GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški obča
LETO XXVIII.
KAMNIK, 21. NOVEMBRA 1988
Za našo
Jugoslavijo
gre
Vse bolj postaja jasno, slehernemu med nami, intelektualcu, delavcu, kmetu, političnemu aktivistu ali samo sopotniku današnje stvarnosti, pa naj pripada Starejši ali mlajši generaciji, da tudi naša pot v socializem ni peljala v pravo smer.
Gospodarska, politična in moralna kriza je zadala težak udarec ne samo aktualnim tekočim ukrepom in uresničevanju gospodarske politike, temveč je v osnovi zamajala celo takšne postulate našega političnega sistema, kot so: družbena lastnina, delegatski skupščinski sistem ter položaj delavca v združenem delu. Naša družbena stvarnost je prepletena z mnogimi zahtevami. Političnost večkrat dosega največjo točko in odtod lahko razumemo klice k razumu, k umiritvi žoge na eni strani, pa tudi obtoževanja v javnih medijih in na ulici, množične proteste ter pozive različnih vrst na drugi strani. Strah za našo skupno usodo, pred centralizacijo odločanja, pred zatonom pomladi demokratičnega razmišljanja in organiziranja, zlasti v naši ožji domovini, predvsem pa že tudi preživetja, predstavlja naš kruti vsakdan. Zdi se. da v tem razgibanem trenutku težko ločimo dobro od slabega, usodno od neusodnega.
Kaj torej zabeležiti ob tako pomembnem mejniku, ki ga Vsako leto slavimo 29. novembra? Tokrat ponovno nosi pečat želje po novem, zavedajoč se, da je novo edina alternativa. Predlogi sprememb k Ustavi SFRJ naj bi omogočili izpeljavo treh reform: gospodarske, za katero smo nedvomno najbolj zainteresirani in tudi v spremembah ustave ni bilo težko poiskati skupnega jezika; političnega iistema in Zveze komunistov. Ko se je zdelo, da se o teh prašanjih v Jugoslaviji nismo sposobni sporazumeti, je f 7. sejo ZKJ prišlo do pomembnega preobrata v razmerju Mitičnih sil in s tem so bili ustvarjeni pogoji, da je zmagal azum in da je bil v Skupščini SFRJ sprejet paket le usklajenih ustavnih dopolnil. Iskreno upajmo, da ne samo krajše obdobje!
V reformo vstopamo prvič brez tako povezujočega člena, Jt je bila v ustvarjanju nove Jugoslavije osebnost tov. lita. To je brez dvoma težko breme, a čeprav nam vse od 60-ih let dalje na vprašanjih gospodarske učinkovitosti socializma ni uspelo doseči kvalitetnega skoka, tokrat nimamo več izbire: ali socializem po meri človeka ali pa to, kar limo ni naša skupna vizija.
Slovenski narod si je v Jugoslaviji prvič ustvaril svojo državnost, svojo suverenost in obstoj, zahvaljujoč AVNOJ -in državotvornosti Kočevskega zbora odposlancev slo-enskega naroda. Z Ustavo v letu 74 se je okrepil in potrdil izvirni smisel samoodločbe tega naroda, kar pa seveda ne Pomeni, da c,o vsa vprašanja na ustrezen način in za vedno Urejena v naši družbeni praksi in v njenih zakonitih temeljih. Avnojska Slovenija je tudi Jugoslavija in takšna Jugoslavija je hkrati Slovenija in vse druge republike oz. avtonomni pokrajini. Kriza je ponovno izpostavila nacionalno vprašanje, žal nemalokrat iz nekoč že presežnih unitaristič-nih ciljev ali pa vsaj zaradi nerazumevanja različnosti zgodovine izoblikovanja naših narodov. Za naš narod, ki se je izoblikoval v največji meri po zaslugi kulturnih ustvarjalcev, snovalcev slovenske besede in knjižnega jezika, ki je imel v zgodovini malo svojih junakov na bojnih poljih, zato Pa toliko več prelite krvi pod tujo zastavo, je jezik svetinja in vez, ki je pomagala k njegovi ohranitvi skozi stoletja potujčevanja. Z vso ostrino ponovno opozarja, da nismo bili niti dosledni in kleni, kot je nekoč dejal Fran Levstik, tiiti dovolj razumljeni. o tej pravici se torej ne pogovarjamo, kar je predsedstvo republike pred kratkim odločno povedalo.
Socializem pa meri človeka, državna in nacionalna suverenost spoštovanje in varstvo človekovih pravic, ob tem pa uveljavitev trga znanja, podjetništva ter integracije i' Evropo so večkrat izpričani temelji za našo bodočo skupno pot. Morda celo za praznik ne bomo vsi na isti način zaprisegli Titovi Jugoslaviji, toda vsem, ki jim ta ni pri srcu in ki zato danes odkrita dvigajo glave, je potrebno jasno reči, da tretje Jugoslavije ne
Davorin gregorič
Predsednik izvršnega sveta o:
jasno re
Obnovi mestnega jedra in o razvojnih ciljih
Že pri pregledu dnevnega reda novembrske seje občinske skupščine smo omenili, da je v programu tudi osnutek resolucije za prihodnje leto. Dokument je kratek in jedrnat, zgoščeno pa je o razvojnih usmeritvah spregovoril tudi Janko Gedrih, predsednik izvršnega sveta naše občine. »V resoluciji, za katero še redno ne vemo, ali bo glede na novo zakonodajo, ki se še pripravlja, sploh potrebna, smo poskušali opredeliti tiste cilje, na katere lahko vplivamo v občini. To je predvsem pospeševanje dinamičenjše rasti proizvodnje s prilagajanjem poslovne in proizvodne politike zahtevnejšim tehnološkim in tržnim zahtevam domačega in tujega trga. Reševati bo treba vse probleme tehnoloških oziroma ekonomskih viškov zaposlenih in obenem povečati delež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine. Družbene dejavnosti bodo tudi drugo leto morale biti usklajene z razvojem gospodarstva.*
Janko Gedrih v pogovoru seveda ni pozabil omeniti, da sta prednostni naložbi v prihodnjem letu se vedno dokončanje zdravstvenega doma in izgradnja PTT omrežja, Povedal jc tudi, da bodo v letu 1989 začeli priprave na novo srednjeročno plansko obdobje. Velik poudarek pa bodo v občini namenili tudi ustvarjanju novih proizvodnih enot.
»S spremembo zakonov bodo dane institucionalne možnosti za spodbujanje vlaganj tujih oseb. Slabo bi bilo, če delovne organizacije ne bi i/koristile teh razvojnih možnosti. Na ravni občine bomo zagotovili predvsem pretok informacij za to področje.
Ob vsem bomo seveda pospeševali razvoj drobnega gospodarstva, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Pomagali bomo pri zagotavljanju primernih poslovnih prostorv in še naprej stimulirali razvoj deficitarne obrti. Prizadevali si bomo izboljšati kakovost preskrbe, predvsem pa bomo dali vso podporo odpiranju manjših specializiranih zasebnih trgovin. Z ekonomskimi ukrepi bomo vplivali na pravilno izkoriščenost zasedenih lokalov. Nismo pozabili tudi na razvoj turizma in gostinstva, več poudarka pa bo treba dati izboljšani <> stinske ponudbe, turistični R so. ki jo bomo uskladili z rastjo inflacije, pa bomo namenili predvsem v informativno-propagand-ne namene. Toliko torej v grobem o osnovnih smereh našega razvoja v prihodnjem letu.«
Ob prazniku republike vam čestitajo
- občinske družbenopolitične organizacije
- občinska skupščina
- izvršni svet in
- uredništvo Kamniškega občanu
Z Jankom Gedrihom smo se pogovarjali tudi o eni dokaj občutljivih tem kamniške kulturne dediščine - o revitalizaciji mestnega jedra. Delegati bodo 21. novembra obravnavali poročilo o tej problematiki, stališča izvršnega sveta do obnove našega mesta pa vam na kratko predstavljamo že tu. Janko Gedrih jc takoj poudaril, da je bilo na revitalizaciji v Kamniku sicer že precej narejenega. 1980. leta je bil narejen tudi popis vseh spomeniško zaščetenih fasad v strogem mestnem jedru, ki bi jih bilo treba obnoviti. Vendar pa fasade niso vse, je dejal Janko Gedrih in poudaril še druge aspekte celotne obnove mesta. Do sedaj namreč še nihče ni uspel povezati vseh vprašanj v celotnem konceptu prenove mesta. Načrt revitalizacije izpred osmih let jc omenjal tudi nekaj bistvenih pogojev za celovito obnovo in zaščito mest-neg jedra: zapora mesta za promet, avtobusna postaja pod Kamniško Bistirco in obvoznica. Te bistvene pogoje smo do danes vse izpolnili. Tudi umetnostno zgodovinski del revitalizacije je bil že narejen, zato je treba celoten koncept prenove po mnenju izvirnega sveta dopolniti le še z ekonomskim in sociološkim delom: pregled hiš in njihovih dvorišč ter podstreh, ugotovitev lastništva, pripravljenosti in zmožnosti lastnikov za obnovo oziroma za oddajo določenega dela hiše v najem in podobne podatke, ki bi dali celovito podobo stanja.
»Po letu 1980 se je zakonodaja s področja urejanja prostora še »krepko« spreminjala, zaradi dodatne zaščite kmetijskih zemljišč pa smo priča povsem novi urbanistični situaciji, ki jo označuje pospešena in dobro usmerjena
rast mest navznoter. To bi za Kamnik torej pomenilo obnoviti čimveč podstreh v mestu in z naselitvijo rešiti del stanovanjskih problemov in po drugi strani oživiti mesto tudi z lokalčki, trgovi-
Po letu 1984 je zakonodaja prinesla še nekaj novega - obvezne ureditvene načrte. Brez generalnega načrta mesta se mesto namreč ne sme več obnavljati. Ker pa je 70 odstotkov hiš v mestu v zasebni lasti in ker v teh hišah v večini prebivajo starejši ljudje, je vsako načrtovanje prenove z udeležbo lastnikov hiš verjetno bolj teoretiziranje kot pa stvarnost. Revitalizacije ne smemo začeti tudi brez komunalne prenove, saj se je mesto komunalno opremilo že v prejšnjem stoletju.
Prav zaradi kompleksnosti pristopa k revitalizaciji bi nujno potrebovali službo, ki bo iz sedanjega spomeniško varstvenega modela revitalizacije pripeljala Kamnik v resnično socialno-eko-nomsko revitalizacijo (določiti stalne sistemske vire za revitalizacijo - ti se zaenkrat stekajo na stanovanjsko skupnost - možnost uvedbe krajevnega samoprispevka. Pa še tole moramo poudariti - pričakovanje, da bodo upravne službe tvorec revitalizacije je malodane oportunistično.«
Sicer pa predsednik izvršnega sveta kljub vsemu ni pozabil omeniti podpore prizadevanjem stanovanjske skupnosti in SKG pri prenovi posameznih objektov v mestu, seveda dokler ne bo narejen celoten revitalizacijski načrt. V izvršnem svetu tudi podpirajo pobudo za bolj načrtno organiziranost služb za opravljanje strokovno-planskih, urbanističnih in investicijskih poslov v naši občini, ki ga je pripravila posebna delovna skupina pri gospodarski zbornici. Ena prvih nalog te nove službe pa naj bi bila prav priprava plana prenove starega mestnega jedra.
ROMANA GRČ AR
Srečanje ob 40-letnici
^P^e^Otvo o^bcm^ega\wirm^j/zScS Kamnik je pred dnevi povabilo na tovariško srečanje 26 komunistov iz naše občine, ki so bili sprejeti v zvezo komunistov leta 1948, torej imajo 40 let članstva v zvezi komunistov.
K delovnemu jubileju sta /branim članom /K čestitala in jim izročila spominska knjižna darila predsednik občinskega komiteja ZK dr. Vladimir Breznik in sekretarka predsedstva Brigita Zalezina. Slednja je v krajšem nagovoru poudarila pomembnost njihove odločitve za vključitev v ZK v trenutkih težkih preizkušenj v naši družbi v letu 1948.
Zahvalila se je zbranim za njihovo zelo aktivno delo v ZK in v različnih družbenih organih in organizacijah. Za prijazen sprejem in čestitke se je v imenu vseh iskreno zahvalil prof. Ivan Justinck. ki je med drugim dejal, da jih je povabilo na to srečanje opozorilo, da so za njimi že Štiri desetletja dela v organizaciji in da srečanje za njih pomeni spodbudo za nadaljnje delo, čeprav bodo morali večji del prevzeti mlajši člani ZK.
Srečanje je minilo v prijetnem tovariškem pogovoru o prehojeni poti in sedanjem družbenem trenutku pri nas.
F. S
Spodbuda in nagrada
na
m
Kot vsako leto. so bile tudi letos podeljene štipendije Titovega sklada in Sklada združenih sredstev v občini nadarjenim dijakom in študentom.
Titovo štipendijo sta prejeli Branka Božič in Alenka Lamšek. uspešni študentki Filozofske fakultete in aktivni mladinki. Tretjič so bile podeljene štipendije učencem in študentom, ki dosegajo nadpovprečne rezultate pri učenju in delovne uspehe pri različnih šolskih in izvenšolskih dejavnostih. Med srednješolci so prejeli štipendije: Maja Burkeljca. Eva Bohte, Mojca Morelj. Tina Potrata. Mateja Ipavic. Simona Koželj. Tanja Rebolj. Nataša Špcnde.
Med študenti pa: Borut Petrič. Matej Humar. Marko Vrabec. Klemen Vidic. Milan Golob. Robert Juvan. Štipendije so po mnenju odbora za štipendiranje in okolij, ki so štipendiste predlagale, nagrada za dosedanje učne in delovne uspehe ter spodbuda za vnaprej. DAMJAN GLADEK
OK ZRVS Kamnik vabi vse RVS, njihove družinske člane in prijatelje ter znance na
SREČANJE OB DNEVU JLA,
ki bo v petek 16. decembra ob 19. uri v prostorih kina dom Kamnik - mala dvorana.
Na srečanju bomo videli kulturni priigram, prisostvovali podelitvi priznanj in nadaljevali z zabavnim prograr-om. Vljudno vabljeni!
Občinska konferenca ZRVS Kamnik
Nekaj misli ob prazniku republike
Aktualnih vprašanj je v današnjem času dovolj. Vsak dan m /godi toliko novega in obenem starega, da je že težko najti pravo, najbolj aktualno vprašanje. Izbrano vprašanje je po svoji vsebini malo provokativno in le težko se je izogniti prav takšnemu odgovoru. Nekateri to znajo, drugi povedo naravnost, tretji pa sploh nočejo odgovarjati. Sest anketiranih je na vprašanje: Ali se je vaše mnenje o novi Jugoslaviji kaj spremenilo glede na dogodke v letošnjem letu, odgovorilo takole:
sti za črni kruh. Vendar proces demokratizacije gre nezadržno naprej, veliko je k temu prispevala mladina in mlajši pogledi na svet. Kljub vsemu pa ne pristajam na kategorijo tretje Jugoslavije, kot je včasih moderno reči. Sem za Jugoslavijo in naš socializem z modernejšim pristopom, kar pomeni, da moramo uvrstiti v naš sistem tudi tisto, kar je v kapitalizmu zdravega in naprednega. Težko pa je ubežati zelo težki stvarnosti.
BRIG1TA ZALEZINA:
Menim, da se mnenja o povojni Jugoslaviji spreminjajo. Sama pripadam tisti generaciji, ki je preživela vsa obdobja povojnega razvoja in zato mogoče gledam na današnjo Jugoslavijo z drugačnimi očmi.
O avnojski Jugoslaviji se moje mnenje ni spremenilo, v zadnjem času smo naredili precejšen korak v smislu demokratizacije, Letošnji dogodki širom Jugoslavije sicer ne peljejo v večjo demokratizacijo, toda s skupnimi močmi bi lahko našli skupen jezik v končnih rešitvah. Velikokrat je potrebno narediti korak nazaj, da gremo potem lahko dva koraka naprej v smislu napredka. Ni res, da smo šli štiri korake nazaj in da bo sedaj težko narediti pet korakov naprej. Malo več zaupanja bi bilo treba in to pravega zaupanja. Pošteno delo in dogovori morajo obveljati, tudi za ceno popuščanja, seveda ne v škodo večine. Takšno Jugoslavijo, kot imamo sedaj, ne bi smeli zapustiti našim zanamcem.
DIMITRIJ PERĆIČ:
Seveda se je moje mnenje spremenilo. Do 17. seje CK ZKJ sem še malo upal, da se bo kaj spremenilo, po tej »zgodovinski« seji pa se je spet pokazalo, da se ni čisto nič spremenilo.
Ol Al GRBEC:
Misliš drugo Jugoslavijo? Saj ne vem, kaj pa če bi bila tretja? To bi bilo zelo zanimivo. Za moje pojmovanje bi bila dosti boljša konfederacija.
DAVORIN GREGORIČ:
laz. Jugoslavijo dojemam takšno kot je, z velikimi razlikami tnt severa do juga, zato me letošnji dogodki ne presenečajo. Sem pristaš slovenske pomladi. Živel bi v drugem svetu, če se ne bi sprijaznil z ju-goshvanskim vsakdanom.
V zaostren >spodarskih in političnih pogoju, se moramo kot družba prenoviti; to je edini izhod iz krize. *"orda Slovenci drugače gledamo, ker le živimo v niuio ugodnejšem oo-ložaju kot tam, kjer stojijo v vr-
JANKO GEDRIH:
Zastavljeno vprašanje v sebi nosi predvsem politično vsebino. Z ozirom na svojo funkcijo, v kateri bolj operativno delam in kreiram, bi rekel, da jc to bolj postranskega pomena. Vedno sem bil prepričan v eno možnost delovanja našega sistema; v večjo samostojnost vseh subjektov, manjši inter-vencionizem države ter seveda sedanjo tako deklarirano trž-nost celotnega sistema.
TOVARISICA N. N.
Ne bi komentirala! (ni bila edina op. pisca)
DAMJ/"" GLADEK
• Ob rob novemu zakonu o delovnih razmerjih
Ali gre res samo za enakopravnost žensk?
/c dni začenjamo razprave o osnutkih novih sistemskih zakonov, ki naj bi postopoma nadomestili sedanji zakon o združenem delu. Med njimi je tudi zvezni zakon o delovnih razmerjih.
Eno od vprašanj, ki bo prav gotovo spodbudilo nasprotujoče si razprave, jc določilo 96. člena tega zakona, ki govori o tem, kdaj delavcu preneha delovno razmerje po zakonu.
Gre za pravico delavke, da ostane v delovnem razmerju še pet let po izpolnjenih pogojih za
upokojitev, torej da sc v tem pogledu izenači z delavcem.
Kot je znano, delavka izpolni pogoje za upokojitev, ko dopolni 35 zavarovalne dobe ali ko dopolni 55 let starosti, za delavca pa sta prvi ali drugi pogoj za pet let višja (40 let zavarovalne dobe oziroma 60 let starosti).
V bistvu jc v tem delu povzeto določilo 172. člena zakona o združenem delu, ki jc doživelo že več kritik in predlogov za njegovo ukinitev.
Zagovorniki ukinitve pravice delavke, da podaljša svojo delovno dobo še za pet let po že izpol-
njenih pogojih za upokojitev, imajo pred očmi presežke delavcev, ki v marsikateri delovni organizaciji nastajajo zaradi ekonomskih ali tehnoloških razlogov.
Postavlja sc vprašanje, ali jc res smotrno, da v takih primerih, ko v delovnih organizacijah iščejo vse mogoče rešitve (odpravnine, odkup delovne dobe, razporeditev v druge DO itd), da bi zmanjšali število delavcev, delavke uveljavljajo pravico do podalj-lane delovne dobe.
Tisti, ki podpirajo, da ostane sedanja pravica delavk le naprej
zapisana v zakonu, to svojo podporo utemeljujejo z ustavno pravico po enakopravnosti moških in žensk, torej tudi v pogledu dolžine delovne dobe.
Nesporno je, da je taka enakopravnost zapisana v ustavi, vendar jc v ustavi tudi zapisana pravica do dela. Ali pomeni enakopravnost, puščati pred vrati tovarn, šol, bolnišnic mlade visoko kvalificirane delavke, ki so končale srednje, višje in visokošolsko izobraževanje in jim ne omogočiti, da s svojim znanjem in mladostno energijo ne spodbudijo učinkovitejšega dela.
Glede na sedanje družbene razmere in padanje življenjskega standarda, sc bo število delavk, zlasti v intelektualnih poklicih, ki bodo uveljavljale pravno do podaljšane delovne dobe, prav gotovo še povečalo. Zato razpravi 0 novem /akonu o delovnih razmerjih ne bo smela obiti nakazane dileme.
F, SVI 11 l J
Kulturna skupnost in ZKO
»V teh razmerah je kultura balzam za dušo«
Kakršnakoli že je ta naša kriza, človeku je v teh časih kultura še kako potrebna. Kljub padcu standarda je občan nemalokrat še vedno pripravljen zanjo odšteti tudi več denarja. Res je, da se izvajalci v tej dejavnosti zaradi omejevanja sredstev nenehno otepajo s pomanjkanjem denarja in krčenjem programov, a v Kamniku, tudi zaradi njihove iznajdljivosti in prilagodljivosti, še nismo tako prikrajšani pri kulturni ponudbi.
Kakšno je stanje v kamniški kulturi, sta nam pripovedovala predsednik skupščine kulturne skupnosti Janez Maleš in tajnik zveze kulturnih organizacij Tone Ftičar.
»Ob negotovih pogojih, v katerih smo že drugo leto zaradi zveznih omejitvenih ukrepov o zmanjšanju vseh vrst »porabe«, torej tudi amaterske kulture, je obstajala velika bojazen, da bodo na tem področju uresničitve programov v primerjavi z načrtovanji bistveno okrnjene«, je v uvodu razmišljal Tone Ftičar in dodal, da je bilo sicer dovolj smelo in ambiciozno načrtovane programe moč uresničevati le z dobršno mero prilagodljivosti in improvizacij. Na ta način so uspeli zagotoviti normalno delo društev, pa tudi zadostiti osnovne potrebe po kakovostnih kulturnih programih v občini. »S pospešenim uveljavljanjem svojih »notranjih rezerv« in z dodatnim angažiranjem smo tako načrtovano v nekem smislu celo presegli. Ob društveni dejavnosti je bila zelo bogata prireditvena aktivnost, prav tako so bile izdatne »storitve« naše pisarne - zveze kulturnih organizacij. Torej, veliko je bilo uresničenih najrazno-vrstnejših programov, samostojnih in takšnih, ki so sc povezovali v širši kontekst družbenopolitičnih manifestacij, turističnih prireditev, slovesnosti in praznovanj v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, po šolah in še kje.«
Zveza kulturnih organizacij jc, taka kot obstaja sedaj že nekaj let, v kamniškem prostoru s svojo pestro dejavnostjo vsekakor že nepogrešljiv člen občinske kulture. Njeno delovanje jc moč razdeliti vsaj na tri segmente. Prvega predstavlja delovanje dvajsetih kulturnih društev z več kot petdeset različnimi skupinami in sekcijami — ta se v zvezo tudi formalno povezujejo. Drugi del sestavljajo takoimenovani programi skupnih akcij in prireditev zveze kulturnih organizacij - tu sodelujejo tako domače ljubiteljske skupine kot skupine od drugod, ob tem pa dobršen del programa prispevajo tudi izbrane profesionalne skupine. Tretjo vrsto dejavnosti ZKO pa bi lahko imenovali kar servisna, storitvena, posredniška dejavnost. V Kamniku namreč še vedno ni organizirane prireditvene poslovalnice, ki bi vsebinsko in organi-
zacijsko skrbela za urejeno in raznoliko kulturno ponudbo, za to skrbi ZKO. »Večji del nalog v zvezi z družabnim in kulturnim življenjem v Kamniku trenutno opravljamo na ZKO, čeprav v taki obliki in obsegu ni dolžna tega početi; s tem namreč dejansko presega okvire svojih pristojnosti. Zato smo v strokovni službi ZKO Kamnik pripravili predlog reorganizacije, ki prikazuje predvsem potrebo po zaposlitvi organizatorja kulturnih prireditev. V eni osebi v bodoče ne bo več šlo. Za primer naj povem, da so do sedaj oziroma v prvi polovici leta društva in ZKO orgnizirali povprečno kar tri prireditve na teden. Po devetmesečju pa se je ta delež zmanjšal, predvsem zaradi zmanjšanega priliva sredstev. Ker smo v veliki denarni stiski, moramo v ZKO prvenstveno poskrbeti za preživetja društev, prireditvam v občini pa bo začasno namenjeno manj denarja. Težko pa je sedaj prepričevati Kamničanc, kje so tiste prireditve, na katere smo jih v zadnjem času navadili. Do konca leta bo tako program gledaliških predstav bistveno skrčen, tisto kar pa bo, bo zelo dobro. Pri vsem namreč gledamo najbolj na kakovost, na to da ponudimo ljudem tiste predstave, ki si jih običajno drugje nimajo možnosti ogledati«, je dejal Tone Ftičar.
V zvezi kulturnih organizacij plačujejo vse strokovne delavce v društvih po prej sprejetih kriterijih. Vendar pa, kot jc poudaril tajnik ZKO, jc to še vedno velik problem, ker ni strokovnih kadrov (zborovodij, režiserjev, ko-reografov). Rešitev jc verjetno v pametnejši štipendijski politiki.
Tone Ftičar sc je dotaknil tudi kir /orane in njihove velike žeda bi bila enkrat tedensko povsem na razpolago kamniški kulturi. Od nove pogodbe s kemijsko industrijo si namreč obetajo jasnejše odnose, da bi vedeli, zakaj vlagajo denar, če ga bodo. Nameravajo namreč obnoviti oder in zaodrje, da bo le-to varno za prireditve.
Tone Ftičar pa je omenil tudi kamniški žulj - večnamensko dvorano, ki to ni. Športna hala jc bila namreč delana v druge namene. Nekaj časa sc sicer že govori, da bodo dvorano usposobili (akustika, izolacija, nova, talna obloga ...) za več namenov. Zato samo to: čimprej preidimo od besed k dejanjem! Zborovno - glasbene prireditve v njej bi namreč prinesle dodatna sredstva za delovanje vseh, športnih in kulturnih dejavnosti. Sicer pa zaenkrat veliko pričakujemo tudi od »naše« (hiša je v lasti kulturne skupnosti) kavarne »Veronika", ki naj bi postala nekakšno pribežališče kulturnikov, nekakšen kamniški kulturni hram. Da bi le bilo tako!«
In kakor jc ZKO v silno skromnih razmerah leta 1982 začela svojo pionirsko pot, mora-
mo reči, da jc napredek le viden. Kljub stalni finančni stiski so uspeli pridobiti tudi najosnovnejšo opremo za izvedbo kulturnih prireditev v občini.
Nekaj misli o delovanju kulture v naši občini pa jc dodal tudi predsednik skupščine kulturne skupnosti Janez Maleš.
»Kulturna skupnost si kljub vsem ukrepom, ki niso na strani kulture in ki kulturo obravnavajo kot del potrošnje in ne kot eno osnovnih dobrin človeka, prizadeva v čim večji meri i/polniti naloge iz srednjeročnega progra ma. Zavedamo pa se, da bodo morale nekatere naloge počakati do naslednjega planskega obdobja. Kot prednostno nalogo smo si za to obdobje začrtali ureditev kamniške knjižnice, ki v današnjih pogojih predstavlja prej skladišče knjig kot pa sodobno ali vsaj normalno ponudbo kamniškemu bralcu,« jc razmišljal Janez Maleš. Vendar pa sc po njegovih besedah sedaj le kažejo prvi sončni žarki za dejavnost, za katero pravimo, da je osnova kulturnega podoživljanja in izobraževanja. Dolžni smo poskrbeti, da bodo knjige dostopne občanom na dostojen, primeren in pregleden način. Skoda bi bilo, da bi bila kamniška knjižnica prostorsko na zadnjem meslu, saj izpolnjuje republiški normativ po številu knjig na prebivalca. Predsednik kulturne skupnosti ni pozabil ob tem povedati, da jc kamniška kultura s knjižnico »obremenjena« že vrsto let.
Treba bi bilo razmišljati tudi o virih financiranja, jc menil Janez Maleš, saj jc treba vedeti, da celotnega problema kaninišk.i kultura ne bo zmogla. V upanju, da bo prostorski problem kmalu rešen, v kulturni skupnosti računajo tudi na ohranitev (prostori so pogoj) matičnosti knjižnice v Kamniku. Kulturna skupnost pa veliko pozornost in sredstev namenja tudi ohranjanju kulturne dediščine, s katero jc Kamnik zelo bogat, kar jc po eni strani sreča, po drugi pa velika, predvsem finančna obremenitev za občino. »Moj namen ni naštevali vse kulturne spomenike, ki fin v občini ne manjka. Dejstvo pa je, da tega bogastva ne znamo ne občanu ne turistu dobro predsta-
viti, da nc rečem prodali Od muzeja do frančiškanske knjižnice, kapele na Malem gradu, vse samo stoji in kaže svojo fasado opazovalcem.
Ogleda notranjosti so deležni le v/.trajneži in tisli, ki si vzamejo čas in po zve/ah pridejo do ključev, ki odpirajo vhode. Pa nc vzemite dobesedno! Ne morem si kaj, da ne bi omenil cerkve Sv. Primoža, ki jc praktično kamniški »najvišji« biser, Jelovškove kipe v Komendi, stavbe na Jap-Ijcvi, nekdanje kamniške narodne čitalnice, ki letos praznuje 120-letnieo ustanovitve. Na stavbi bo ob tej priložnosti odkrita spominska plošča «
Janez Maleš je povedal, da so bile nekatere akcije sofinancira' ne s strani republiške kulturne skupnosti, vendar moramo ugotoviti, da brc/, lastnih prizadevanj nc bi mogli urediti tistega, kar so. Žal, pravi, so bili pri nekaterih zadevah prepozni ali premalo vztrajni, da bi potegnili še kakšen dinar v Kamnik.
Tudi muzejska in galerijska dejavnost delujeta v okviru programov in materialnih možnosti, j^ nadaljeval Janez Maleš. Kamniku sc na področju galerijske dejavnosti obeta nova pridobitev - galerija Janeza Boljke Sieer pa je po besedah predsednika kul-turne skupnosti pri tem še nekaj stvari nedorečenih, tako da bo treba počakati na končne dogovore. »Ob vsem moram omeniti tudi to, da se jc razstavna dejavnost v razstavišču »Veronika« razmahnila in delo društev kljub zategovanju pasu ni zamrlo. Kar pa zadeva delegatski sistem, pa ima kulturna skupnost včasih probleme tudi zaradi sklepčnosti, čeprav jc bila doslej le ena seja nesklepčna. Precej je treba narediti namreč za animacijo delegatov, da pridejo na sejo. Decembra nas čaka skupščina kulturne skupnosti in ob vseh naštetih problemih bo seveda ponovno najaktualnejša zagotovitev sredstev za normalno delovanje kulture v občini. Vendar pa bi sc dalo z voljo, z drugačnim pristopom h kulturi s sirani porabnikov, občanov, pa tudi s sodelovanjem združenega dela rešiti tudi ta problem,« jc optimistično zaključil Janez Maleš    k (i|<(" AK
Grad Aapriec
-
.v
O
Socialna in družbena pomoč ogroženim
Z dnevnega reda novembrske skupščine
Živimo v teikih gospodarskih in socialnih prilikah. Inflacija izničuje vsa prizadevanja za ureditev materialnih razmer. Tako neurejeno stanje zlasti močno prizadeva gospodarsko šibke družine, med katere v dobršni meri spadajo tudi upokojenci, invalidi, mlade družine itd. Razprave o reševanju zamotanih socialnih problemov potekajo na vseh ravneh. V občinskem merilu so razprave zelo intenzivne in konkretne, tako na obč. konferenci SZDL in sindikalnem svetu, v delovnih organizacijah in drugod. Dosedanje aktivnosti so pokazale nekatere realne možnosti za reševanje posameznih primerov. Določene ugodnosti posamezni upravičenci deloma že koristijo. Številne pravice in možnosti pa vsem še niso znane v celoti, zato želimo v tem prispevku opozoriti le na nekatere.
Socialno ogroženi upravičenci bi si lahko vsaj deloma olajšali svoj položaj, če bi izkoristili ugodnosti, ki jih sedanji trenutek ponuja. V okvir pravic in možnosti poleg ostalih spadajo še naslednje:
Varstveni dodatek. Koristijo ga lahko vsi upokojenci, razen upokojencev iz naslova starostnega zavarovanja kmetov ter predčasno upokojeni, vse dokler ne dosežejo zahtevne starosti, ženske 55 in moški 60 let. Do varstvenega dodatka so upravičeni tisti občani, katerih skupni dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa, ki je določen za tekoče leto.
Delna nadomestitev stanarin To pravico uživajo stanovalci v družbenem in zasebnem sektorju glede na dohodek vse druži-
ne. Pri določanju pravice je potrebno upoštevati tudi velikost stanovanjske površine (razen za stara stanovanja). Izločilni faktor pa je osebni avto (razen za invalide). Do sedaj uživa te pravice okrog 200 družin.
Denarna pomoč otrokom (otroški dodatek). Upravičenci so družine z otroki do 15 let starosti oziroma do 26 leta, če sc šolajo. To pomoč lahko dobijo tudi otroci, nesposobni za samostojno življenje, ne glede na starost. V vseh primerih pa velja načelo, da družine ne dosegajo takih dohodkov, ki zagotavljajo socialno varnost.
Denarna pomoč iz socialnega skrbstva To pomoč uživajo občani, ki nimajo nobenega drugega vira ali lastnega dohodka in so pridobitno nesposobni. Sem spadajo tudi občani, ki se sami ne morejo oskrbovati, pa jim je potrebna domska oskrba, a nimajo zadosti lastnih sredstev oziroma nimajo svojcev, ki bi bili dolžni plačevati oskrbo ali pa je ne morejo plačevati.
Nega in tuja pomoč Osebni, invalidski in družinski upokojenci lahko koristijo to pravico, če jim je pri oskrbi potrebna delna ali celotna pomoč pri negi. Mnenje do upravičenosti do te pomoči poda ustrezna zdravstvena služba-zdravnik.
Oprostitev participacije - zdravniška pomoč Poleg zakonsko določenih oprostitev te ugodnosti lahko koristijo tudi občani, katerih družinski dohodek na člana ne presega določenega povprečnega zneska osebnih dohodkov v SRS v preteklem letu. Te ugodnosti pa lahko uživajo še nekateri drugi. Do sedaj je v občinskem merilu oproščenih parti-
cipacije več kot 500 družin.
Štipendije iz združenih sredstev daje skupnost za zaposlovanje. Upravičenci do teh sredstev so učenci, dijaki in študenti usmerjenega izobraževanja. Višina te štipendije je odvisna od kadrovske štipendije in seveda od dohodka na družinskega člana, če le-ta ne presega določenega cenzusa.
Krajevnega samoprispevka nc plačujejo:
- od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno delovno dobo
- od osebnega dohodka, ki ne presega zneska, ki zagotavlja socialno varnost
- od štipendij in nagrad učencem, dijakom, študentom
- od starostne pokojnine - starostno zavarovanje kmetov
- od prejemkov socialno-var-stvene pomoči, dodatka za pomoč in postrežbo, invalidnine in drugo.
V tem prispevku smo navedli le nekaj pravic in možnosti, obstajajo še druge, kar je seveda odvisno tudi od drugih faktorjev in se vsak primer rešuje posebej. V vseh primerih, ko občani menijo, da so upravičeni do katere od oblik pomoči, naj sc obračajo za nasvet na Center za socialno delo v Kamniku, Titov trg 9.
Direktorica tega centra Ivanka Jerman, ki je sodelovala v našem pogovoru za pripravo tega prispevka, nam je zagotovila, da bodo pri njih obravnavali vsak posamezen primer in bodo rade volje občanom dobro svetovali. Pojasnili jim bodo, kaj morajo storiti, vsakega upravičenca do katere koli pomoči pa bodo napotili na pravilni naslov.
STANE SIMŠIČ
Konec leta se bliža in pred nami so prvi osnutki novih planskih aktov, ki smo jih v naši občini tudi tokrat pripravili z nekaj pridržki, kot jc temu rekel predsednik izvršnega sveta. Resolucija je po novem dokaj kratka, do konca leta pa bo treba počakati, ali bo po sprejemu zvezne zakonodaje sploh še potrebna ali ne.
Na dnevnem redu novembrske skupščine bo tako osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 v letu 1989. Delegati se bodo odločali tudi o treh osnutkih odlokov, ki zadevajo davčno politiko v občini: dopolnitve odloka o davkih občanov, o davku na promet nepremičnin in o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Vsi trije odloki so na dnevnem redu tokratne skupščine zaradi spremembe republiške zakonodaje s tega področja, obenem pa vsi trije pomenijo določene olajšave za davčne obveznike. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o urejanju prostora v občini in s tem v zvezi tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja.
O prostoru le toliko: v naši občini se namreč že ^dalj časa ugotavlja, da je bilo odločanje
o prostoru dokaj »razpuščeno«. Kot nam je povedal predsednik izvršnega sveta, je sedaj predlagana nova organizacijska rešitev. Ukinjen bo Zavod za planiranje kot samostojna organizacija. V bodoče bo deloval v sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja s kolegijskim upravnim organom. Odločanje o prostorski problematiki pa bo odslej združeno na enem mestu in prav zato verjetno tudi bolj usklajeno. Lokacijska dokumentacija naj bi tako hitreje prišla v roke prosilcem, saj bodo o lokaciji presojali na enem mestu. To pa je verjetno najbolj bistveno za vse, saj jih ni malo, ki s prošnjami za pridobitev lokacijske dokumentacije hitijo od vrat do vrat in na koncu na rešitev prošenj čakajo več mesecev. Predsednik izvršnega sveta je ob tem omenil zapleteno prostorsko zakonodajo, ki ji tudi v republiki niso kos. Obremenjena je namreč z neštetimi zakoni, podza-koni in drugimi akti. Če bi človek hotel pri nekem posegu v prostor vse upoštevati, bi trajalo vsaj pet let, da bi si pridobil vsa dovoljenja. Ker smo se v Kamniku dose-daj o prostoru odločali na dveh mestih (kaj je, in kaj ni v skladu z zakoni), se je vsa stvar dokaj zavlekla. Z novo predlagano ureditvijo bo vsekakor več odgovor-
nosti prešlo neposredno na komite za urejanje prostora, za občana pa je seveda najvažnejše to, da bo hitreje dobil lokacijska soglasja. Predlagana je tudi osamosvojitev geodetske uprave. Gospodarska zbornica pa je na eno zadnjih sej izvršnega sveta posredovala osnutek elaborata o ustanovitvi delovne organizacije za opravljanje strokovno planskih-urbanističnih in investicijskih poslov - v občini. Tudi gospodarstvo namreč čuti veliko praznino v prostorskem urejanju, zato so se odločili, da predlagajo ustanovitev nove projektantske organizacije (ki bi bila lahko samostoj; na ali v okviru katere druge de1 lovne organizacije - SKG). Ta bi se seveda morala ravnati po prostorski politiki, ki bi jo vodil pristojni občinski upravni organ.
Delegati bodo obravnavali še poročilo o izvajanju programa revitalizacije v občini v letošnjem letu, opredelili bodo stališče naše občine do predloga amandmajev k Ustavi SFRJ, na dnevnem redu pa bosta še dva odloka: o spremembah in dopolnitvah odloka o stavbnih zemljiščih in o upravnih organih in strokovni službi.
R. GRČAR
-01 fcltarJt
Težje do zaposlitve
Gospodarska kriza se močno odraža tudi pri zaposlovanju. Zmanjšujejo se možnosti novega zaposlovanja in narašča brezposelnost. Srečujemo se s prvimi pojavi presežkov delavcev.
Konec avgusta je bilo v naši občini 11.234 zaposlenih. V gospodarstvu je delalo 9418 delavcev in v negospodarstvu 1214. Nosilci samostojnega osebnega dela so zaposlovali 602 delavca. V primerjavi z decembrom lani se je zaposlenost zmanjšala za 1,2% ali 128 delavcev.
V gospodarstvu je delalo kar 192 delavcev manj; lahko rečemo, da smo izgubili manjšo delovno organizacijo. V negospodarstvu je delalo 5 delavcev več. Kar 64 delavcev več pa so zaposlili obrtniki in tako nekoliko omilili zaposlitveno stisko.
Zmanjšano popraševanje po delavcih smo zaznali že konec preteklega leta. V letošnji devetih mesecih pa se je v primerjavi i lanskim skoraj razpolovilo.Lani so delovne organizacije iskale 1295 delavcev, letos le še 751. Na prosta delovna mesta se je lani zaposlilo 830 delavcev, letos le 394. Delovne organizacije torej pogosto ne zasedajo že objavljenih delovnih mest. Vse več jc namreč zaposlitev za določen čas.
Najbolj so se zmanjšale potrebe po nekvalificiranih delavcih, najmanj pa po delavcih z višjo in visoko izobrazbo. Popraševanje po delavcih sc jc zmanjšalo tudi v Ljubljani in ljubljanski regiji. Na splošno pa velja, da imajo boljše možnosti za zaposlitev kadri s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Tudi v prihodnjem letu bodo možnosti zaposlovanja omejene, predvsem pri nadomestnih zaposlitvah in za strokovne kadre. Prestrukturiranja gospodarstva v smeri uvajanja novih tehnologij, novih izdelkov in prodora na svetovni trg ne more biti brez visoko usposobljenih kadrov.
Če smo še nedolgo tega lahko rekli, da brezposelnost v naši občini ni problem, vztrajno naraščanje iskalcev zaposlitve, ki so se jim pridružili tudi prvi delavci, ki to izgubili zaposlitev zaradi ste-
čaja, terja iskanje odgovora, kako ta pojav zajeziti.
Zaposlitev išče 228 naših občanov ali 2% glede na zaposlene. Med njimi je 90 žensk. Več kot polovica iskalcev jc brez strokovne izobrazbe. Drugo polovico predstavljajo delavci s tri in štiriletno srednjo šolo. Prvo zaposlitev išče 49 oseb. Kar 27 jih ima le osnovno šolo. Poleg tega je večina še mladoletna. Pripravništvo išče 17 iskalcev s srednjo šolo. Med brezposelnimi jih je 42% mlajših od 26 let.
Denarno nadomestilo za čas brezposlenosti prejema 31 iskalcev zaposlitve, denarno pomoč 8, med njimi 7 pripravnikov. Lani smo imeli toliko prejemnikov v celem letu.
Prav gotovo brez uspešnejšega gospodarstva in s tem novih pro-
duktivnih delovnh mest tega problema ne bo moč rešiti. V skupnosti za zaposlovanje skušamo na zmanjševanje brezposelnosti vplivati predvsem s popolnejšim in ažurnejšim informiranjem o možnostih zaposlitve v občini, Domžalah in v Ljubljani kot zaposlitvenemu prostoru naših občanov.
Ker veliko iskalcev nima strokovne izobrazbe, skušamo njihovo možnost povečati tudi z vključevanjem v razne oblike izobraževanja.
Še posebej smo se odločili poskrbeti za pripravnike. Možnosti smo povečali predvsem s prevzemom finančnega bremena. Z vsemi temi oblikami pa nekoliko omilimo tudi gmotno stisko, saj večini predstavlja osnovo za socialno varnost prav zaposlitev.
Strokovna služba SIS za zaposlovanje Kamnik CVETKA CVEK
Grad Zaprice in njegova razvojna usmeritev
V ponedeljek, 14. novembra, se je sestal v gradu Zaprice Svet za kulturo, izobraževanje in znanost pri OK SZDL Kamnik. Seje so se udeležili tudi odgovorni predstavniki DPO, skupščine in izvršnega sveta. Seznanili so sc z zanimivo ponudbo zelo znanega in mednarodno uveljavljenega kiparja in grafika Janeza Boljke o organiziranju Stalne Boljkove galerije v gradu Zaprice.
Sklenili so, da bodo decembra pripravili širši posvet. Na njem bodo proučili vprašanje dolgoročnega razvoja gradu Zaprice ter njegovo ekonomsko-poslovno, turistično in zgodovinsko naravnanost v povezavi z Boljkovo ponudbo. Posvet naj bi dal hkrati tudi odgovor na vrsto drugih aktualnih vprašanj.
STANE SIMŠIČ
Matična knjižnica
Kamnik
prireja
Literarni večer z milo kačičevo
V petek, 25. 11. 1988 ob 17,30 v Razstavišču Veronika.
Vstopnine ni! vljudno vabljeni
Komunalno podjetje Kamnik Kamnik, Cankarjeva 11
objavlja
prosta dela in naloge
STREŽNIK
SEDEŽNICE,
VLEČNICE
(5 delavcev)
Pogoji:
- končana poklicna šola kovinske smeri
- 6 mes. delovnih izkušenj
Del. razmerje sklenemo za določen čas, zaposlitev je možna tudi preko študentskega servisa.
Kotiček, kjer se bo točila bistra z milnimi mehurčki
voda
Bil je eden tistih krasnih do-poldnevov, ki človeka, hočeš nočeš, zvabijo na plan, pa četudi je delovno. Ker pa je bilo to dopoldne zaradi otvoritve prav zanimivega lokala - pralnice »Marta« - še malce praznično obarvano, sem se pustila zapeljati jesenskemu povabilu.
Pot me je vodila v Žeje, malo vasico, ki jo jesen odene s čudovitimi polji ajde. Bela preproga se razteza prav do Vodic, po njej pa se vije prekrasna pot, ki jo kolesarji prav dobro poznajo. Hišo, v mali vasici, ni bilo težko najti. Sicer ždi bolj osameljena na koncu vasi, a tega dne se je obdala z vrvežem, ki je oznanjal zanimiv dogodek. Ljudje so bili pražnje oblečeni, šopki v rokah obiskovalcev pa so bili namenjeni lastnici pralnice - Marti Šte-be. Vitki mladi ženski sta se ob bok stiskali drobni deklici, ki mamice nista zapustili ob pomembnem dogodku. Prizor je bil prisrčen in nisem si mogla kaj. da ne bi med aplavzom, s katerim smo otvoritev uradno »odpečatili«, močno smrknila v robec.
Drug za drugim smo si ogledovali lep in koristno opremljen prostor, v katerem sta se »napihovala« dva ogromna stroja; kot so mi pojasnili bolje poučeni, je eden namenjen za pranje, drugi za sušenje perila. Njima je majcen, kot kakšen palček, delal družbo običajni gospodinjski pralni stroj. Naš ogled seje nadaljeval v likalnico, a nadvse uporabna likalna miza je bila zdaj stisnjena v kot, sicer prostora za
zvedave obiskovalce ne bi bilo. Prostor je zaradi številnih šopkov spominjal prej na cvetličarno kot na delovni prostor likarice. Tokrat je tu dišalo po cvetju, a če verjamete ali ne, ob naslednjem mojem obisku je zapeljivo dišalo po svežem perilu. Za piko na »i«, se je naša pot tistega dopoldneva končala ob obloženi mizi, ki se je šibila od dobrot, skozi odprta vrata pa je kukalo tisto krasno sonce, ki nas jc zmamilo v Žeje.
0-
Navdušena sem nad novim »lokalom«, tako drugačnim od tistih, ki rastejo kot gobe po dežju. V njem se bo prelivala bistra voda z dišečimi milnimi mehurčki. Premišljujem, komu vse bo lahko koristil? Najprej seveda pomislim na ženske, ki bodo ob napornem delu v tovarni in doma skrb za umazano perilo zaupale pralnici »Marta«. Seveda si »navadne« ženske, ki hodimo samo na »šiht« poti do »Marte« ne bomo tako lahko priborile; saj bi se našim moškim še svet okoli obrnil, če ne bi pralc doma. Ampak, zadeva bo morda lažja za gostin-kc. Menda pa tudi tu moški svet meni, da so za to delo bolj pripravne njihove žene ali delovno osebje?! Morda pa bodo to pot še najlažje našle tiste gospodinje, ki imajo doma bolnika in jih bodo velike gmote posteljnine spravljale v obup?! Se nekaj mi je kanilo.tisti hip v moj »emancipirani veleum«! Noben moški ne bo več prisiljen v zakonski jarem le zato, da bi bil preskrbljen s čistim perilom. Primojdun, odslej si bo to lahko priskrbel, za majhen denar
kar sam. Poiskati bo moral le pomoč pralnice »Marta«.
Takole po »žensko« pametno sem razmišljala tistega dopold-,neva.
S številnimi obiskovalci na robu vasi Žeje sem zaželela novo pečeni obrtnici Marti vse dobro, predvsem pa velik kos kruha zanjo in za njeni deklici, ki sta se med tem že veseli odpravili v šolo. Naj pot do nje poiščejo vsi, ki jim skrb za čisto in dišeče perilo predstavlja veliko breme.
KIKA
--
ZAZIDLJIVO PARCELO v Kamniku ali okolici kupim. Tel. 831-874.
Starejšo hišo z zazidljivo parcelo na pobočni legi v Stahovici prodam. Tel. 841-027 po 15. uri.
Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo med prazniki 29. novembra smeti in odpadke odvažali nespremenjeno.
Ob 90-letnici
iz zgodovine kamniškega Pihalnega orkestra
Leto 1918, kije naposled prineslo konec izčrpavajoče vojne morije, je za kamniško kulturno življenje več kot zanimivo in zgovorno: že samo pregled prireditev, ki jih je, denimo, konec leta pripravila tukajšnja Narodna čitalnica, kaže, kako silna in velika je bila v ljudeh potreba po kulturi in družabnosti, spodbujena in oplemenitena z novim razmahom narodne zavesti in zgodovinsko uresničitvijo želje po ustanovitvi lastne države. Čeprav so vojne rane še krvavele, je kamniško kulturno življenje brez odlašanja
zajelo novega vetra v svoja jadra: iz današnje perspektive se lahko le čudimo, od kod ljudem v materialno skoraj obubožani domovini za uresničenje duhovnih hotenj tolikšna vnema in pripravljenost, požrtvovalnost in vztrajnost, volja in moč.
Takoj po končani vojni je svojo dejavnost oživilo tudi kamniško Mestno godbeno društvo pod vodstvom kapelnika Jana Vanič-ka. Vrzeli, ki jih je v vrstah godbenikov pustila vojna, je bilo treba zapolniti, zato je bila takoj
Mestno godbeno društvo Kamnik v letih 1920-27
sprožena »akcija« pridobivanja novih glasbeniških moči. Čeprav je bilo igranje v godbi zgolj ljubiteljsko, neprofesionalno, je na moč zanimivo, kako je tudi »občina« pomagala, da bi mesto imelo čim boljšo godbo: delavci, ki so na primer znali igrati kak inštrument in so bili po godu kapelniku, so dobili priporočilo tudi za sprejem v službo! In to je takrat veliko pomenilo!
Upravno je bila kamniška godba organizirana tako kot ostala društva, ki so se ukvarjala z glasbo. Prejemala je podporo od Ministrstva za prosveto in od Mestne občine Kamnik. Ni se mogla vzdrževati z lastnimi prireditvami, kar je za to dejavnost razumljivo; treba je bilo najti tudi druge materialne vire, to pa je med drugim pomenilo sprotno prilagajanje programov potrebam občinstva.
Pri delovanju si je Mestno godbeno društvo pomagalo še s prispevki podpornih članov, ki so, denimo, v dvajsetih letih plačevali 2 din mesečne članarine, ter ustanovnih članov, ki so morali, da so dobili ta naziv, v teku dveh let plačati 1000 din; s tem so si pridobili pravico, da jim je godba brezplačno igrala na pogrebu.
Leta 1926 se je kapelnik Vani-ček vrnil v rodno Češko, vodstvo kamniške godbe pa je prevzel dotlejšnji »tambur-major« Godbe dravske divizije v Ljubljani
(morda zanimivost: njen kapelnik je bil do razpada stare Jugoslavije dr. Josip Čerin iz Komende!), uradnik in nekaj časa tudi kamniški občinski tajnik Jan Ul-man, rojen leta 1885 na Češkem. Pod njegovim vodstvom je kamniška godba dosegla nekaj pomembnih uspehov, Ulman pa je med drugim tedaj uspel organizirati tudi nakup novih inštrumentov in uniform.
V kulturnem in družbenem življenju tistega časa je bila kamniška Mestna godba nepogrešljiva, zlasti poleti, ko je bilo mogoče igrati na prostem. Ob nedeljskih dopoldnevih je prirejala samostojne promenadne koncerte; sprevode skozi mesto, ki so se jim radi pridružili tudi meščani, je običajno zaključila z igranjem na Glavnem trgu.
Občasno so godbeniki prirejali tudi sobotne večere (plesne) koncerte. Zanje se je najbolj zavzemalo Tujsko prometno društvo, ki je bilo v Kamniku ustanovljeno leta 1930.
To je bil čas največjega vzpona kamniškega Mestnega godbene-ga društva med vojnama. Tudi godbenikom je ostal v najlepšem spominu.
Ideološka razhajanja, zlasti v vodstvu in pri oblasteh, so v godbi nemalokrat povzročila krizo. Rezultat zadnje krize te
Govorica pesmi za prijateljstvo
Zadnji petek letošnjega oktobra so bili prenovljeni prostori kamniškega kulturnega hrama Veronika prizorišče pevske prireditve, kista jo pripravila ženski in moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik in Moški pevski zbor St. Egyden/ŠentUj ob Dravi iz koroškega Roža.
Za lani začeto sodelovanje teh zboro v koncert ni bil zgolj priložnost tkanja in utrjevanja prijateljskih vezi, temveč — sodeč tudi po odzivu in sprejemu poslušalcev — prijeten kulturni dogodek: za vse, ki so ta večer želeli preživeti ob pesmi.
Kulturno sodelovanje naših ljubiteljskih skupin, zlasti pevskih zborov, s podobnimi oblikami interesnega združevanja za-
mejskih rojakov, posebno tistih s Koroške, je že tradicionalno, čeprav v zadnjem času — predvsem zaradi visokih stroškov — morda ne ravno pogosto. Kolikor »možnosti« pač dopuščajo, se ti stiki vendarle ohranjajo in tako prispevajo k udejanjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Kar redkost in — lahko rečemo — tudi posebnost pa predstavljajo stiki in povezave naših in »tujih«, neslovenskih kulturnih skupin, ki pa v sosednjem prostoru seveda tudi delujejo. Po pravici povedano so to bolj izjemni primeri, čeprav se nekatere takšne vezi gojijo že vrsto let (denimo: med Prvim slovenskim pevskim društvom Lira in MGV
Eibiswald/Ivnik na avstrijskem Štajerskem); pri vzpostavljanju in ohranjanju dobrososedskih odnosov med ljudmi in njihovimi kulturami pa jim prav gotovo pripada pomembno mesto.
Koncertni nastop so si omenjenega dne pevke in pevci kamniške Solidarnosti sicer zamislili nekoliko drugače, a prometni zastoj, kije gostujoče pevce zadržal na meji poltretjo uro, je tok dogodkov obrnil nekoliko po svoje. Tisti (številni) poslušalci, ki so se odzvali vabilu na koncert, so zaradi zamude gostov po skoraj enournem potrpljenju le dočakali pevce; zaradi zadrege najprej domače: najprej se je predstavil ženski pevski zbor pod vodstvom Karle Urh, nato so zapeli moški, ki jih vodi Ivica Ropaš. In napo-
sled so — po nestrpnem pričakovanju — »svoj« del koncerta ujeli tudi gostujoči pevci: ravno še dovolj »zgodaj«, da se jim je pot v Kamnik splačala. Enaindvaj-setčlanski pevski zbor iz Šentilja ob Dravi, ki ga sestavljajo pretežno nemško govoreči Avstrijci, je pod vodstvom našega rojaka Gottfrieda Ogrisa predstavil dvanajst pesmi različnih avtorjev, med drugimi smo slišali tudi makedonsko, hrvaško in slovensko.
Gostitelje, goste in poslušalce je prireditev nedvomno zbližala in obogatila: z blago mislijo, ki se rodi ob petju, z iskrami zavezanosti človečnosti in prijateljstvu, svetlimi utrinki v sicer vedno bolj odtujočem vsakdanu.
T. FTIČAR
Nova knjiga Staneta Stražarja
Ob bregovih Bistrice
Od Rodice do Duplice, Radomlje z okolico so tisti del domžalske in kamniške občine, ki so odslej podrobno obdelani v najnovejši knjigi Staneta Stražarja z naslovom Ob bregovih Bistrice. Gre za zgodovinsko kroniko, ki v poljudnem jeziku zajema zgodovino krajev Rodica, Jarše, Radomlje, Rova, Homec, Volčji Potok, Nožice. Šmarca in Duplica od prvih naselbin do današnjega časa, s tem da je največ pozornosti posvečene prav zadnjima dvema stoletjema, ko se je pač tudi najmočnejše razmahnilo tako obrtništvo kot industrija, hkrati pa društveno in tudi družbenopolitično življenje.
Največja odlika skoraj tisoč strani obsegajoče kronike je nazornost, saj je razdeljena na petnajst zanimivih poglavij, tako da bralec lahko posebej prebiva prazgodovino ali rimsko obdobje, srednji vek in kmetsko odve-
zo, prisluhne ljudski tvornosti ali se ustavi ob cerkvenih objektih, se pomudi ob razvoju izobraževanja ali šolstva, pa tja do raznolikega društvenega življenja, se sreča z znamenitimi osebami in javno upravo, se pouči o razvoju komunalnih naprav in gospodarstva, nazadnje pa so nanizani tudi podatki in pričakovanja iz vojn in o naravnih ujmah v teh naših krajih.
Stane Stražar je zbiral gradivo za to, peto tovrstno knjigo, več let, v oporo mu je bil največ Arhiv Slovenije, veliko pa so mu pomagale tudi šolske kronike ter župnijske kronike (predvsem Merkunova homška in Podlogar-jeva rovska, o društvenih dejavnostih pa Peterlinova), obiskal je na ducate pripovedovalcev ter popisal tudi vse tisto, kar ni v drugih knjigah, tako da je tu resnično pravo življenje, sestavljeno iz mozaika številnih doma-
MANJŠO KMETIJO ali starejšo hišo z nekaj zemlje na območju občine Kamnik kupim. tel. 722-686 po 16. uri.
Enoinpolsobno stanovanje, 50 kv. m., na Duplici, Groharjeva ulica, ugodno prodam. Tel. 558-141.
činov, ki so vsi seveda imenovani s pravimi imeni in vlogami.
Sodobni domžalski Valvasor pravi, da se ni omejil samo na domžalsko občino zato ker so bili kraji ob Bistrici ves čas premočno povezani in tudi današnja meja sredi polja oz. strnjenega naselja deluje nenaravno. Presenetil ga je tudi vpliv vasi drugo na drugo, kar še pe posebej vidno na kmetijskem področju ob uvajanju Krekovega socializma na vasi, ki se je najbolj oprijel prav Šmarčanov, za njim pa so ustanavljali podobne kmetijske druž-
be, pašniške skupnosti in mlekarno, tudi na primer na Homcu. Druga velika posebnost te knjige je veliko pričevanj o rokovnjačih, ki so imeli svoje taborišče pretežno v Kolovških gozdovih, veliko svojih ljudi pa tudi v Radomljah, kar je sicer deloma izpričano v Jurčič-Kersnikovem romanu, vendar pa ljudsko izročilo in tudi nekateri dokumenti marsikaj kažejo v drugačni luči kot romanizirani prikaz.
Knjigo Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice lahko dobite v vseh trgovinah na tem območju, najbolj zagotovo pa na krajevni skupnosti Radomlje, kjer je bil tudi sedež odbora za pripravo. Stane 40.000 din, kar je sorazmerno zelo malo za tako obsežno in večno uporabno knjigo, saj ni dragocena samo za nas, ampak tudi za poznejše rodove. Veliko zaslug pri izidu imajo tudi delovne organizacije in številni posamezniki, med člani odbora pa Stane Stražar še posebej omenja oba Cerarja , Franceta in Janeza, in pa predsednico odbora Emo Ogorevc-Škerjanc.
Kdor bi rad zvedel vse o življenju na obeh bregovih Bistrice, od začetkov do nastanka številnih mlinov in žag, od igranja iger do športne dejavnosti, od ljudskega pesništva do pripovedk, od fotografij do drugih dokumentov, naj poseže po tej knjigi. Naklada je samo tri tisoč izvodov, družin na tem območju pa je več, zato bo ta obbistriška kronika zagotovo prehitro pošla.
IVAN SIVEC
Spominska fotografija s prvega vele-koncerta godbe, septembra 1932.
dobe je bil, daje leta 1936 odstopil kapelnik Jan Ulman, kapelni-ško taktirko pa je prevzel v roke vsestranski kulturni delavec, pe-vovodja 1919. leta ustanovljenega Delavsko-prosvetnega društva Solidarnost Kamnik, član KPJ Franc Vidmar-Ciber, ki so ga kot talca, eno prvih žrtev fašističnega terorja v Kamniku leta 1941 ustrelili Nemci.
Ob tem je potrebno omeniti, da je imelo Delavsko društvo Solidarnost že od svoje ustanovitve dalje tudi na Mestno godbeno društvo Kamnik velik vpliv. Tako je bilo že v začetku tridesetih let, ko ugotavljamo, da je socialna sestava godbenikov pretežno iz vrst delavcev in obrtnikov, ob sprejetju novih društvenih pravil med drugim predlagano tudi, naj se poslej prevzame ime Delavska godba Kamnik.
Čeprav se je to ime sicer uporabljalo, je kljub vsemu prevladalo staro, ki so ga bili Kamniča-ni bolj navajeni: Mestno godbeno društvo Kamnik.
Pod vodstvom kapelnika Franca Vidmarja-Cibra je kamniška godba dosegala lepe uspehe vse do začetka druge svetovne vojne, kljub temu, da ob vseh prizadevanjih ni in ni mogla doseči kakšne izredne kvalitete.
Kamnik je preveč neprizadeti gledal nove in nove težave godbenikov in ni ga bilo, ki bi jim bil moralno in materialno pomagal.
Delo dirigenta in godbenikov je bilo zvečine popolnoma brezplačno; godbenemu življenju, ki je bilo pogojeno z obilico vse hujših odrekanj iz z ogromnimi napori, se je to vse bolj poznalo: vaje so bile slabo obiskane in vse manj je bilo članov, ki so se pri godbi še odločili vztrajati.
Zloglasni orel je že stegoval svoje uničujoče kremplje: čas druge svetovne vojne je bil tudi za Mestno godbeno društvo Kamnik čas hude preizkušnje.
(se nadaljuje) T. FTIČAR
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
VABIMO VAS...
Razstavišče Veronika, Kamnik
SREDA, 23. novembra '88 ob 18. uri
OTVORITEV RAZSTAVE DEL
ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA KAMNIK
Razstava bo odprta do 5. decembra, vsak dan od 10,-12. in od 17.-19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih le dopoldne.
Velika dvorana kina DOM, Kamnik ČETRTEK, 8. decembra ob 19. uri: GALA
Metaforična, simbolična, poetična predstava o ljubezni, navdahnjena z motivi iz življenja velikega pesnika nadrealizma Paula Elouarda, najkontroverznejšega sodobnega slikarja Sal-vadorja Dalija in njune vzvišene ljubezni - GALE.
GLEDALIŠČE,  KAKRŠNO  SE  NA  NAŠEM ODRU REDKO RAZKRIVA! DOŽIVETJE, KI OSTANE.
Gostujeta PERICA MARTINOVIĆ in GORAN MATOVIĆ iz Zagreba. Glasba: Arsen Dedič.
Fragmenti iz predstave:
Gala: Ti sa svojom genijalnošču i svojim talentom pravo je čudo što ne crkavaš od gladi.
Točno. Točno vrijeme. Pitaju me zašto su ti satovi tako mekani, a ja uvijek odgovaram: nije važno, da lije neki sat mekan ili čvrst, važno je da pokazuje točno vrijeme. Voliš H Picassa ? Oh on je veliki čovjek, kao i ja. Gala: A kao umjetnik? Dali: Apsolutno fantastičan, kao i ja. Gala: Onda, on je genije. Dali: Jest, kao i ja. Gala: Picasso je komunist. Dali: Ja također - nisam.
VSTOPNICE po 6.000 din (parter) in 5.000 din (balkon) lahko dobite na sedežu ZKO Kamnik, Titov trg 20 (nad Galerijo M. Maleš) vsak dan od 7.30 do 14.30, ob sredah do 16. ure in pri blagajni kina DOM vsak večer od 17.30 do 21. ure. GALA je mit, mit o angelu ustvarjanja in uničenja, edinstvena in edina. Mit - sen, privid LJUBEZNI. V srbohrvaščini, razumljiv. SPOZNAJTE GA: prihaja tudi na NAŠ oder!
Dali:
Gala: Dali:
Pridem likat na dom ali postorim kaj drugega. Mi-helič Zinka, Rozmanova 6, Kamnik.	Kakršnokoli stanovanje išče skromna samska ženska srednjih let. Prevzamem tudi oskrbo starejših. Zinka Mihelič, Rozmanova 6, Kamnik.
VARSTVO za enoletnega otroka iščem. Pre-lovšek, Jurčičeva 18, Kamnik.	
	Prodam moped tomos APN 4 z rezervnimi deli, letnik 1983, obnovljen za 100 SM. tel. 831-731 int. 228 dopoldne.
VARSTVO za 11-me-sečnega otroka na svojem domu iščem od 27. februarja 1989. Tel. 831-322.	
Trdo delo rodi uspehe
M a rti nova nje po obrtniško
Stoparji gredo k vojakom
Eden najuspešnejših in hkrati najmlajših slovenskih ansamblov domače glasbe - Stoparji iz Like pri Mengšu (nekaj članov ansambla je tudi iz kamniške občine) - se bo sredi decembra tako rekoč skupinsko podal služit domovini. Ker se vsak dan vendarle ne zgodi, da bi nastal tako dober in drugačen ansambel in da bi tako rekoč vsi fantje naenkrat odšli k vojakom, je to že posebna priložnost, ki jo bodo Stoparjevi muzikanti obeležili tudi na zunaj. Pravkar so izdali svojo drugo kaseto z naslovom Srečno, mladi fantje, za katero je glasbo napisal v celoti ravnatelj kamniške glasbene šole Franci Lipič-nik, od svojega občinstva pa se bodo poslovili tudi s posebno prireditvijo, ki bo v Mengšu v začetku decembra, zaradi velikega zanimanja kar trikrat: enkrat za šolsko mladino, dvakrat pa za odrasle.
Ker gre za enkratno, multimedialno predstavo, ta dogodek vendarle nekoliko podrobneje najavimo. Poleg Lipičnikove glasbe v izvedbi Stoparjevega ansambla, glasbe, kot smo jo navajeni, bomo lahko slišali še pravo fantovsko petje, seveda v izvedbi Stoparjevih fantov, dekleti se bosta predstavili tudi na klavirju in violini, o Stoparjih bodo člani Fotokina kluba Mavrica predvajali tudi zanimive diapozitive, poseben deset-minutni dokumentarni film, za umetniško besedo bo poskrbela dramska umetnica Polona Vetrih. Prireditev bo vodil znani televizijec Črt Kanoni, manjkala pa tudi ne bo domača folklora, iz katere je ansambel pravzaprav izšel. Franci Lipičnik je svoje skladbe priredil tudi za citre, na katere bo spet mojstrsko igral Tomaž Plahutnik. Torej glasba, pesem, beseda, slika, film ... vse o mladih Stoparjih, tik pred odhodom k vojakom.
Če so vam Stoparji všeč, pridite in jih pospremite v vojaško suknjo, dveurna predstava bo res nekaj izjemnega.
I. SIVEC
Pred dobrimi osmimi leti se je nekaj Titanovih delavcev prvič zbralo okrog starega sindikalnega klavirja in v delovni organizaciji se je rodil pevski zbor, ki je prvi aplavz požel že po dveh mesecih delovanja na proslavi v delovnem okolju.
Ko je jeseni istega leta zdaj že pokojni zborovodja Milan Trček zapustil zbor, je priskočil na pomoč profesor Viktor Mihclčič in pevce pripravil na nastop, ki je bil pravzaprav razlog za ustanovitev - 85. jubilej delovne organizacije Titan.
V vedno večjem pevskem navdušenju je zbor začel peti tudi zunaj delovne organizacije in se aktivno vključevati v organizirano delo ob različnih nastopih. Obsežen repertoar pesmi sega na vsa področja pevske ustvarjalnosti, od klasičnega madrigala do naročene pesmi.
Štiriindvajsetega oktobra, na dan OZN, smo se tudi dijaki SENŠRM pridružili svetovnemu programu mladih »LIFE-LINK« - Veriga miru. Ta program želi dati mladini možnost, da bi oblikovali svojo vizijo prihodnosti in razložili, kako bi se to videnje lahko uresničilo - namreč s sredstvi množičnega obveščanja, ki imajo vsaj tako moč kot vsa uničevalna sredstva tega sveta. Prek sredstev javnega obveščanja je ves svet povezan - v dobrem in slabem. Mladim torej daje program Veriga miru možnost, da se skupaj z odraslimi soočijo s svetom, kije utrujen od vojn, lakote in negotovega ekonomskega položaja. Kajti videti je, da se prav odrasli danes neodgovorno in nezrelo obnašajo do življenja. Albert Einstein pravi; »Če želimo, da bi človeštvo preživelo, je potreben bistveno nov način razmišljanja.«
Mladi smo 24. oktobra po naših predstavah pisali pozive za boljši jutri, jih objavili prek šolskega radia, s plakati opozorili na Verigo miru in po zvočnikih predvajali primerno glasbo. Vsaj na šoli je bilo moč občutiti poseben dan in željo mladih po miru in enakopravnem sodelovanju med narodi. Ob tem so nastali tudi naslednji zapisi:
Pozivamo vse ljudi tega sveta, da prisluhnejo našim razmišljanjem!
Vsi smo mladi, uživamo v mladosti, pa vendar se nam godi različno. Nekateri imamo doma vsak svoje kolo, radio, televizor, medtem ko južni lačni del sveta nima niti najosnovnejših sredstev za življenje. Le zakaj to delitev najbolj občutijo otroci? Prav rada bi vsak dan odstopila del mojih obrokov kateremu izmed potrebnih.
Društvo upokojencev Kamnik bo pripravilo razstavo ročnih del svojih članov v prvi polovici decembra. S to razstavo želi društvo upokojencev prikazati različne aktivnosti, kijih gojijo upokojenci v kamniški občini.
V okviru rednih aktivnosti društva upokojencev Kamnik, ki jih je več vrst in oblik, sodi kot pomembna oblika prikazovanje ročnih spretnosti. Člani zelo radi pokažejo javnosti razstavo zelo kakovostnih in ličnih izdelkov praktične in uporabne vrednosti. Na vseh dosedanjih razstavah je bil obisk številen in tudi mnenja o razstavi so bila nadvse ugodna.
Zbiranje razstavnih predmetov bo v prostorih Društva Upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5 v ponedeljek, 5.12. in v torek, 6. 12. od 14. do 17. ure. Razstavljene predmete bo društvo vračalo lastnikom po zaključeni razstavi v ponedeljek, 12. 12. od 14. do 18. ure.
Organizator razstave - Dru-
Za zborovodjem prof. Viktorjem Mihelčičem, ki je večkrat zelo rad napisal izvirno priredbo, prilagojene pevskim sposobnostim Titanovega zbora, je 1983. leta predal taktirko svoji hčeri Alenki Zupan, letos jeseni pa je strokovno vodenje zbora prevzel Iztok Vidic iz Podgorja.
Vsakoletni program dela je zaznamovan iz prepričanja, da je treba pevskemu trudu, potrpežljivosti, vztrajnosti in strokovnemu usposabljanju ter želji po poznavanju glasbene teorije dati priliko nastopanja na koncertih, se predstavljati in uveljavljati zborovsko petje navzven. Letos smo zato imeli že osem uspelih nastopov, ob katerih s prepričanjem lahko trdimo, da je krona vseh nastopov nastop pri naših zamejcih,na drugi strani Alp, na Brnci na Koroškem. Ob tej priliki so kritike in časopisi zapisali.
Res malo je potrebno revnim, da se jim razsvetli obraz, kako veliko pa je potrebno nam, da smo zadovoljni!
* ★ ★
Kaj neki manjka mladim do sreče? Je morda reka življenja preplitva? Da, niti s pomočjo najtežjega kamna se ni mogoče skriti na dno. Naj med nami ne bo nikogar, ki bi ne vedel, čemu živi, ki bi ne mogel vstati iz močvirja lastnih omahovanj in blodenj.
* * *
Po vsem svetu sta razprostrta mir in ljubezen, a vendar tako nedosegljiva za nekatere. Posebno še mir, vrednota, vržena v nemogoče, v naš svet tesnobe in nasilja. Vedno višji je zid, ki nas ločuje od miru. Na drugi strani pa obstajamo mi, ljudje. Ali bomo priznali, da obstaja ta svet, po katerem skrivoma hrepenimo? Svet miru. Svet na drugi strani. Kdaj se bodo podrle meje? Ali ne bo prepozno?
Postali bomo ptice in poleteli skozi neskončna okrožja v daljave. V tišino vseh tišin. V neslišno lesketanje zvezd, razprostrtih med obzorje. Tja bomo odšli v neki pozni zarji smrti. Poiskat miru, zakopanega v zemlji, kamor smo ga vse življenje odrivali.
* ★ ★
Seveda, želimo biti kralji! Kralji miru! Vendar pa je za novo podobo sveta potrebna pomoč, varčevanje, pametno in preudarno ravnanje s sredstvi, kijih imamo na razpolago.
štvo upokojencev Kamnik, prosi vse upokojence v občini, da svoje izdelke pokažejo na razstavi. Izdelke naj prinesejo na društvo ob določenem času, prav tako pa I društvo prosi lastnike, da svoje predmete prevzamejo po zaključku razstave.
Razstava bo odprta v četrtek, 8. 12. ob 16. uri v zgornjih prostorih društva, za širši krog obiskovalcev pa bo razstava odprta od petka, 9. 12. do vključno nedelje, 11. 12., vse dni od 9. do 17. ure.
Načrtovana razstava bo pestra in zanimiva, zato prireditelji vabijo občane Kamnika in druge, da si jo zanesljivo ogledajo. Na ogled razstave naj obiskovalci povabijo tudi svoje prijatelje in znanec. V društvu v Kamniku pravijo, da bodo zelo zadovoljni, če si bodo razstavo upokojencev v Kamniku ogledali tudi šolski otroci in doraščajoča mladina. Kamnik nov./88
STANE SIMŠIČ
da je zbor izvajal čudovite pesmi velikih slovenskih skladateljev na več kot zadovoljivi kulturno umetniški ravni, ki je bila za mnoge poslušalce prava duhovna naslada, za pevke in pevce zbora pa dragocena izkušnja, vpogled v razmere, delovanje in uspehe drugih pevskih zborov itd... Ob uspehih se je okrepila tudi samozavest, polnozvočnost in lepota uravnoteženega zborovskega zvoka, ki so ga bili titanovci še kako deležni.
V pisni zahvali je predsednik zbora Ciril Tavčar Brničanom na Koroškem zapisal:
»Po prisrčnem in prečudovitem kulturnem srečanju z Vami in slovenskimi kulturnimi skupinami v zamejstvu, skupaj z našim mešanim pevskim zborom tovarne Titan iz Kamnika, čutim prijetno dolžnost, da se Vam in Vašim prijateljem, ki ste nam omo-
# ★ *
Današnji človek živi v betonskih zgradbah, dela v betonskih škatlah in se ne zaveda, da se za mestom razprostira gozd, travnik. Ali opazi jesenske in pomladne spremembe v naravi? Verjetno ne! Zato pozivam ljudi vsega sveta, naj pazijo na naravo, kajti naš življenjski prostor je, naš drugi dom.
Po zapiskih različnih dijakov pripra vil novinarski krožek SENŠ Rudolfa Maistra v Kamniku
Jesenska slika
Na zelenici pod mojim oknom stoji stara lipa. Jesenski veter ji maje veje in z njih stresa liste. Opazim, da so listi rumeni kot dozorelo žito, rjavi kot gozda praprat in rdeči kot pozno zahajajoče sonce. Kako lepo jih je pobarvala jesen. Jesensko razpoloženi so tudi sprehajalci, ki uživajo v barvitih sončnih popoldnevih. Pri hoji po gozdu ne slišijo glasnega ptičjega petja, spremlja jih pesem šumečega listja, ki jo le sem ter tja preglasi padajoč kostanj z dreves.
Jesen se je vselila tudi v naše domove, ki jih krasijo jesenski šopki, največkrat gozdni, saj je travnik v jeseni pust in brez cvetja.
Tomaž Ramšek, 7. a OŠ Kamniškega bataljona Stranje
gočili nastopiti na drugi strani Alp, iskreno zahvalim. Vsi so Vašo organizacijo, kulturno raven srečanja in gostoljubnost, ki smo je bili deležni, izredno hvalili. Celoten večer, prijaznost in prijateljstvo je bilo izkazano na poseben način, na način, ki je del življenja in kulture tudi v naši deželi. Zato smo srečanje doživljali še lepše, zborovski nastop pa pevci uvrščamo med bisere najlepših doživetij, ki za vedno ostanejo v spominu.
Se posebej so počaščeni, ker smo sodelovali z Vašim izbranim pevskim zborom Dobrač na Brnci, tamburaško skupino JEPA iz Loč ob Baškem jezeru in gojenci glasbene šole. Ponosni smo, da smo peli v Vaši slovenski tovarni Elan in, da so nas poslušali sodelavci te firme in občani Brnce.
Za ves Vaš trud in organizacijo nepozabnega kulturnega srečanja še enkrat prisrčna hvala. Prepričan sem, da sta Vrbsko jezero in Brnca po tem gostovanju pridobila veliko novih prijateljev.«
Omenili smo že, da smo tokratno jesensko sezono začeli z glasbenim akademikom Iztokom Vidicem iz Podgorja. Prvi vtisi so dobri. Prepričani smo, da bo naš zbor, ki se ponaša tudi s tem, da je edini, ki izhaja iz delovne organizacije, obdržal svojo kakovost in še več. Ambicije želimo potešiti z raznimi instrumentalnimi spremljavami, ki jih obeta novi zborovodja, s kakovostno pripravo na jubilejno praznovanje in ne nazadnje bi veljalo uresničiti pobudo, ki je bila posredovana preko našega letnega programa, da bi morda za začetek kamniške poletne turistične sezone v Kamniku oblikovali manjši pevski tabor slovenskih zborov in delovnih organizacij, ki bi bil hkrati lepo priznanje najstarejši pevski tradiciji na Slovenskem in dober vizavi izvirni promenadi narodnih noš ob iztekajoči poletni turistični sezoni.
Zaupamo vase, verjamemo besedam zborovodje, ki pravi, da se bo dalo s trdim delom še precej narediti.
Odbor Mcpz Ciril Tavčar
Obrtno združenje Kamnik je sredi novembra pripravilo izlet aktivnih in upokojenih zasebnih obrtnikov k stanovskim tovarišem v Brežice in na ogled 3 obratovalnic s proizvodnimi procesi:
— izdelava gumbov
— bakelitni pokrovčki za potrebe farmacije
— plastični vložki za lovske naboje
— kardanske gredi.
Obrtno združenje Brežice, ki ga uspešno vodi predsednica Jožica Žagar, posluje v veliki obnovljeni stavbi. V oktobru letos so praznovali 10-Ietnico obstoja. Razgovor ob pijači je potekal odkrito in sproščeno.
V bližini obrtniškega doma je Posavski muzej. Ogled 23 razstavnih prostorov je bil zanimiv.
po prostorih je vodila umetnostna zgodovinarka, upokojenka muzeja in predstavila važnejše najdbe arheoloških eksponatov različnih obdobij, etnografske posebnosti, poslikavo po stenah in stropih, zgodovino gradu in lastnikov in kot slednje še delavsko gibanje pred vojno, medvojni čas — partizansko dejavnost v posavskem delu Slovenije.
Temu je sledil še ogled velike vinske kleti in ostalih obratov delovne organizacije Slovin. Dva predstavnika kolektiva sta pojasnila proizvodni postopek, kooperantske odnose s pridelovalci grozdja, način polnjenja in skladiščenja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, trženje, normative za osebne dohodke zaposlenih ter kakovost vin. ki je razvidna na različnih etiketah polnjenih steklenic. Kleti in vsi prostori so sodobno urejeni, zahtevna tehnologija je resnično na strokovni višini, prevladujeta red in čistoča. Ponudili so tudi novejši proizvod, pijačo Cooler — mešanico vina in sadnega soka, prijetnega okusa.
Vljuden sprejem in pogostitev sta naredila svoje. Dobro razpoloženi izletniki so se s pesmijo »En hribček bom kupil...« poslovili od ljubeznivih gostiteljev in nadaljevali pot na Bizeljsko na Martinovo kosilo.
Izlet je popestril še ogled Tu-heljskih toplic blizu Kumrovca s kopanjem v termalni vodi. V hotelu je po večerji sledil zabavni program s »kršenjem mo-šteka«, pozno v noč. Potovanje se je nadaljevalo naslednji dan v popoldanskem času skozi Ku-mrovec — Celje — po Tuhinjski dolini domov. Ekskurzijo sta uspešno vodila predsednik Srečo Kermavner in tajnica združenja Danica Kocjančič.
Namen teh srečanj in potovanj je zbliževanje obrtnikov, spoznavanje s sorodnimi problemi ter širjenje obzorja in splošne razgledanosti in poslovnosti.
SONJA VIDERVOL
Upokojenska razstava ročnih del
Odprto pismo
Učenci Osnovne šole Franca Albrehta Kamnik, ki letos praznuje 25-letnico, želimo tudi drugim prikazati probleme, s katerimi se vsak dan srečujemo ob prihodu v šolo. Čeprav nas je skoraj 1000, smo nemočni in lahko samo opazujemo, kako okrog naše šole izginjajo zelene površine pod betonom in asfaltom.
Načrti za ureditev okolja šole pa že leta in leta ležijo zaprašeni v omarah. Zelenice so nam spremenili v ceste! Tudi mi, kot vsi otroci tega sveta, si želimo zdravega in brezskrbnega otroštva. Radi bi veselo in brezskrbno tekali po igriščih ter posedali po klopeh. Žal pa takoj, ko izstopimo iz okrilja šole, naletimo le na kolesarje, motoriste in avtomobiliste, ki nam ogrožajo varnost. Starejši so pozabili na nas! Mi pa smo se odločili, da po svojih močeh pomagamo pri ureditvi zunanjih površin. Zahtevamo in pričakujemo od odgovornih ljudi v občini, da bodo končno prisluhnili potrebam in varnosti mladih, da bi radi živeli, če že ne v zdravem, pa vsaj v urejenem okolju.
Zelene straže — Turistični krožek Frana Albrehta Kamnik
PODPIRAM DELOVANJE ZELENIH 6TRAŽ   05. F. A. KAMNIK   |N SE
STRINJAM   Z ODPRTIM   PISMOM :
C).
*t.
6.
(fa.
«.
I&
W u.
Si,
a.
lih 21»
S5:
«
M. «. 10. •M.
M
u.
ime in priimev.
MAR.KO PUsCHi/e«
JWA ZMC
6UZflW/9 iN/DAR
Dimoma Jol^jžar Nataša skorjanc
At£Š C,OLOl} m«f SPRHK,
nnfL tiOAoviZ
|9(.AW 'Rt/vs
^Elt-HOFER. LIOlJft VL0B.E.I 5U.0U tAEtft
MOJCA GOLOb Wnnn Kurvine
ON1U.U MOJCA iENSTElU-E MOJCA 6RZ//VĆ/C
. -»\vcs»*, MAB.CIUS. l>fiUH=Lft KOtMTUIK LnDi}
vesim tuiDNin
°ita GRr&oR. op^uovte in raso?
FAU2.in AND/?fJ( TOftiut twniW
ke*M.i HNciSt ^>Ma 5-tRajhar
Podpis
■tor*,
AcnUkrtvMu tono
Veriga miru
Ob prazniku republike vam čestitamo
izdeluje:
- frotir brisače
- frotir plašče
- modne kravate
- rute
Rudnik koallna in kalcita Kamnik
#©    ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o.
POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
ABC POMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p. o.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
ZAI&JA
Montažno podjetje Kamnik, Moikova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronsko signalnovarstvene naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, KidričevaSS^prodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike.
Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
ičestitavsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem.
Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
ALPETOUR
TOZD »TRANSTURIŠT« DE Kamnik, Tomšičeva 6
nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu.
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV
Mjj IZLAKE*«..
TOZD »SVIT- KAMNIK n.sol.O.
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK
industrijsko podjetje alprem
kamnik (JOJO ^ ,
usnjarska cesta 19 ^fcjE^.
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR
Komenda, Sadarjeva3 Izdeluje:
- ključavnice in tečaje za elektro omarice:
- ključavnice posebnih izvedb
- ključavnice za steklarstvo
- ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil
- orodja za plastiko in liv pod pritiskom.
ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA Kamnik
SGP GRADBINEC KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik
9BBHHBHHIHHHHBHD IU lb       "** " u mmm
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
- izvajanje vseh vrst visokih gradenj
- gradnja hidrogradbenih objektov
- gradnja prometnih objektov
- proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
- proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
- projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
STOL   industrija pohištva kamnik
Zibelka slovenske lesne industrije
f) TITAN
kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke.
Utok, tovarna usnja Kamnik
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
MENINA
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik
Blagovnica Kamnik
Kidričeva 35'a
(m) meta lica
donit£)
Kemična industrija DONIT
TOZD TRIVAL in
TOZD KEMOSTIK Kamnik
tlvIUkl kombinat
ŽITO
I | u D I | • n t
ŽITO
OBRAT »VESNA« v Kamniku
priporoča svoje kvalitetne izdelke.
U> Lončarsko podjetje Komenda
Občanom priporočamo nakup naših izdeikov
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Priporočamo se za nakup!
0«
a kemijska industrija KAMNIK hm*«.
Kemijska industrija Kamnik izdeluje:
- amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane.
Integral
00 LPP, TOZD Obmestni potniški promet, b. o.., Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
več sprevodnikov
za področje Kamnika s stanovanjem v Kamniku ali najbližji okolici
Pogoji: končana osnovna šola, znanje slovenskega jezika Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela 1 mesec. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: INTEGRAL, DO LPP, kadrovska služba, Ljubljana, Celovška 166.
ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o., Poslovna enota Kamnik
Odbor Poslovne enote Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge
eskontiranje menic v poslovni enoti
1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke na PD) s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, znanjem knjigovodstva in strojepisja (150 udarcev/ min) in enim letom delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Ljubljanska banka - Gospodarska banka, Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1, Kamnik.
Franc Pestotnik
K
Vi
M H
K
PERE
- STROJ
- K A . . .
JOŽE ZAGORC, direktor kamniških sisov je preseljen skupaj s sisi v prostore Zdravstvenega doma. Je to zadnja injekcija pred cvtanazijo?
FAJFAR RUDI- Medvedek, sekretar OK SZDL Kamnik je izjavil, da je to ena navadna zaje-bancija, češ da funkcionarji nimajo dovolj dela - on ima dela toliko, da ga nosi še domov. Prvo rundo nese že dopoldan ...
JANKO GEDRIH, predsednik IS SO Kamnik, baje začasno stanujoč na Dobu pri Domžalah, začasno zaposlen na IS SO Kamnik je pustil rasti kocine na bradi in bo pozimi honorarni Miklavž. Njegova brada je tudi edina turistična ponudba Kamnika.
BAVČAR BORIS, direktor davčne uprave SO Kamnik, veliki šahist, je svojega konja premaknil na E 8 in tako resno ogrozil belo damO.
BRANKO MODRIJAN - MODRI, sekretar OK ZSMS, mlad oči, maneken UNIONA; je postal inovator leta. Svoj avto 126 P (bolha) je predelal v lokomotivo. Širina koles se žal ni ujemala s širino tirnic, zato je ves jezen svoj avto zložil v škatlo za lego kocke in ga spravil v otroško sobo ter dejal: »Jebi ga, če pa mladega strokovnjaka ne razumejo!«
IVO PIRC, predsednik Komiteja za DER SO Kamnik je pustil rasti brke. Njegovi brki so ga spremenili v Cankarja. V deželi hlapcev je najbolje biti njihov Cankar.
NOVOST IZ KNJIŽNICE
Najbolj bran je zadnji roman »Vse direktorjeve ženske...«
SMRTI
ZUPANČIČ Albin, inv. upokojenec iz Mekinj, Cankarjeva 9, star 74 let
BEVK Jožef, os. upokojenec iz Mekinj, Neveljska pot 26, star 74 let
OMOVŠEK Angela, km. upokojenka iz Podloma 6, stara 91 let
VRANKAR Matija, soc. pod-piranec, iz Podbrega 3, star 93 let
FLERE Albin, os. upokojenec iz Kamnika, Sadnikarjeva 1, star 82 let
SPRUK Ivana, inv. upokojenka iz Kamnika, Japljeva 6, stara 99 let
PRIJATELJ Leopold, os. upokojenec iz Birne vasi 8, Sevnica, star 86 let
KURMANŠEK Helena, os. upokojenka iz Gorjuše 2, stara 80 let
POGAČNIK Angela, os. upokojenka iz Kamnika, Kranjska 3/ B, stara 58 let
TIČAR Frančiška, gospodinja iz Suhadol 7/b, stara 57 let
SERKO Stanislav, os. upokojenec iz Kamnika, Trg talcev 6, star 57 let
KRUMPESTAR Angela, km. upokojenka z Most 51, stara 65 let
TURIZEM SMO LJUDJE
Kamniško družbeno gostinstvo (Planinka, Malograjski dvor) bo dobilo Rugljevo priznanje. V teh lokalih je nemogoče postati alkoholik.
ZAKLETA VERONIKA
Pravljica pravi, da na Malem gradu leži zakleta ženska pol kače - pol ženske in čaka odrešite-Ija, ki jo bo uspel trikrat poljubiti. Tako bo rešil zakleto Veroniko in Kamnik. Novi kamniški župan se je takoj na začetku mandata lotil te naloge. Saj je iz zgodovine znano, da ima taisti tovariš nekaj izkušenj s prebujanjem deklic.
VESTI IZ KS...
DUPLICA... v neposredni bližini naselja se že leta bohoti javno smetišče, ki raste že v višino. Tako da na Duplici že razmišljajo, da bi na tem hribu ustanovili Turistično-rekrcacijski center »MADONA DI KOMUNALA«...
KS KAMNIŠKA BISTRICA
V tej KS največ aktivnosti posvečajo dejavnostim v zvezi z Marijo iz Županjih njiv. Uredili so parkirišče, postavili lične opozorilne table. Niso pa še razčistili, kdo je glavni v KS, ali tisti, ki so bili izvoljeni, ali oni drugi. K Mariji hodijo ljudje iz različnih krajev Slovenije in od drugod. Nekdo nas je vprašal, če k Mariji pride tudi kakšen član Zveze komunistov ali funkcionar.
Odgovor: »Marija je videla več komunistov in funkcionarjev kot pa sekretar partije.«
DOBROVOLJC Janez, inv. upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 140, star 88 let
- ROJC Ljudmila, os. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 10, stara 79 let
POROKE
ZAKRAJSEK Sandi, avtokle-par iz Cerkelj in
GRUDNIK Mojca, vzgojiteljica iz Most
ŠTUPAR Boris, mizar iz Kamnika in
OMOVŠEK Marija, učiteljica iz Kamnika
URH Janez, avtomehanik iz Zg. Stranj in
HRIBAR Bernarda, kuharica iz Piršcvega
SMREKAR Silvo, delovodja iz Črnomlja in
SUŠNIK Jana, kemik-tehno-log iz Zg. Stranj
KREGAR Stanko, orodjar iz Kregarjevega in
CEVKA Bcrnardka, monter-ka izdelkov iz Bistričice
ŠTUPAR Roman, obratni elektrikar iz Kosiš in
KOŽELJ Marija, ekonomski tehnik iz Tunjic
TRAVEN Viktor, avtomehanik iz Črne pri Kamniku in
JANEŽIČ Anica, gospodinja iz Črne pri Kamniku
video club
VIDEO CLUB LASER
PRVA KAMNIŠKA VIDEOTEKA
Kidričeva 64, Kamnik, telefon 831-112
PREDSTAVLJAMO VAM NAJNOVEJŠE HIT FILME JESEN 1988:
PRESIDIO - Sean Connery
MIDNIGHT RUN - Robert De Niro
COMMING TO AMERICA - Eddy Murphy
MASANGER OF DEATH - Charles Bronson
WILLOW - Georg Lucas
HEROY AND TERROR - Chuck Norris
TIGER VVARSHAV - Patrick Swayze
Odprto vsak dan razen nedelje od 16.30 do 19.30.
Komisija za delovna razmerja
Delovne skupnosti Upravnih organov in strokovnih služb občine Kamnik
razpisuje, dela in naloge
vodje službe za družbeno planiranje in gospodarstvo
Pogoji: VII. stopnja ekonomske smeri, 5 let delovnih
izkušenj, strokovni izpit
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
objavlja
dela in naloge
referenta za organizacijo, pripravo
in kontrolo prostorsko izvedbenih aktov
Pogoji: VI. stopnja gradbene smeri ali urejanje krajine, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit ter 3-mesečno poskusno delo
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire.
Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik - kadrovska služba, Titov trg št. 1, Kamnik.
Komisija za delovna razmerja
Ideja — Kamnik, Ljubljanska cesta 6, Kamnik
razpisuje
za nedoločen čas prosta dela in naloge snažilke - 1 delavka
Pogoji:
- NK delavka
- praksa zaželena
- 3 mesece poskusnega dela
Pisne ponudbe naj kandidatke pošljejo v roku 10 dni na naslov: Ideja Kamnik, Ljubljanska cesta 6, 61240 Kamnik, kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidatke obvestili v roku 30 dni.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
ANGELA KRUMPESTAR
iz Most 51
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno zahvalo smo dolžni sosedom. Zahvala tudi za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za besede slovesa in lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iz srca hvala.
Žalujoči: brat Blaž, sestri Pepca in Kristina z družinami
Moste, oktober 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
MARIJE BREMŠAK
rojene SRŠEN iz Komende
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Mlaka, Suhadole, Komenda, Podgorje, Murska Sobota, Trst, oktober 1988
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata in strica
JOŽETA BEVKA
se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem Doma upokojencev Kamnik za podarjeno   cvetje    in spremstvo k   zadnjemu   počitku, strežnemu osebju za skrbno nego in tovarišici Mariji Lavrič za tople poslovilne besede. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, DO Stol za podarjeno cvetje in tovarišu Kcmperlu za izbrane besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
Vrhpolje, Palovče, oktober 1988
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
IVANA DOBROVOLJCA
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala govoniku Društva upokojencev Kamnik, zlasti pa pevcem Lire in duhovnikom za svečano zadnje slovo.
Žalujoči: žena in sinova z družinama
Vrhpolje, november 1988
Komunalno podjetje Domžale
TOZD Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik
objavlja
naslednji cenik storitev:
zap. storitev	uporabnik	merska	cena
št.		enota	
1.   čiščenje odplak	gospod., nego-	indeksna	
ER	spod.	točka	79 din
	obrt s tehn. odpl.		
čiščenje odplak	gospod., nego-	indeksna	
RR	spod.	točka	26 din
	obrt s tehn. odpl.		
skupaj:			105 din/ind. t.
2.   čiščenje odplak	gospodinjstvo	m3	119 din
ER			
čiščenje odplak	gospodinjstvo	m3	38 din
RR			
skupaj:			157 din/m3
Cenik se po sklepu RDS, TOZD Centralna čistilna naprava z dne 28. 10. 1988 uporablja od 1. 11. 1988 dalje.
Planinska postojanka pri Pastircih
Obračun »kavk«
Rokometaši resno trenirajo
Pred časom je rokomet v Kamniku res živel in bil med najbolj popularnimi športi v občini. Sledilo je zatišje, ko o rokometu ni bilo slišati skoraj nič. Končno je prišlo do drastičnih sprememb.
Letos so se začele stvari spreminjati ter premikati in klub je začel sezono z mladim trenerskim in igralskim kadrom. Članske vrste tako rekoč ni, zato pa nova trenerja Tugomir Sitar in Milan Kerec toliko bolj intenzivno delata z izbrano mladinsko vrsto, za rokometni podmladek pa skrbi Olat Grbec.
Mladinci trenirajo do trikrat tedensko in oba trenerja menita, da je mlada ekipa zelo perspektivna, seveda ob resnem delu in strokovnem vodstvu.
Vendar resnost in strokovnost ne bosta dovolj ob izredno slabem materialnem položaju kluba, ki večino dotacije ZTKO potroši še pred koncem sezone za plačevanje sodnikov in prevoze na tekmovanja. Pravkar so dobili tudi štiri sponzorje: Klub Laser, gostilna Buner - Dare Zupan, gostilna Ledrar in videoteka Video »Z«, ki bodo vsaj malo omilili težak finančni položaj. Želimo si še več takšne pomoči, da bodo igralcem ob koncu na-
porne tekme lahko ponudili vsaj sendvič in sok. Fantje si to zaslužijo, saj so v jesenskem delu tekmovanja igrali odlično. V enajstih tekmah so sedemkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno, trikrat izgubili. Najbojši strelec v kamniški ekipi, Robert Plankar, je dosegel kar 76 golov, izkazali pa so se tudi ostali, predvsem mladi igralci Damjan Žumcr, Roman Simon, Boštjan Sladic.
Zadnjo tekmo v jesenskem delu so na domačih tleh za las izgubili. Z golom razlike jih je premagala gostujoča ekipa Preddvora in jim preprečila še višjo usmeritev na lestvici jesenskega dela tekmovanja. Po tej odločilni tekmi lestvica izgleda takole:
1. Kolinska Slovan I. 22
2. Predvor 18
3. Prulel. 16
4. Kamnik 15
5. Termopoll. 12
6. Krim 10
7. Besnica 9
8. Škofljica 8 Oba trenerja in igralci obljubljajo še
več v spomladanskem delu tekmovanja in v prihodnosti. Trdo delo bo zagotovo obrodilo še večje sadove.
DAMJAN GLADEK
Niso si še oddahnili od napornega dela pri širitvi Cojzove koče na Koroškem sedlu, pa kamniški planinci že načrtujejo nove akcije. Urejanje planinskih koč in s tem privabljanje več ljubiteljev gora v ta naš prelepi del gorskega sveta še vedno ostaja njihova prednostna naloga. Obe planinski postojanki, na Kamniškem in Kokrškem sedlu, omogočata obiskovalcem, ki jim gorstvo daje poseben smisel življenja, osvojitev zahtevnih vrhov kot so Planjava, Brana, Turska Gora, Muke, Skuta, Grintovec, Kulška gora in drugih. Podatki kažejo, da je poleg takih, ki si žele vrhov, še precej planincev, ki jim planine sicer pomenijo veliko, pa jih spričo zahtevnosti ne morejo več obiskovati, zato se podajajo na lažje in manj zahtevne strmine.
Planinsko društvo Kamnik želi prisluhniti željam planincev, zato že dalj časa razmišljajo o gradnji brunarice pri Pastircih pod kamniškim sedlom. Sedaj, ko so v glavnem kar dobro posodobili svoji koči na kamniškem in Kokrškem sedlu, zato že hitijo z načrti, da bi v naslednjih letih uresničili tudi to zahtevno nalogo. Nekaj koči oziroma zavetišču podobnega je pri Pastircih že bilo pred vojno. Še se vidijo sledovi, ki kažejo, da je tu včasih poleg planšarstva živelo tudi planinstvo. Sedanji le na pol pokriti bivak je nudil marsikateremu planincu zatočišče pred dežjem oziroma možnost oddiha, zato je zgraditev brunarice ali podobne-
Tek in pohod na Stari grad
Stari grad nad Kamnikom je bil v soboto, 29. oktobra spet poln obiskovalcev, kot v starih časih. Zasluga za to gre članom atletskega kluba, ki so ob pomoči teniških prijateljev pripravili že tretji Tek na grad. Letos so se tekačem v akciji Razgibajmo življenje pridružili še pohodniki, tako da je bilo vseh ljubiteljev teka in hoje v naravi več kot sto. Žalostno pri tem je le to, da je bilo na prireditvi, kljub temu da je potekala v najbližji okolici mesta, najmanj Kamničanov. Kje je vzrok za to nezanimanje, za zanimiv pohod na to lepo izletniško točko, ne
POPRAVEK
V prejšnji 18. številki Kamniškega občana dne7. 11.1988jena6. strani v razpisu prišlo do napake pri objavi lestvice količnikov za valorizacijo posojil iz združenih sredstev vzajemnosti.
Lestvica se pravilno glasi:
Leto odobritve Količnik
1075 . 172,8
1976 142,3
1977 123,5
1978 106,7
1979 95,2
1980 65,0
1981 48,6
1982 39,0
1983 26,9
1984 18,9
1985 10,1
1986 6,6
1987 2,9 Odbor za graditev
Namestnik predsednika: Janez Rems
bomo ugibali, dejstvo pa je, da bi moralo lepo vreme in brezhibna organizacija privabiti več okoličanov.
Tekači so nastopili v devetih kategorijah in skoraj vsi so 4500 metrov dolgo progo, z višinsko razliko 300 metrov tudi premagali. Tekmovanje s samim seboj je bilo verjetno tudi poglavitno geslo mnogih tekmovalcev, predvsem v starejših kategorijah in tako je tudi prav. Pa vseeno poglejmo tudi rezultate: Mladinke: 1) Mateja Žekar (Domžale) 26.24, 2) Katja Ogorevc (Domžale), Mladinci: 1) Tone Vencelj (Šentvid) 17,54, 2) Marko Uršič, 3) Tomaž Pajnič (Domžale), Člani do 30 let: 1) Lado Urh (Kamnik) 16,24, 2) Martin Kavka (Kamnik), 3) Primož Golob (Kamnik), Članice do 30 let: 1) Ada Antonin (Kamnik), 21,52, Člani do 40 let: 1) Ivan Urh (Kamnik) 17,10, 2) Jože Rogelj (Kamnik), 3) Tone Djuričič (Mojstrovina), Članice do 40: 1) Veronika Bo-hinjc (Koper) 19,41, Veterani do 50 let: 1) Lojze Mehnar (Lipov list) 18,48,2) Maks Stopar (Brdo), 3) Mare Krištonč (SD Krplje), Veteranke od 40 let naprej: 1) Greta Rozman (Kranj), 23,14, 2) Heda Kotar (Ru-dis), 3) Marija Vencelj, Veterani od 50 let naprej: 1) Jani Janežič (Šentjur) 23,33, 2) Slavko Šalamun (Vrhnika), 3) Milan Ivanetič (Metlika).
Najhitrejši v kategorijah so prejeli priznanja in praktične nagrade, ki jih je bilo tokrat res precej. Prireditev namreč že dobiva svoje ime, saj so organizatorjem priskočili na pomoč s svojimi izdelki in storitvami: Avto-elektrikar iz Vodic Peter Urh, Metal-kina TOZD Računalniški inženiring in Kooperacije, Slovenijašport iz Kamnika, Žito iz Ljubljane, gostilna Trzinka, šport servis EROR in kamniške organizacije - Svilanit, Utok,
Fructal ter Teniški klub, ki je odstopil približno šestdeset nagrad. Športni pozdrav rekreativcem, pa tudi tistim, ki bodo to šele postali.
Naslednja, 20. številka Kamniškega občana bo izšla 19. decembra.
ga objekta na tem mestu že postala nujnost. Pri prenavljanju Kamniške koče je ostalo kar precej dobrega in uporabnega materiala, ki bi ga bilo mogoče tukaj uporabiti, pa je zato realizacija zamisli že nekoliko lažja.
Pred časom je Planinsko društvo Kamnik izdelalo lokacijsko dokumentacijo, ki je dobra osnova za izdelavo potrebne gradbene in ureditvene dokumentacije. Z deli so v zadnjih letih nekoliko odlašali zaradi nujnejših del na Kokrškem sedlu, pa je zato sedaj po zaključku na Kokrškem sedlu na vrsti gradnja pri Pastircih.
Izvršni odbor Planinskega društva Kamnik je na svoji zadnji seji ocenjeval svoje možnosti za tako gradnjo. Bil je soglasen, da je nameravama postavitev planinskega objekta z vidika nadalj-nega razvoja planinstva zelo dobrodošla in tudi gospodarna. Posamezni odseki društva so dobili konkretne naloge, tako da bi v letu 1989 pripravili vse ustrezne rešitve, pridobili ustrezna soglasja in začeli z realizacijo takoj, ko bodo to dovoljevale finančne prilike. Planinsko društvo meni, da je vsakršno drugačno poseganje v ta prelepi planinski prostor nedopustno in neodgovorno.
Brunarica pri Pastircih bi postala še bolj priljubljena izletniška točka vsem tistim, ki jim je vzpon na Kamniško sedlo prezahteven, oziroma bi si s počitkom pri Pastircih nabrali novih moči, da bi vzdržali do vrha. Kakorkoli že, z gradnjo planinske postojanke pri Pastircih bi se planincem gore še bolj približale. Obisk gora bo še množičnejši, to pa je tudi geslo prihodnosti, saj si delovni človek po napornem delu zasluži zdravega in mirnega okolja.
Kamniški planinci so pri svojem dosedanjem delu vedno sodelovali z združenim delom in ljubitelji gora, zato so prepričani, da tudi pri uresničevanju te naloge ne bodo ostali sami.
STANE SIMŠIČ
Člani odseka za prosto letenje »Kavka« pri PD Kamnik smo se zadnji dan v oktobru zbrali na občnem zboru, z namenom, da pregledamo preteklo delo, izberemo novo vodstvo in uskladimo načrte za naprej.
S sprejetjem Pravilnika o prostem letenju in ostalih ustreznih dokumentov na zveznem nivoju, jc prosto letenje koncem leta 1987 postalo uradno priznana dejavnost. S tem v zvezi so bili tudi piloti prostega letenja, ki so v preteklih letih opravili izpit v okviru komisije za prosto letenje pri ZLOS, primorani ponovno opravljati izpit. Na našem odseku je izpolnjevalo pogoje za opravljanje izpita 33 članov. Izpita, ki je bil v Ajdovščini meseca maja, se je udeležilo 17 članov našega odseka. Vsi so uspešno opravili tako teoretični kot praktični del izpita. Septembra pa so, v skladu z navodili Zveznega komiteja za promet in zveze, vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti, 12 pilotov pa jc od LZJ (Letalske zveze Jugoslavije) dobilo mendarodno FAI licenco za tekmovanja.
Tekmovalna ekipa se je udeležila republiškega prvenstva, ki je bilo aprila na Krški gori nad Tržičem in državnega prvenstva, ki je bilo maja v Ajdovščini. Na republiškem prvenstvu smo ekipno osvojili 3. mesto. Posamezno pa smo bili zaradi smole zadnji dan tekmovanja razvrščeni od 14. (Brane Jež) do 26. mesta med 72 tekmovalci. Državno prvenstvo je zaradi neugodnega vremena odpadlo, ker je bil uspešno izpeljan lc en tekmovalni dan. Ekipa je bila zelo dobro pripravljena, tako v organizacijskem kot v tekmovalnem smislu. Po prvem tekmovalnem dnevu smo imeli v vrhu kar štiri svoje tekmovalce in res škoda jc, da je tekmovanje odpadlo. Omeniti pa moramo pomoč DO Adria Airwa-ys, ki nam je za čas prvenstva odstopila kombi in pokrila vse stroške tekmovanja. V državno reprezentanco za evropsko prvenstvo meseca julija v Italiji pa so bili na prvenstvu evidentirani trije člani našega odseka (Borut Pestotnik, Brane Jež in Janez Jež), vendar se tekmovanja zaradi previsokih stroškov (samo startnina 700 DEM) niso udeležili.
Omeniti pa moramo tudi velik na-
predek na področju XC (cross coun-try) poletov, ki smo ga naredili v letošnjem letu. Razen redkih izjem (Borut Pestotnik) smo svoje letenje v preteklih letih omejili predvsem na območje Velike planine in Velike špice nad Kamnikom. To jc bilo tudi razumljivo, saj jc glavnina članov svoje prve izkušnje v zraku izkusila šele v letih 1984 do 1986. Nekaj naših članov pa jc v letalnem smislu dozorelo in jadranje v območju vzletišča jim ni bilo več v zadovoljstvo. Skupina Tomaž Prezclj, Zvone Bcnkovič in Janez Jež se je, na pobudo prvega, julija načrtno lotila raziskovanja letenja v osrčju Kamniških Alp. Že v prvem poskusu so opremljeni z radiozvezo in potrebnimi izkušnjami prijadrali preko Rzenika, Zclcniških špic, Planjave in Brane nad Kogel in sc vrnili na Veliko planino. Kasneje so sc jim pridružili še Borut Pestotnik. Radko Kumar in Brane Jež. Sredi avgusta pa so sc jim uresničile dolgoletne sanje. Večkrat so preleteli kompleten venec osrednjih Kamniških Alp in vse skupaj fotodokumentirali. Posamezni preleti so bili dolgi od 50 do 70 km (ni po FAI). Večkrat pa se je letelo preko Krvavca v smeri Kriške gore in nazaj na Veliko planino (54 km po FAI).
Posebno pozornost smo posvetili varnemu letenju (v okviru sposobnosti pilota), tako da nismo zabeležili nobene težje nezgode.
Lotili smo se izdelave motornih zmajev dvosedov. Nabavljena jc že večina materiala in v delu so že prvi primerki.
Zgledno smo sodelovali s Komunalnim podjetjem Kamnik. V zameno za vožnjo zmajev na Veliko planino smo v zimskem času opravljali redarsko službo na parkirišču žičnice. Za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo.
Soglasno smo sklenili, da se Francu Vettorazziju kot ustanovitelju odseka in dolgoletnemu uspešnemu voditelju dodeli naziv častni predsednik odseka. Podeljena mu bo častna diploma in plaketa.
Odsek bodo v letu 1989 vodili: Zvone Bcnkovič - predsednik, Janez Jež - tajnik in Tomaž Prezelj - blagajnik. Odsek ima v bodoče 50 članov.
JANEZ JEŽ
NOHTI so okras urejene in negovane ženske. S kvalitetnimi uvoženimi materiali vam vaše nohte, ki so morda krhki, se cepijo ali jih grizete, ojačam in podaljšam.
Vaše roke bodo lepe in negovane!
tel. 831-236 od 15-17 ali 329-620 do 20. ure.
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Otroci pač niso pomembni
0 Krajevna skupnost Duplica poleg ostalega svojim krajanom že več let omogoča tudi rekre-
ativno vadbo v veliki telovadnici osnovne šole Duplica. Tako je tudi letos. Vendar pa kljub dogo-
vorjenim terminom vadb prihaja do njihovih odpovedi. In to zaradi vodij teh rekreacij, ki jih ob dogovorjeni uri ni v telovadnici. Tak primer je bil tudi v ponedeljek, 24. oktobra. Ob 16. uri, ko naj bi se začele enourna telovadba za najmlajše, ni bilo o vodji telovadbe ne duha ne sluha. Sko-
V spomin padlemu kurirju
V nedeljo, 30. oktobra je bil pohod v Repov kot v počastitev spomina na padlega kurirja Ivana Robleka - Petra. Udeležili so se ga predvsem učenci 4., 7. in 8. razredov osnovne šole Toma Brejca. To leto je bila organizator pohoda šola Toma Brejca, oziroma planinski krožek na tej šoli. Kljub dežju in snegu, ki sta nas spremljala vso pot, se nismo dali odgnati kar tako. Le spraševali smo se, kje so sendviči, ki so nas vsako leto čakali v Kamniški Bistrici. Sicer pa smo že prej vedeli, da se rezervne starešine iz Zapric tega vsakoletnega pohoda letos ne bodo udeležili. Med 20 udeleženci je bilo tudi nekaj novincev, ki jim je tovariš Babnik v Repovem kotu predstavil usod-
no kurirja Ivana Robleka - Petra in ostalih kurirjev, ki so bili takrat z njim.
S kratkim programom, ki smo ga zaključili z recitacijo in pesmimi, smo počastili padlega kurirja. Prižgali smo sveče in se še malo pomuditi pri skali, pod katero ga je prijatelj pokopal. Pohod smo končali v Kamniški Bistrici, od koder smo se odpeljali z avtobusom v Kamnik.
Naslednje leto bomo zopet šli na pohod in tako ohranjali tradicijo in spomin na padlega kurirja Ivana Robleka-Petra.
Bojana Weber in Lidija Dragaš Planinski krožek OŠ toma Brejca
raj 30 otrok in staršev je zaman čakalo še kakšne pol ure, potem pa so obupali. Kakšen cirkus so pri tem delali otroci, najbrž sploh ni treba govoriti. Bilo pa bi dobro, da o takih pojavih - vodja rekreacije med drugim ni poskrbel niti za kakršnokoli opravičilo, ki bi viselo na vratih - začno razmišljati v krajevni skupnosti. Te ure vadb je treba namreč plačati, prav tako pa ni zastonj (ne-jdelo teh vodij. Če drugega ne, bi jih lahko občasno vsaj kontrolirali, najbolj lene pa tudi odslav-ljali. Dober namen krajevne skupnosti se ob tako neodgovornih posameznikih lahko kaj kmalu izjalovi v svoje nasprotje.
JANEZ PETKOVŠEK
Kamniški občan
Ali na Groharjevi čakamo na nesrečo?
Letošnjo pomlad je komisija za varnost prometa v krajevni skupnosti Duplica uredila talne oznake na Groharjevi ulici. Tudi konec te ulice, ki prehaja v parkirni prostor pred železniško postajo Duplica je lepo označen s sredinsko črto in talno oznako STOP pred križiščem z Jakopičevo ulico. A kot kaže je bil denar za te oznake vržen proč. Nekatere stanovalce namreč te oznake ne motijo in parkirajo svoja vozila na obeh straneh na klancu Groharjeve ulice, celo na samem napisu STOP. Kaj lahko pomeni vožnja po sredinski črti po klancu navzgor in v desnem ovinku zavijanje na levo (zaradi parkiranih avtomobilov ni mogoče videti, da prihaja prav tako po sredi ceste nasproti drug avtomobil ali celo pridivja mopedist), si lahko vsak sam predstavlja. Najmanj, kar lahko rečemo je, da gre za pomanjkanje prometne kulture ljudi, ki se tako obnašajo do prometnih oznak in s tem tudi do soobčanov. p g
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izha-1 Janja prejel srebrni znak OF -, Ureja Svet za informiranje,! predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri 0K SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.