182 Dopisi. Iz Klanjca na Hrvaškem 30. maja. — Volitev v našem kotaru se je izvršila dobro. Al bilo je treba vse žile napeti, kajti magjaroni so strahovito pritiskali. Delali so z denarjem, kakor da bi imela Hrvatska milijone za tako ve stvari izdavati. Poznam moža izbornika (vo-lilca), kteri mi je sam pravil, da mu je ponujal magja-ronski agitator 10 for., samo da bi si glas njegov pridobil. Druge pa so činovniki (uradniki) strašili, ako glasujejo za narodnega kandidata, da bodo službo zgubili; al vse ni nič pomagalo. Magjaroni so se preskrbeli cel6 z obilo stražo, ter so si dvanajst ur daleč, iz Varaždina, dali dopeljati celo kompanijo vojakov. Vsega ni bilo treba; naši kmetje so pošteni narodnjaki, ne pa podkupljivi cigani. Narodni kandidat g. Jožef Milčic je dobil 26 glasov, nasprotnik njegov z vso silo samo 13. — Ko se je to godilo, je bil Klanjec kakor mrtev; al odmah poči možnar in oživelo je vse in začelo Milčicu „živio" vikati. In slovesno so ga spremili iz Novih Dvorov, kjer je volitev bila, nazaj na Klanj ec. Narodno zastavo veliko je nesel mladeneč na konji pred neštevilno množico; malih zastavic pa je bilo gotovo kakih trideset. Muzikaši (12 uniformiranih) pa so svirali same domače slovenske in hrvatske. Ob četrti uri popoldan je bil pri zopet izvoljenem zastopniku obed, med kterim so se cule lepe narodne napit-nice in pa narodne pesme, ktere je izvrstna „banda" igrala. Veselje je trajalo do blizo belega dne. Kako poparjeni so bili po tej bitvi magjaroni, lahko čitatelji „Novic" sami presodijo. Mi pa le kličemo in bodemo klicali: živio naš narodni zastopnik g. J. Milčic! Trst 1. junija. — Vsako leto se umazani „Citta-dino", kteri je ljubljanskemu „Tagblattu" brat, prizadeva , da bi se procesija sv. Rešnjega telesa odpravila ali vsaj le krog stolne cerkve sv. Justa šla. Al vselej vgrizne v kamen, in procesija gre kakor nekdaj po mestu. Letošnje leto je ljudi strašil, da je nalezljiva bolezen (koze) v Trstu in da je zatega del nevarno, ako veliko ljudi skupaj pride. V isti rog je zatrobil ultra-lahonski magistrat, kteremu je žal, da za sestavo oltarjev vsako leto more nekoliko novcev na božjo čast dati. Vprašam pa to lahonsko kliko: ali ni bilo škoda toliko tisočev potrositi za lansko razstavo in druge potrate le „ad majorem Italiae gloriam"? Kdo bo plačal veliki deficit preteklega leta? Le mi mestjani! zato pa imamo tudi pravico, pred svetom grajati zapravljivost, in stokrat vam v obraz povedati, da Italija nikdar ne bo gospodarica v naših pokrajinah, kajti slovanstvo je dorastlo! Procesija je bila ogromno velika in lepo vreme je kronalo lepi praznik, kterega se vsak pošten Slovenec veseli. Ker nekteri rogovileži judje in lahoni o drugem ne morejo kljubovati, hujskajo s tem ljudi, da pokriti zijajo, kedar procesija memo gre; al nikoli se še ni nikomur posrečilo, da bi bil svojo pinjo srečno odnesel; kajti nabita je bila na zmršeno čepino, kot obroči na sodu, zraven je pa še kaj po hrbtu padlo. Moram pa omeniti, da pri letošnji procesiji se je brez števila takih nesramnosti zgodilo , najbolj smešno pa je bilo pri prvemu blagoslovu to-le: Dva mandarjerska fanta velita, naj se gospod, kteri ni daleč od njih stal, odkrije, a on se še zmenil ni za to; ko pa besede ne opravijo nič, stopita nazaj k lahonu, ter mu njegovo velikansko pinjo v tako pozicijo spravita, da ste se mu same rami videli. Smešna ta maškara, ker je bil klobuk premajhen, se ni vedela kamdjati; po dobri instrukciji, ker je že polno zvezd in cel6 repatih videl, so mu morali pinjo z glave izrezati; kriv tega pa je bil posebno njegov nos, ker mu je zaviral klobuk iz take nižave potegniti. Njegovi tovarši so ga naposled rešili te žalostne situa- cije. Judje, kteri so zraven bili, so se izgovarjali; al to ni pomagalo nič: kajti ako nisi kristijan, ne hodi blizo, in nič se ti ne bo zgodilo! To je bil v poduk za drugi pot vsakemu. — To vse pa je sad nove „ere" in„kulture", s ktero hoče nas umazani „Cittadino" osrečiti. Al mi mu pravimo: pojdi rakom žvižgat taka kultura! Frickov Janez. Iz Trsta. — Vodstvo telegrafično naznanja, da se je 15. dan maja v Toplicah na Dolenskem odprla poletna brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Kojail. {Čitalnica naša) napravi v nedeljo 9. junija tombolo. Uljudno se vabijo k obilnemu obisku vsi častiti udje. Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik. Iz Gorice 2. jun. — Predvčeranjim so se končale pri nas volitve za mestno starešinstvo. „Isonzo"-va stranka je sijajno propadla; ni enega svojih kandidatov ni spravila v mestni zastop. 12—13 let je že menda, od kar je vsako leto ona zmagovala, letos ni bila kos združenim močem vseh druzih strank in strankic, ki so se bile zoper njo žaro tile. Borba je bila nepopis-ljivo huda. Zmernejša stranka, ktero današnji „Isonzo" v prvo — kakor se mi zdi — s pravim imenom imenuje : združbo a) Ritterjevega nemškega krdela, b) uradnikov in doslužencev, c) klerikalcev pod vodstvom katol.-polit. društva in d) nekterih liberalnih spreobrnjencev, zmogla je, ker se je bila poprejšnjih let navadila agitovati od skrajne stranke. Največ je pripomogel k združenji omenjenih strank in k zmagi združencev „Isonzo" se svojimi vso mero presegaj očimi članki, kteri so dajali „Goriziano"-u povod, pojasnovati jih in tako občinstvu oči odpirati. Druzega vzroka gre iskati v homatijah in osebnih razporih v prejšnjem starešinstvu in tretjega v znanih namerjanjih skrajnih „liberalcev" (liberalce namreč imenujejo oni same sebe). Združba se je naredila le a d hoc, sicer pa se ne zdijo vsi izvoljenci vsem zanesljivi. Vsakako pa se bode, ako se ne motim, vsaj zmerniše in umniše vladalo, kakor do sedaj. Poprejšnjih starešin sta samo dva vnovič izvoljena; med novimi je tudi prvostolni prost bar. Codelli. Brž ko ne bo župan grof Karol Coronini, nekdanji deželni predsednik v Salcburgu. Mi Slovenci nimamo v narodnem oziru ničesa pričakovati od teh mestnih očetov; na edino to se smemo zanašati, da nam naš „ Travnik" še puste! „Isonzo"-va stranka bi bila ulice gotovo preimenovala. Banjaloka v Kostelll 24. maja. {BU z butom.) Včeraj še le mi je neki prijatel podal ljublj. „Tagblatt-a" štev. 106. od 10. maja t. 1., kjer neki dopisun Butorac govori od izvanrednega svetca v tukajšnji cerkvi, kteri svetec pa ima žensko im6: ^Slavij a". Res ima tukaj agencijo „Slavije" učitelj g. Štefan Pirnat, pa nima table (blankvete) v cerkvi, temuč v svoji sobi v šoli obešeno. Butorac ko pisar občinski in poštni ekspeditor bi vsaj prav brati moral, kaj je bilo na cerkvenem zidu od cerkvenika naprej zunaj cerkve, potem zarad tukajšnje bore in nevihte vsakdanje znotraj nabito ! Menda ni zoper pametno ravnanje, dobro občno zavarovalno banko poznati in njena pravila. Gosp. učitelj se mora za svoje poštenje pognati in bo Butorača za besedo prijel, kdaj in kam je on tega svetca „Slavijo" izpostavil ljudem v cerkvi? Podpisani pa nikdar ni ne agencije ne „Slavije" ne kakove druge „banke" imel in bi je za nobeno provizijo ne hotel sprejeti. Iz tega se vidi, da prve vrste dopisuna Butoraca so grda laž in obrekovanje. Dalje piše isti Butorac, da stare žene molijo pred tem svetcem, „Slavijo"! To kaže, da dopisun nima zapopadka ne od cerkve, ne od blagoslovljene vode, ne kaj je „sacramentale ecclesiasticum". Ravno tukaj ka- žejo Kostelke stare in mlade svojo živo vero v Kristusa, kteremu je vsa oblast dana v nebesih in na zemlji, in kteri je to oblast svoji cerkvi izročil, da se ne kropijo z blagoslovljeno vodo mehanično, to je, tje v en dan, temuč da s trdnim upom v moč Izveličarjevo in s svojo prisrčno molitvijo in kesom rabijo ta vsakdanji „sacramentale" cerkveni. Poslednjič dopisun Butorac graja cerkveno poslopje, posebno žagrad (sakristijo), ktera je pri njem brez strehe. Ako bi dopisun poznal tukajšnje razmere, moral bi vedeti, da je vsa druga cerkvena streha v dobrem stanu, zunaj dveh malih strešic nad „prav majhno sakristijo" in nad kapelico D. Marije , brez strehe pa ni noben del cerkve; in da imata cerkvena ključarja že čez leto dan 60 gold. denarja cerkvenega v rokah, da kupita deske za te dve mali strešici. Pa ravno zato, ker nočeta sama dela prevzeti, čakata tako dolgo s tem poslom, da pridejo še ostali možje iz kupčije domu, posebno pa čakajo podžupana Banskega, Jožefa Marinč-a, kteri bo morebiti po najniži ceni delo prevzel. Od kod pa vendar to divjanje pisarja Butorac-a? Žalibog! letošnja sila in lakota je nagnila mnogih milih dobrotnikov srca v Ljubljani, posebno pa Njih Veličanstvo svitlega cesarja, da so tudi v Kočesvki okraj poslali precej darov. In c. kr. okrajno glavarstvo je pošteno poslalo najpred deset centov moke v Kostelsko občino, pa predstojnik te občine Martin Južnič ni vedel za noben funt te moke, kam je prišla! Pisar Butorac in njegov „alter ego" Butina sta moko ustavila v Banjiloki, in brez dogovora z občinskim predstojnikom jo razdelila med svoje znance in prijatelje, a tako, da sta zapisala, na priliko, za enega 20 funtov, dala sta je v istini po 7 do 8 ali 10 funtov. Potem je ostalo moke dosti za Butina, ki je posestnik, poštar, gostilničar in mrtvaški ogleda, in za druge enako ali še bolj premožne ljudi! Vse to je c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji zvedelo, ne samo po mojem sporočilu, temuč najbolj po pritožbi tukajšnjih siromakov. In Butorac je padel v nemilost c. k. okrajnega glavarstva. Ob enem je po novem redu notarjev in posebno po „Legalisirungszwangu" zgubil službo zakotnega pisača. Konečno je njega pokopalo tirjanje denarnih kazin za šolske zamude preteklega ieta 1871. Namesti da bi bil, če mogoče, še jeseni 1871. kaj iz-tirjal, je veliko več le za-se tirjal po 10—20 soldov in ljudi s tem sleparil, da bo on prošnjo pisal v Kočevje, in potem nikoli ne bode nobena kazen zadela zanikarnih starišev, ki nočejo otr6k v šolo pošiljati! Res do sedaj ne pride še polovica otrok v šolo,*) čeravno je sedanji učitelj v šoli izvrsten mož, edino zato, ker občinski pisar in poštni ekspeditor Butorac je dal ljudem zagotovilo , da ne bodo nikdar kaznovani zarad šolskih zamud. Bogme! da na Kranjskem niso duhovni nasprotniki šolskega napredka, ampak tako vi zakotni pisarji in umazani dopisuni! V imenu cerkvenega predstojništva in kraj nega šolskega sveta: B a n s k i. Iz Dolenskega 20. maja. (Dalje.) — Da se pa zel6 nesramna lažnjivost, hudovoljnost in res zlobna zapeljivost „Tagblattovega" dopisnika še bolj razjasni, naj na kratko popišem velikonočne dogodke v Kostanjevici, kakor so se v resnici vršili. — Kakor Novomeški in Krški, tako imajo tudi Kostanjevški meščanje pravico ob odločenih prilikah nositi vojaško opravo (uniformo). Uniformirani meščanski kor se vdeležuje navadno vseh večih cerkvenih slovesnosti, posebno pa še cerkvenih sprevo- *) Kako, da tako rokonaštvo ni znano okrajnemu šolskemu svetu in da ne nastopi proti njemu postavne poti? Vred. dov o velikonoči in na dan presv. rešnjega Telesa, kakor se ve da tudi v dan cesarjevega rojstva in imendan njegovega. Duhovstvo vselej rado dovoli tako spremstvo, ker slovesnost poveličuje. Nekaj Časa, zlasti od lanskega leta, se je pa nadlajtenant tega kora, to je, kupec Alojzij Gač, vedel proti cerkvi in duhovstvu silno drzovito. Zato se prečastiti gosp. župnik čuti v srčno žalost primoranega, nadlajtnantu prepovedati vojaško spremstvo presv. rešnjega Telesa ob velikonočnem sprevodu, da tako vsaj nekoliko ustavi silno drzovitost in pohujšanje tega človeka. Gosp. stotnik, kteremu se je prepoved ustmeno naznanila, to nadlajtnantu pismeno sporoči. Zdajci pa se prične razsajanje po ljublj. „Tagbl." s tako surovostjo in neobtesanostjo, da vsak nepristransk človek, ki je bral one pisarije, moral je misliti, da se „TagbLa dopisniku, ne pa vrlemu župniku v glavi vrti. Cuvši silno drzovito sču-vanje zlasti gardistov, češ, da jih duhovščina hoče ko-mandirati itd., kakor tudi Gačevo silno drzno in oholo žuganje, da se hoče po vsaki ceni in prav vkljub tej zapovedi sprevoda v vojaški opravi udeležiti, bila je duhovščina primorana, pri oznanjenji procesije cvetno nedeljo naravnost opomniti, da cerkvene obhode ima vravnati le edino duhovščina, le ona ima tudi odločiti, kaj se s častljivostjo in spodobnim spoštovanjem tacih sprevodov sklada, kaj pa ne. Ko g. župnik tej opombi dostavi še besede, da nekteri v svoji silni predrznosti hočejo že tudi v čisto cerkvenih rečeh cerkveni oblasti kljubovati in zapovedovati, zgrabi to neko Lojzelnovo žlaht-nico tako, da s svojo f arij o skoraj vse farmane prav močno žali. Pod imenom je nočemo svetu naznaniti, upaje, da jej solnce spoznanja vendar kedaj zašije, ako-ravno zavoljo svojega neolikanega in popolnoma divjega obnašanja zlasti proti duhovstvu to že davnej zasluži. Nesramno psovanje ne le domačega, temuč tudi tujega duhovstva pa treba, da se tudi naznani še na nekem drugem kraji, ako temu ne bo konca. Na to se je, kakor piše „Tagbl." dopisnik, Gačeva stranka podala v Krško, da vse sporoči ondotnemu kantonskemu glavarju. Ali pa veste, kdo so bili „španovija" te stranke? Na čelu njej g. Podboj, tukajšnji c. k. sodnik, o kterem živa duša ne ve, kaj da ima on z mestjanskim korom opraviti razen tega, da je gardiste, pozneje zlasti nekega Zalo kar j a*) prav zoper sto tnikajiuj skal; poleg njega sta bila še Gač in pa uradnik Susteršič kot lajte-nant pri koru. Čemu so šli v Krško? Njih namen ni mogel biti in tudi ni bil drug kot ta, da bi g. župnika, kije od Gač a tirjal zagotovilo, da bode v prihodnje njegovo obnašanje proti cerkvi in duhovstvu dostojniše in potem se mu dovoli udeleštvo procesije v uniformi, da odjenja od te zahteve. Pravili so ondi tudi reči, ki so bile laž, na priliko, da je župnik cvetno nedeljo med svojim govorom s prstom kazal na Gačevo gosp6, in mnogo druzegatako, da je okrajni glavar skoraj mislil, da Bog vedi, kaj vse se ima zgoditi; poročila so bila tako strahovita, da je, kakor je pozneje sam povedal, že mislil z vso žandarmerijo v Kostanjevico priti. Prepričal se pa je grof Chorinsky, ko je prišel veliko sredo v Kostanjevico, da so to bila le lažnjiva poročila. Zlasti tudi ono kazanje s prstom na Gačevo gosp6. Al vse to Podbojevi in Gačevi stranki še ni bilo zadosti. Laž-njivi, silno dražljivi spisi v „Tagblattu", zlasti zoper duhovstvo in vrlega stotnika, potem ona obrekovanja *) Tega poštenega in res značajnega moža je Podboj tudi pri zadnjih volitvah na vsak način hotel v „finfarstvo" spraviti. Al spodletelo mu je. Čast poštenjaku Zalokarju! Ali g. Podboj še ne vidi, da se ljudstvo hudo spotikuje nad takim obnašanjem? ali ne vidi, da to že tudi drugi spoštovani uradniki obžalujejo? Naj bi to vsaj tudi drugi gospodje videli, kteri želijo, da bi ces. uradniki in zlasti sodniki stali nad strankami! Pis. 183 184 pri okrajnem glavarji, ki je, pravo kmalu spoznavši, boje nesramnega početja te stranke do grla *) sit, so jej bile še vse premalo. Dobila je neko grozno nesramno pisano listnico (korespondenc-karto) od 27. marca iz Ljubljane, v kteri se posebno g. stotnik in g. župnik zasramujeta. Kaj tacega pisati more le duševno popolnoma pokvarjeno človeče! Gač ž njo zapeljevaje posebno nekega vodnika gardistov zoper stotnika je sicer rekel, da je listnica prišla iz Ljubljane, pa vrli vodnik ga precej zavrne rekoč: odkod se pa vse to v Ljubljano poroča? Lojzel na to odgovora ne ve! Vsak pa govori, da listnica v Kostanjevici je bila skovana, od tod poslana v Ljubljano pod zavitkom, in odtod zopet nazaj v Kostanjevico. Od kod drugod pa bi jo bil Lojzel tudi dobil, ker je g. stotnik nobenemu takemu v roke ni dal. Tedaj g. Lojzel povejte, od kod imate ono, nemčurijo grozno sramotilno karto? (Kon. prih.) Iz Vipave 31. vel. travna. — Vrli naš „Sokol" je 26. dne t. m. zopet pokazal, da še živi; in hrabro postopa po krajih Vipavske doline. Napravil nam je na ta dan zopet veselico s petjem in igro „Bob iz Kranja". Pevci, med kterimi smo posebno g. Julijan-a občudovali, so mične pesmice „Na straži" in „Jan ni bedak" prav izvrstno peli. Na to je sledila omenjena igra, ktero so naši diletantje vse hvale vredno predstavljali, posebno pa se je odlikovala gospica M. Vir kova v igri se svojim milim petjem in splošnim vedenjem tako, da nam je izbudila srčno željo, mnogokrat jo videti na odru. Posebna čast in hvala pa gre našemu vrlemu aranžerju gosp. Pin-u za njegovo neutrudljivo delovanje pri gledaliških igrah. Bog ga živi! Iz Senožeč 26. maja. — Drage „Novice"! Dve redki slovesnosti, ktere ste se v teku preteklih 14 dneh ri nas vršili, vam z veseljem naznanjamo. Prva je ila 11. dne t. m., ko so se tri, na kranjskem Krasu prve gozdne drevesnice slovesno blagoslovile. C. kr. gozdni nadzornik kranjski gosp. Ljudevik Dimic je na račun države in soseske dve, in župan senožeški na račun soseske in kmetijske podružnice senožeške eno na soseskih spašnikih napravil. Veča ali centralna drevesnica, ki meri 250 ? sežnjev, je bila primerno s trobojnicami in veliko cesarsko zastavo okinčana, kjer je gosp. Dimic po blagoslovu pričujoče z gladko slovensko besedo nagovoril, ter pomen današnjega dne in drevesnice namen na tanko razjasnil, omenivši tukajšnji kmetijski tabor od 1. 1870., v kterem se je o tej stvari le govorilo, zdaj pa že djansko nekoliko izpeljalo; potem je priporočal ljudstvu ljubezen do gozda, in se slednjič županu za njegovo prijazno in iskreno pripo-moč pri stavljanji drevesnic in gosp. farnemu administratorju za blagoslovljenje srčno zahvalil ter trikratno slavo svitlemu cesarju vzkliknil, ktero so vsi pričujoči z navdušenim trikratnim slava - klicem med gromom možnarjev odzdravili, namreč domači občinski odbor in pa davkarski uradniki (sodnijskih uradnikov, čeravno bili so vabljeni, ni bilo nobenega blizo), učitelj s šolsko mladino in drugi odlični Senožečani in Seno-žečanke in veliko število kmečkega ljudstva obeh spolov, in slednjič poslanstvo odbora Dolenjevaške občine. — Potem je farni gosp. administrator gosp. Dimi ca kakor prvega c. kr. kranjskega gozdnega nadzornika pozdravil, župan pa je odzdravil od g. Dimica njemu na čast izgovorjeni pozdrav, ter rekel, da to, kar je on za pogozdovanje Krasa pismeno in djansko storil, izvira vse le iz njegove žive ljubezni do plemenitega namena, in da vsi moramo z združenimi močmi na to delati, da *) Al gotovo bi še bolj bil, da bi vedel, kako je po volitvah 1870. leta ravno ta Lojzel Gač tudi o njem govoril in s kacimi imeni ga pital! Pis. se pogozdovanje Krasa, edini zaklad tega kosa naše domovine, kolikor le mogoče, pospeši, čeravno to, za kar smo ravnokar Božjega blagoslova prosili, nebo nam starejim na prid dorastlo, a ti-le (na šolsko mladino ka-zaje) mladiči bodo se pod košatimi smrekami in borovci oddahnili, ko bodo naše koščice že trohle; poslednjic pa dostavi še to, da to, kar je pod njegovim vodstvom za pogozdovanje Krasa že dodelanega, ne prepisuje on sebi na čast, ampak pridnim in ubogljivim delalcem Senožeškega trga, kterimzato „živeli!" zakliče, kteremu so vsi pričujoči živahno pritrdili. — Te naše slovesnosti pa so se tudi iz okoli drevesnice ležečega lepega bukovega gaja mili tički, posebno slavčeki, z milimi svojimi glasi udeleževali. — V srce segajoča bila je res cela slovesnost. Potem se je cela množica do zdravega mrzlega studenca „Curka" podala, pri kterem se je marsi-ktera domača in tuja dušica zopet zdrave sape navdi-hala. Domača dobra piva in na mestu pečeno kraška jagnje, razni govori in napitnice so končali ob 9. uri zvečer slovesnost, ktera vsem ostane v vednem živem spominu. — Druga slovesnost se je krožila okoli sprejema našega novega gosp. župnika Ignacija Okorn-a, ki je došel 23. dan t. m. med strelom možnarjev in milim glasom zvonov. Danes so nam ga preČ. gospod dekan Postojnski pri slovesni sv. maši z veličastno pridigo vmestili (instalirali). Poveličali so to našo redko slovesnost tudi preč. gospodje iz sosedne Hrenovske in Vremske fare. Vsem gospodom, posebno pa preČ. gosp. dekanu se za to poveličanost srčno zahvaljujemo. Po sv. maši je bil pri gosp. župniku obed; razne napitnice med gromom možnarjev so sladile preprijazno gostovanje. Ker smo z novim župnikom velevrednega dušnega očeta, a zraven tudi vernega sina majke slave dobili, zato se je naša čitalnica v izraz svojega srčnega veselja zunaj in znotraj v praznično obleko dela in počastil je čitalniČin odbor gosp. župnika s „ transparentom", obda-nim z lipovim vencem in trobojnicanr: „na čast novo vpeljanemu gospodu župniku! Živela sloga!" Iz Kranja. (Zahvala msgr. Jerami.) Z veseljem so sprejeli učenci kranjske gimnazije 25 iztisov slavospeva „Abuna Solimana". Upam, da ne bo brez vpliva do mladih src ta dar msgr. Luka Jeran-ov. Izgledi velikih rojakov mičejo mladino še posebno. V imenu mladini-nem se tedaj blagodušnemu daritelju dostojno zahvaljuje katehet kranjske gimnazije. Iz Ljubljane. — Dve novici, ki smo ju zvedeli pretekli teden v Ljubljano, ste včinili velik vtisek na nas: ena^jako vesela iz Hrvaškega, druga zel6 žalostna iz Češkega. Na Hrvaškem je pri volitvah poslancev v deželni zbor vkljub vsem krivicam, vkljub vsem zvijačam, vkljub vsemu podkupovanju in strahovanju zmagala narodna stranka, in tako, kakor smo v poslednjem našem listu rekli, utegnejo zopet Hrvati rešiti Avstrijo iz silnih zadreg, kakor so jo pogube rešili leta 1848. Slava junaškemu narodu hrvaškemu in prvakomnjihovim, ki so ga v viharnem volilnem boji vodili na poti resnice in pravice! — Kakor nam je pa v neizmerno veselje bila ta novica iz Hrvaškega, tako žalostna nam je bila ona iz Češkega, kjer so posebno v zahodnih krajih te dežele grozovite plohe naredile toliko povodnje, res podobne svetopisemskemu občnemu potopu, da škodo cenijo na 60 milijonov goldinarjev. Ce tudi to, kar Slovenci moremo pomoči strašnim nadlogam, je le kaplja v morje, naj vendar ta kapljica bode znamenje živega sočutja našega do slovanskih naših bratov. — (Iz deželnega odbora 31. maja.) Deželni odbor je sklenil poslati Njegovemu Veličanstvu, presvitlemu cesarju, pa tudi cesarjevemu očetu gospodu nadvojvodi Francu Karolu obžalovalno pismo o smrti nadvoj- 185 vodinje Zofije, matere cesarjeve. — Prošnje in pritožbe, ki so prišle od različnih krajev dežele zoper načrtano inponovinah razglašeno osnovo no vi h glavnih občin na Kranjskem, je deželni odbor sklenil temeljito preiskati, predno se osnova novih glavnih občin konečno sklene in vpelje. — Za pet mladih volkov, ki so jih v nekem Kočevskem gozdu vjeli in pobili, se je dovolila postavna premija 50 gold. — Na dopis c. k. deželne vlade, naj deželni odbor vsa poročila in predloge na deželni zbor poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku izdela, je deželni odbor sklenil odgovoriti, da z ozirom na §. 32. dež. reda tej zahtevi nikakor ne more zadostiti. Gosp. deželni glavar pa je nanašaje na svojo pravico ta sklep začasno ustavil, ter se bode o tej zadevi na najviše mesto za razsodbo obrnil. O tem povedo „Novice" drugo pot več. — — (V poslednji seji deželnega šolskega sveta) je bil učitelj Pust v Dobrepoljah, ki služi že 44 let, v pokojni stan djan in za učitelja v Predosljah učitelj Gross iz Št. Vida pri Brdi imenovan; — sklenjeno je bilo ministerstvo nauka prositi, da to, kar za Koroško velja, dobi tudi veljavo za Kranjsko, namreč, da, kdor je gimnazijo ali realko dovršil in hoče postati učitelj ljudskih šol, sme brez sprejemne preskušnje naravnost v 3. leto preparandije stopiti in da dobi za to leto še državno štipendijo z 100 gold., — učiteljem, ki potujejo k okrajnim in deželnim šolskim konferenci jam, se je iz normalnega šolskega zaklada določila popotnina; — zidanje nove šole v Pari kočevskega okraja naj se za zdaj še opusti; — služba služabnika na c. k. preparandiji naj se razpiše; — prošnja učiteljev ljudske šole v Kamniku zarad šolnine se ni vslišala, ob enem pa se je naročilo okrajnemu šolskemu svetu, naj skusi, da mestni zastop kamniški, kterega učiteljstvo malo stroškov prizadeva, učiteljem vsaj nekoliko zboljša remuneracijo; — za zidanje šole v Kresnicah, ki se vleče že od leta 1856., se hoče deželni Šolski svet prizadjati, da se za zidanje dobi kakih 900 gold. patronovega pripomočka. — (Vodja velike dunajske razstave) je dal deželni naši komisiji na znanje, da se obrok za razstavne oglase ne bo podaljšal, ter da se na oglase, kteri bi došli po zadnjem dnevu tega meseca, ne bo moglo ozir jemati. — (Matični zemljovidi) za 1871. leto (Afrika, Avstralija in Rusija so že na poti iz Dunaja v Ljubljano ter se razpošlj6 s knjigama za 1872. leto (Pokornijevim rastlinstvom in živalstvom v Tušekovem in Erjavčevem prevodu), ki se vsaki dan pričakujejo. — {Nova znajdba pruskih Nemcev) je ta, da na napev avstrijske cesarske pesmi pojo „veliko-nemške" besede. Tako pesem od 4 Nemcev prepevati se je na veliko ne volj o domačih slišalo nedavno v neki krčmi v Šentpeterskem predmestji! Take pesmi, upori (striki) rokodelski in še druge rovarije so res lep sad Bismarkove ere v Avstriji! — (Poslano.) V šolah naj si mladina izolika duha in srce s pojmi ter načeli, kakoršni blažijo človeka. Šola bi morala biti tiho zavetje zoper burje, razsajajoče sedaj po svetu in žaleče človekoljubno srce. V šoli bi duh prepira, zasramovanja, sovražnosti ne smel imeti nobenega vstopa, in ko bi se ta omiko vanje zavirajoči duh le prikradel va-nje, učitelji bi ga morali izgnati s svojim podukom in zgledom. Žalostno bi bilo, ko bi učitelji te prelepe naloge svoje, navduševati za vse dobro, lepo in resnično, ne umeli, a še žalostneje, ko bi jej delovali nasproti. In ti resni duh, bivajoč v šolskem svetišču; zakrij si sramote svoj obraz, bližaj se vratom, kmalu te bodo skozi nje pognali; na polovico ti jih je že odprl gimnazijski profesor Heinrich v Ljubljani. Poroča namreč v „Vaterland u" št. 132. dopisnik iz Ljubljane, da se je drznil imenovani profesor gojence knezoškofijske Alojznice (po njegovem „halbheilige Aloi-sianer") očitno v 7. latinski šoli imenovati „Asinianer", to je, „oslovce". Ker profesor Heinrich tega ni de-mentiral in še eel6 njegov ljubček „Tagblatt" za to surovost ni imel umivalnega odgovora, mora tedaj reč biti gotova. Vprašamo toraj, kako more na svojo ,,nemško izobraženost" toliko ponosni učitelj tako grdo zasramo-vati javni vstav, v kterem se podpirajo sinovi slovenskih mater, da morejo študije nadaljevati, da se morejo približati zakladom znanja in umetnosti potrebnih v to, da bi bili kedaj kinč narodu in podpora njegova v hudih borbah sedajnosti? Kako se drzne profesor sploh v šoli tako trivialno govoriti; mar to tudi k poduku spada? In kako se drzne vstav, imajoč tako lep namen, javno sramotiti? Ali ne ve, da je s tem hudobno žalil tudi vodstvo? Ali se ne godi s tem velika krivica dotičnim gojencem, kteri morajo molče požirati grde psovke, ako nočejo, da jih „rnogočni" profesor potem krivično sekira in samovoljno preganja, kakor je to pokazal pred dvema letoma, ko je nekemu Alojzniku tako dolgo žugal z dvojkami in trojkami, da je bil ubogi dijak prisiljen zapustiti ljubljansko gimnazijo, ter tako tudi podpore dobrodelnega ustanova oropan, podati se v Novo mesto, kjer je gimnazijo izvrstno dovršil, ter z odliko dostai zrelotno skušnjo? In ali slednjič profesor Heinrich s tem izrazom ni žalil tudi vseh nekdanjih bivateljev v tej hiši? Toraj vsi ti so mu „oslovci"? Zakaj neki? Mar zato, ker se je do sedaj in se še večina njih v šolah med drugimi jako odlikuje v znanju? Ali zato, ker ima hiša tako lep red, kteri skrbi mladini za zdravje, ter jej pridobiva podlago vstrajnega delovanja? Ali morda zato, ker je hiša nekako ograjena od zunanjega sveta, da se ne more svetni, ,,liberalni", katoličanstvu nasprotni duh tako lahko va-njo vriti? Morda zato, ker se v njej časti sv. Alojzij, vzor čiste, redne, delalne, ne le za telesni in časni, ampak še bolj za dušni in večni blagor skrbeče mladine? In kaki možje so prišli iz te hiše? Ne naštevamo vrsto Časti tih duhovnov, delaj očih in ljubljenih med slovenskim ljudstvom, — omenimo le, da bivši udje te hiše so tudi izvrstni jezikoslovci, dobri pisatelji, pesniki slovenski; da sed6 za šolskimi katedri, na poslaniških klopeh, da tudi do konzulske časti je eden dospel. In to so vsi Heinrichu oslovci? Se ve, ko bi trobili v nemškutarski rog, ko bi zatajili domovino svojo, in ko bi ne bili vsaj po večini klerikalci" , ampak bi trobili v „liberalni" rog, kaj ne potem bi bili „aufgeklart"? Ali nemška omika rodi tak sad? Vsaj vendar profesor Heinrich ves v nemški omiki plava in njo bi rad vcepil slovenski mladini! Mi spoštujemo vednostno delovanje Nemcev — toda, ko bi bilo še dosti Heinrich o v v Ljubljani, spoštovanje bi se nam popolnoma vsušilo in moralo bi se spremeniti v zaničevanje. Pa profesor Heinrich, dasiravno ima sicer kosmato vest, je vendar nekoliko čutil grdobo svoje pregrehe, zato je naročil dijakom, naj bodo tiho, rekši: „Seien Sie stili; was in der Schule gekocht wird, soli in der Schule verdaut werden!" — Res lepa kuhinja ! Mi smo zmiraj mislili, da more človek biti ponosen na to, kar se v šoli uči in nauči; mislili smo, da profesorji le žele, naj bi si učenci na tanko zapazili in v življenj i porabljevali vse njihove nauke, in ne enega ne pozabili — kar nam Heinrich ovrže našo misel. In zakaj bi za-molčevali nauke svojih izobraževateljev? zakaj bi ne smela njihova dela priti na dnevno luč? Le tatovi in zarotniki se skrivajo v tmine, le nepoštenjaki in ne-sramneži skrbč, da bi se njihova dela ne zvedela. Ali se ne postavlja profesor Heinrich s tem izrekom sam v njihovo vrsto? Pa saj je z nespodobnim priimkom res začel krasti dobro im6 hvalevrednega ustava, ter v svojej nesramnosti zarotil se zoper njegovo čast. Res čuditi se moramo , kako se še dalje more puščati na gimnaziji profesor, ki jej po tem takem ne dela druzeganego sramoto, ki s svojimi načeli pripravlja v slabo imč tudi vse druge profesorje. Kako dolgo bodo še molčali oni, ki imajo tukaj govoriti besedo? Vsaj bi vendar morali skrbeti za čast gimnazije, za čast svojo — in če bi to prezirati hoteli, morali bi gledati na to, da se mladina ne prepušča rokam moža, ki jo tako grdi, zaseja sovraštvo in strast, ter s tem zatira v mladeniških srcih blage kali spodobnosti in poštenosti. Quousque tandem! Več bivših Alojznikov. — (Pobirki iz časnikov.) Pruski Bismark je dal komando „bobnati" zoper Jezuite, da se preženo iz velike Nemčije. Ker še zmirom velja pregovor: „a bove majore discit arare minor", so začeli „bobnati" časnikarski Prusjaki na Dunaji, graško mestno starešinstvo itd.; zato tudi ljubljansko „konstitucijsko društvo" ni smelo zaostati; najelo si je nekega mladega doktorja Ruhlinga za „bobnarja" in ljublj. „Tagblatt" je svet osrečil s celim njegovim govorom, iz kterega nam samo to jasno ni bilo: ali g. Ruhling v6, kaj so Jezuiti? — „Tagblatt" je o tem, da — kakor so „Novice" zadnjič razložile — deželni odbor namerava nekoliko norih, kterihje vsak dan več, oddati v prazne inpopolnoma ločene prostore deželne delalnice, prav surovo napadel deželni odbor, češ, da uboge nore hoče poslati v „Zucht-haus". Mi pa mislimo, da prav tak človek, ki brez vednosti, kako in kaj, tedaj le iz zgolj hudobije natolcuje, sliši v — zuchthaus! — „Laibacnericia moremo povedati, da od konca do kraja je vse laž, kar je te dni pripovedovala o dogodbi v stanovanji gosp. kanonika 186