Urednidka priloga „Kme tovalou“,
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št- 24 V Ljubljani, 81. decembra 1891. Letnik IV.
Naravnavanje po strani stoječih dreves.
češpljevo in slivovo, redkeje marelično drevje je vsled močnega vetra zelo v stran uagneno, in sicer toliko bolj, kolikor rahlejša je zemlja. To se godi, ker ima drevje teh vrst šibke korenine, kajti drugače ne bi ga vihar včasi kar na-gloma prevrnil in celo izruval. Zlasti po hudem deževji je nevarnost velika, kar je samo ob sebi umevno.
Ker tako na-gneno drevje dobiva več solnčnih žarkov in zaradi tega laže pozebe nego navpik stoječe, ker se dalje krona takega drevja nepravilno razvija in nže nagnenodrevje vihar rajši podere, zato je zopet naravnavajo. Naravnavajo je pa z napetim dra-toru, kojega pritrde na kolce v zemljo zabite. Ker pa se ti kolči ob deževnem in viharnem vremenu močno omajajo, zato so večkrat	Podoba 48.
brezuspešni.
Uspešneje se uagneno drevje tako le naravna: Vzemi dva močna, dobro počrnjena dratova ter ju potegni okolo dveh spodnjih, bolj močnih.. Da se zanjka ne zažeje v les, povij drat z usnjenimi odpadki ali sploh s starim, obrabljenim
- 94 -
usnjem. V zemlji mora biti drat tako pritrjen, da se ne uda, zato bodita konea pritrjena na težek. zakopan kamen. Da se drat pri napenjanji ne zareže v zemljo, napelje se skozi lončeno cev (drenažno eev ali lončen podolgast vrč, kateremu je dno odbito). Za napenjanje služi lesen klinec, kojega vtakni med oba dratova ter ju sukaj sama okolo sebe. Ker se s sukanjem dratova skrajšata, vzdiguje se drevo kvišku in počasi naravna. V sadjarski šoli v Geisenheimu so staro drevje, ki so drugači ni več dalo naravnati, na ta način vender le zopet kvišku spravili. Na ta priprosti način, ki ga razjasnjuje podoba 48., zvrši se toraj to delo prav dobro, a ob enem dobi drevo oporo proti viharju.
Pridevki pri imenih vrtnih cvetlic.
(Daljo.)
2. Oblika in sestava cvetov.
Velikost cveta (flor) zaznamenuje se z: grandiflorus (velikoeveten), na pr. phlox Drummondi grandi flora; magnillorus (velikoeveten), na pr lathvrus magniflorus; parvillorus (malocveten), na pr. digitalis par vi flor a.
Število cvetov zaznamenuje se z: uniflorus (enooveten), na pr. triteleia nniflora; biflorus (dvocveten), na pr. iris biflora; triflorus (trocveten), na pr. convolvulus triflorus; multiflorus (mnogocveten), na pr. salpiglossis variabilis mu Iti flor us.
Po številu cvetnih listov: apetalus (brezlist), na pr. kennedja a p e t a 1 a; monopetalus (enolist), na pr. colla aethiopioa (m o n o p e t a 1 a); decapetalus (deseterolist), na pr. helianthus decapetal u s; polvpetalus (mnogolist) se navadno ne prideva, ker imajo na pr. vse soevetke (eom-positae) veliko cvetnih listov.
Posamezni cvetni listi so;
integripetalus (nerazdeljen), na pr. silene integri p e tal a ; odontipetalus (zobčast), na pr. silene o d o n t i p etal a ; gramnopetalus (travnat), na pr. potentilla g r a m n o pet al a; fimbriatus (narezljan), na pr. primula eliinensis fimbriata; cuspidatus (rtast), na pr. phlnx Drummondi cuspidata; limbatus (robčast), na pr. salvia lini bat a; fistulosus (cevkast), na pr. tagetes ereeta fi s tu losa; tubiflorus (cevkast), na pr. oenothera tubiflora; campanulatus (zvončast), na pr. michauxia campanulata; papilionaceus (metuljčast), na pr antir hinum mains p ap i li o n a c e u m ; calcjflorus (čašast), n. pr. saxifraga calcyflora.
Znano je, da so se cvetlice z umetno vzgojo jako popolnile in se od prvotne svoje oblike zelo oddaljile. Najbolj pa so se cvetlice izpremenile z dobro vrtno zemljo, vsled katere so se cvetni listi pomnožili, podvojili ali potrojili (eorolla duplex vel triplex). To je tudi v naravi pri divjih cvetlicah opazovati, na priliko pri eiytronium dens canis (pasji zob). Dokler cvetlica s pomnoženimi cvetnimi listi daje seme, imenuje se pomnožena (multiplicata). Ako se pa cvetni listi še nadalje pomnože, cvetlica ne daje semena, kajti nedostaje ji v to potrebnih organov — prašnikov in pestičev. Isti so vsled preobilne hrane popokali in se pretvorili v cvetne liste. Taka cvetlica, ki ne daje semena, je polna (plena) Raz-
ločevati treba torej pomnožene in polne cvetlice. Klinčki, mak i. dr. imajo polno cvetnih listov, a dajejo vender seme, ker so samo pomnoženi. Vrtnica, zlatica (ranunculus hortensis) i. dr. pa ne dajejo semena, ker so polne. Ako hočemo od kakih cvetlic semena, iskati ga nam je le pri prostih ali pomnoženih cvetlicah. Samo pomnožene vrtnice se lahko goje iz semena, polne morajo se cepiti ali potakniti. Ker je pri nekih cvetlicah baš zaradi pomnoževanja važno vedeti, so li pomnožene ali polne, zato vrtnarji pri dotičnih cvetlicah to zaznamonujejo s : simplex (prost), n. pr. dahlia simplex; duplex (podvojen), n. pr. lobelia erinus dnplex; plenus (poln), n. pr. primula chinensis fl. pl.; plenissimus (zelo poln), n. pr. dianthus caryophyllus p le n i s s i m n s ; semiplenus (na pol poln), n. pr. ipomoea alba s e mi p len a.
Botaniki prištevajo pomnožene in polne cvetlice mej izvržke (monstrositates). Sem spada tudi proliferus (cvet iz cveta poganjajoč), n. pr. cytissus pro lile rus ali dianthus p ro li f e r.
Način, kako so cveti nameščeni, imenuje se razcvet (infloresoentia). Najvažnejši razcveti v vrtnarski nomenklaturi so: verticillus (vreteno), n. pr. gentiana verticillita; capitulum (glavica), n. pr. primula c a pita ta; špica (klas), n. pr. statice spi c at a; racemus (grozd), n. pr. muscari racemosa; fasciculus (šop), n. pr. passiflora fasoicula; umbella (kobul), n pr. iberis u m b e 11 a t a; corymbus (češulja), n. pr. dianthus hybridus c o r y m b o s u s ; panicula (lat), n. pr. g,ypsophylla paniculata; thvrsus (kita), n. pr. clematis thyrsiflora.
Bazcvet je po obliki tudi:
glomeratus (sestavljen), n pr. campanula g 1 o m e r a t a ; barbatus (bradat), n. pr. dianthus bar batu s; globosus (krogličast), n. pr. gomphrena globosa; didymus (dvoglav), n. pr. monarda didyma; cristatus (grebenčast), n. pr. celosia c ris ta ta; caudatus (repčast), n. pr. amaranthus caudatus; secundns (enostran), n. pr. echeveria seču n da glauca.
Po legi:
axilaris (kotičast), n. pr. andromeda axilaris; lateralis (stranski), n. pr. scutellaria lateriflora;
terminalis (vrhni) se navadno ne zaznamenuje, ker so itak v obče razcveti na vrhu konci bilke.
Ako ni razcvet po konci stoječ (ereetus), imamo: nndulatns (viseč), n. pr orchis undulatiflora; laxiflorus (viseč), n. pr. delphinium laxiflorum.
Zelo gost razcvet se zaznamenuje z; densillorus (gostocveten), n. pr. leptosiphon densiflorus; floribundus (cvetnat), n. pr. phlox Drummondi flori bund a.
Cveti posameznih cvetlic so po svoji obliki večkrat podobni cvetom drugih cvetlic. To se naznači s sestavljenim pridevkom, kojega prvi del ima ime cvetlice s sličnim cvetom:
byacinthitlorus (hiacintnocveten), n. pr. delphinium Ajacis hyaci nth i f lo r um ; ranunculiflorus (zlatičnocveten), n. pr. delphinium Ajacis ranunculi flor u m ; paeonitlorus (potoničnocveten), n. pr. papaver paeonioflorum;
96
verbcnaeflorus (sporišnocveten), n. pr. phlox Druinuioudi v e r b e n a e f 1 o r a ; rosactlorus (rožnoeveten), n. pr. campanula rosaeflora; cheiranthitlorus (šcbeničnocveten), n. pr. delphinium cheiranthiflorum; malvaeflorua (slezenocveten), n. pr. abutilon m a 1 v aoi'1 o r u m ; auriculaoflorus (avrikulnocveten), n. pr. verbena hybrida a u r i cu 1 a e f 1 o ra; syringatflorus (lipovčnocveten), n. pr. fuchsia syringaeflora; liliflorus (lilijnocveten), n. pr. hibiscus liliflorus;
hortensiaellorus (hortensijevocveten), u. pr. phlox Drummondi hortensiaeflora; narcissifiorus (uarcisnocveteu), n pr. alliurn narcissifloruiu; jasminillorus (jasminovocveten), n. pr. solarnim j a s mi n i fl o r um.
Tri cvetice za vzgojo v sobi.
Kdor ljubi vzgojo cvetic, ne zadostujejo mu samo na planem na vrtu rastoče, ampak imeti hoče tudi take, ki se vzgojujejo v loncih, bodisi v cvetličnjaku ali pa na oknu v sobi. No, cvetličnjaka nima vsak, ampak le malokedo, vsak pa ima sobo	in okno, kjer	more vzgajati najlepše cvetice,	in veselje je tem veče, ker
more	imeti celo po	zimi obilo	najlepšega cvetja.	V	tem članku	hočemo popisati
tri lepe sobne cvetice, katere so posebno krasna, ki jih je lahko vzgajati, uspevajo pa hvaležno in cveto nekoliko tudi po zimi ali vsaj prav zgodaj spomladi. Te cvetice so k al ceol ari j a, gloksinija in cinerarija.
Kalceolarija (latinski calceolaria hybrida) je krasna sobna cvetica, ki izvrstno uspeva, če ji je dovolj svežega zraka. Ta rastlina je sicer trpežna, a bolje jo jo vsako leto iz semena vzgojiti, ker mlade rastline lepše in obilneje cveto, nego stare. Seme sej meseca februvarija ali marcija v prav zelo peščeno zemljo in presadi mlade rastlinice takoj, ko pokažejo po 2 lista, v ravno tako zemljo. Starejše rastline presadi potem v lonce, ki imajo po 8 do 10 ^ v premeru ter so napolnjene z zemljo,	ki ima 4	dele krtinske, 3	dele	gozdne, 3	dele zelo gnojne
vrtne	zemlje, en del	svišča ter	en del stolčenega	oglja. Voda naj	lahko odteka iz
loncev, rastline pa naj imajo mnogo svežega zraka in naj bodo zavarovane proti vročemu opoludanskemu solncu. Kalceolarija, vzgojena na ta način, cvete sredi poletja. Kdor pa ima primeren, proti mrazom zavarovan in svetel prostor, ukrene bolje, ako seje seme meseca avgusta ter potem male rastlinice, kolikor jih je treba, presaja v veče lonce, koder zgodaj spomladi krasno cveto
dioksini j o (latinski ghmnia) vzgojujemo iz gomolj po loncih v zemlji, ki obstoji iz 8 delov gozdne zemlje, enega dela dobrega komposta in iz enega dela debelega peska V gorki sobi se gomolje kmalu ukoreninijo. Predno cvete in ob cvetji prilivaj gloksiniji z gnojno vodo. Proti jeseni poginejo rastline, ter ostane samo še gomolja, katero hrani v sobi v suhem pesku. Iz semena se pa vzgoji gloksinija, kakor kalceolarija, samo da enoletne rastline iz semena niso tako lepe kakor one, katere moreš drugo leto potem vzgojiti iz gomolj.
Cinerarija (latinski cineraria hybrida) je cvetica, ki cvete razno svetlo in temno rdeče, modro in višnjevo. Najlepše so pritlične. Cinerarijo vzgojuj kakor dveletno rastlino in zato jo sej meseca maja ali junija, Še prav mlade rastlinice presadi po 4 do 5 v lonec ter jih meseca oktokra zopet presadi, a le po eno v vsak lonec. Lonci naj bodo v nezakurjeni sobi, pa vendor ne smo zmrzovati v njej. V toplo sobo prenesi jih pa šele tedaj, kadar se cvetje začne barvati. Kadar rasto najbujneje, škropi jih in jim dobro prilivaj. Najbolj ugaja cinerariji taka zemlja, kakeršno smo priporočali gori za kalceolarijo.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.