvrnil cev Petrove puške. Napeto I je opazoval plazečega se zločinca. Bil je pripravljen ustreliti ga, toda samo v tem primeru, če bi se hotel Burne vrniti k onesveščeni Pameli. Čoln je zaškripal na koraldni peči in možje so skočili na obalo. Sketch se ni ustavil pri Pameli. Pokimal je samo svojim tovarišem, naj se pobrigajo za njo. Na pot pred seboj ni pazil. Bil je tako trdno prepričan, da ne more pasti v besneči tok, da se sploh ni oprijemal z rokami stene. Njegova pištola je bila vedno pripravljena na strel. Zagledal je svojega nasprotnika, kako izginja v globoki luknji v skali. Brez pomisleka je skočil za njim Burne ni mogel bežati. Sketch je vedel, da mu je krogla prebila nogo. Zdaj ni več hitel. Pazil je dobro, kam stopa, kajti v votlini je bila tema in lahko bi bil padel v črno vodo. Jama je bila dolga in pred njim bežeči mož je nekaj klical. Sketch se je naenkrat ustavil in osuplo pogledal predse. Stal je na visokem hodniku, zadaj zaprtem in razsvetljenem skozi razpoko v skali. Nanj je zrla visoka postava. V obrazu tega stoječega moža so bile samo oči, velike črne oči, polne srda in mržnje. Ves obraz je bil ena sama kost in podoben je bil človeški lobanji brez kože. — Gobavec — Otua gobavec... je zašepetal Sketch ozirajoč se po vrsti na to postavo in na Burna, ki se je plazil proti neznancu. Potem se je pa Burne ustavil in pogledal možu v obraz. Strahotno je kriknil. Mož se je zahehetal, skočil k Burnu in jel z obema rokama— ne, to niso bile roke, te kosti, ki so jih držale skupaj samo kite — trgati obleko z Burnovega telesa. Hehetal se je kakor blaznež — bil je nedvomno blazen. Burne si je zakrival obraz, ni pa bil zmožen braniti se, ko so mu gobavčevi nohti trgali kožo. Groza je objela vse njegovo telo. Gobavčevo telo se je zdrznilo in zadrhtelo, mogočna postava je stopila še en korak naprej, kakor da hoče planiti na strelca, potem se je pa prelomila in padla na skalo. Za hip je obležala na pobočju, potem se je pa prevalila in odbijajoč se od skal strmoglavila v globino. — Zdaj pa ven' — je kriknil Sketch in skočil k izhodu. Ni mogel več vdihavati strašnega zraka, v katerem je več let živel gobavec, ki je bil pobegnil s pomočjo Tinam viri j a z Malokaja. Burne je poslušno hitel za njim, ozirajoč se boječe na pripravljeno pištolo. Končno sta prišla iz jame. Mornarji, ki so se bili ta čas približali s Čolnom jami, so začudeno ogledovali prestrašenega Burna, drhtečega pred cevjo nanj namerjene pištole. —- Tu je vladna križarka in s teboj hočejo govorita, — je dejal šepasti Peter Sketchu. —Z menoj zdaj ne morejo govoriti. Pazite, tega moža naj se nihče izmed vas ne dotakne, ker je gobav. Enpan/ift — Za »Narodno Fran J« — Za upravo in inaeratni del Usta Oton Chriatof — Val v Ljnbijanf