rN.jrečji v Združenih drlmk V«Ua za vse leto - . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 - Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list slovenskih delarcev T Ameriki. TELEFON: CHelsea 3-3878 NO. 209. — STEV. 209. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YOBK, SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1935. — SOBOTA, 7. SEPTEMBRA 1935. VOLUME XT.TTT — LETNIK ytttt LAHI NE BODO SEDEU Z ABESINCI OB ISTI MIZ! ITALIJA ZAVRAČA ANGLEŠKO TRDITEV, DA OGROŽA NJENE INTERESE V VZHODNI AFRIKI Italijanski delegat se je telefonično posvetoval z Mussolini jem. — Z abesinsko-italijansko zadevo se bo bavil poseben odbor. — Mussolini noče pričeti vojne, predno ne izreče Liga svoje razsodbe. — Ce ogroža Italija angleške interese, ogroža tudi Anglija italijanske. 2ENEVA, Švica, I 6. septembra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je naročil Mussolini italijanskim delegatom pri Ligi narodov, da tekom razprave ne smejo sedeti pri isti mizi kot Abesinci. To je napravilo na abesinsko delegacijo porazen vtis. RIM, Italija, 6. septembra. — Poluradno glasilo 'Azzione Generale*' pravi, da bo Italija zahtevala, naj se Anglija popolnoma odpove svojemu vplivu v Egiptu, če bodo Angleži še nadalje govorili, da ogrožajo Italijani angleške interese v Afriki. Posebno značilen je sledeči stavek: — Ako pomeni Italija nevarnost za angleški imperij, pome ni angleški imperij nevarnost za Italijo. — Alto ogroža italijanska kolonija v Afriki angleške interese, je treba priznati, da pomeni za Italijo veliko nevarnost angleško obvladanje morja in obali v italijanski interesni sferi. ŽENEVA, Švica, 6. septembra. — V znak protesta proti temu, da Ligin svet postopa z Abesini-jo kot s svojo članico, je italijanska delegacija zapustila sejo Liginega sveta. Komaj je vstal abesinski delegat, profesor Gaston Jeze, da odgovori na včerajšnje obdolžitve italijanske delegacije, je prvi šel iz dvorane načelnik italijanske delegacije, baron Pompeo Aloisi, nekaj minut zatem pa tudi njegov namestnik Gui-do Rocco. Jeze je prenehal. Po galerijah je zašumelo. — Obrazi diplomatov, ki so bili zelo resni v uri krize, so prebledeli. "Ali je Italija zapustila Ligo?" so se vsi izpra-ševali. Nekaj minut zatem pa so Italijani naznanili, da odhod delegatov iz dvorane še ne pomeni izstopa Italije iz Lige. Angleški delegat, minister Anthony Eden, je nervozno kadil cigareto, francoski ministrski predsednik Laval je srpo gledal predse, dokler se niso vrata zaprla za Italijani, nato pa je naglo vstal, stopil k Edenu in mu nekaj tiho rekel na uho. Jeze je govoril z največjo silo in je odgovarjal na italijanske poniževalne obdolžitve. "Ligin svet naj dožene, ako so te žalitve odkrite, ali če skrivajo tajne namene," je rekel profesor Jeze. "Ako so italijanske zahteve opravičene, zakaj Italija zadeve ni predložila Ligi?" Jeze je zatrjeval, da se je Abesinija, ko so jo zaradi spora z Italijo obrnila na Ligo narodov, sklicevala na člen 1 5 Liginih pravil ter prosila, da Ligin svet prevzame vso odgovornost. "Italija ogroža obstoj Abesinije," je rekel Jeze. Po Ježevem govoru je prišel Rocco zopet v dvorano in je prosil Lavala, da odgodi sejo, da bo mogla italijanska delegacija pregledati Ježev govor. Laval pa je prošnjo zavrnil z nevoljno kret- njo. Proti večeru je svet sklenil, da postavi odbor petih članov, v katerem bi bile zastopane Anglija, Francija, Poljska, španska in Turčija v namenu, da skuša najti kako rešitev. Ko je bil ta predlog predložen baronu Aloisiju, ga je zavrnil, rekoč, da Anglija in Francija nista "Položaj je resnejši kot kdaj prej"-Johnson REPUBLIKANCI PRIPRAVLJAJO KAMPANJO Predsednik Fletcher je sklical izvrševalni odbor. — Zgodnja organizacija za prihodnje leto je zelo važna. Washington, D. C., G. septembra. — Predsednik republikanskega narodnega odbora Fletcher je sklical člane izvr-še val nega odbora na sejo 25. septembra v Washingtonu, da razpravljajo o kampanji leta i <>:?<;. V svojem kratkem vabilu pravi Fletcher, da je zgodnja organizacija stranke zelo važna in potrebna. Vabilo je razposlal samo en dan po konferenci predsednika demokratske narodne stranke generalnega poštarja Farleva s predsednikom Rooseveltom v Hvde Park, X. Y. Ta seja bo prva po seji v juniju 1934, ko je odbor izvolil za svojega predsednika Flcteher-ja, ki je bil pred tem poslanik v Italiji. Tej seji bo sledilo mnogo izjav in pozivov odličnih republikanskih voditeljev, ki bodo skušali med narodom zbuditi zanimanje za predsedniške volitve prihodnjega leta. Po zatrdilu bivšega izvrše-valnega ravnatelja republikanske stranke Robert II. Lucasa, so najresnejši kandidati za republikanskega predsednika senator William E. Borah, izdajatelj listov Frank Knox iz Chicago, 111., in governer države Kansas Alf M. Landon. Tudi iz demokratskega tabora prihaja vest, da bodo strankini voditelji v kratkem imeli več važnih konferenc. Nameravano potovanje predsednika Roosevelta na zapad bo imelo namen, navdušiti narod za demokratsko stranko in za New Deal. Farley se bo v kratkem vrnil v Washington ter se bo z vso silo vrgel v kampanjo. Po vrnitvi s Havajskega otočja je obiskal predsednika Roosevelta v Hyde Park, N. Y., in je pozneje izjavil, da je Rooseveltova izvolitev gotova. Veliko važnost pa polagajo politiki na izjavo newyorskega izdajatelja listov Williama R. Hcarsta, ki priporoča za kandidata il Jeffersonove demokratske stranke" bivšega newyor- BREZPOSELNI NEZMOŽNI ZA _TEŽKA DELA Vsak šesti brezposelni delavec je preslab za delo. — 40,000 jih je bilo zavrženih od reliefnega dela. Približno ena šestina izmed 240.000 ljudi v New Yorku, ki so dobivali državno ali mestno podporo, torej 40.000 brezposelnih, zaradi telesne slabosti ni zmožnih za delo. Administrator reliefnega tlela v New Yorku, general Hugh Johnson, je dognal, da izmed do sedaj zdravniško pregledanih 30.000 ljudi, jih 5000 ni sposobnih za delo. Zdravniki so pri njih dognali nervoznost, ulje-sa in srčne hibe. — Ta položaj nam ne obeta mnogo upanja, — je rekel Johnson. Pozneje pa je rekel, da bo stopil v stik z zdravstvenim in dobrodelnim departmentom ter bo priporočal, da naj izdela načrt za oskrbo takih brezposelnih, ki niso sposobni za delo. — Žalostno je, da oni, ki so bili odklonjeni pri WPA načrtu tekom sedanjega vpisovanja, najbrže ne ImhIo nikdar v položaju, da bi mogli delati ter bodo stalno navezani na javno podporo, — je rekel Johnson. Po veliki večini so ti ljudje oslabeli vsled nezadostne hrane. — Tako grdo je razsajala depresija. — je rekla Johnsonova namestnica Anna M. Rosenberg. Vpisa vanje za WPA delo pa se nadaljuje. Na tisoče delavcev stoji po ulicah v dežju pred uradi za vpisovanje. Vsak dan je sprejetih okoli 5000 delavcev. Odkar se je prejšnji teden pričelo vpisovanje, je bilo sprejetih na delo 35.000 delavcev. STAVKA MORNARJEV San Francisco, Cal., 5. septembra. — Parnlka Dolar Line * President Coolidge* in 'President Pierce* danes nista mogla odpluti, ker so na njima zastav-kali mornarji, ki hočejo biti za svoje delo več plačani. škega governerja Alfreda E. Smitlia. Hearst je tudi rekel, da sta Borah in Knox zmožna republikanska kandidata. upravičeni biti v tem odboru, ker sta skupno z Italijo podpisali pogodbo iz leta 1906 in bi zastopali mnogo bolj interese svojih dežel. Eden in Laval sta bila takoj pripravljena izostati iz tega odbora, ako bi bilo celi stvari kaj pomagano. RIM, Italija, 6. septembra. — Italija bo počakala odločitve Liginega sveta, predno bodo njene čete vpadle v Abesinijo. II Duce noče pričeti vojne, dokler Liga narodov ni izrekla svoje razsodbe. Toda naj bo odločitev Liginega sveta kakor-šnakoli, Italija ne more več nazaj. M. LITVIN0V PROTI LAŠKIM ZAHTEVAM Maksim Litvinov se je potegnil za pravice Abesinije. — Ni več vprašanja, kakšno sta-lišče zavzema Rusija. Ženeva, Švica, 6. septembra. — Po govoru abesinskega delegata profesorja Gastona Jezea je govoril ruski delegat Maksim Litvinov ter je zavzel zelo odločno stališče. I)o tedaj ni hotel izraziti svojega mnenja glede abesinsko - italijanskega spora. Po govoru pa je vsakdo vedel, kje stoji Rusija. — Kakor večina mojih kolegov, — je pričel Litvinov, — moram tudi jaz podati svojo izjavo «;I«»d»» vprašanja, ki ne zadene naravnost interesov moje dežele, ki pa more imeti najres-nejše posledice za celo medua-rodno življenje, za usodo Lige narodov, za splošni mir in dosledno, prej ali slej, za našo deželo. — Tz tega razloga moram z obžalovanjem izjaviti, da se ne moreni strinjati s postopanjem, o katerem zastopnik Italije želi, da bi ga mi sprejeli. Res je, da ni stavil nikakih predlogov, toda namen njegove izjave je kot povabilo na Ligin svet, da izjavi, da se ne zanima za ta spor in da gre mimo njega in dovoli svobodo v postopanju, ki ga zahteva, njegova vlada. — Toda, medtem ko utemeljuje svoje predloge s tem, da dolži drugo stranko tega sponi, da se ni držala svojih mednarodnih obveznosti in jih je kršila, vabi člane tega sveta, da se odpove* * o svojim mednar.xl-nim obveznostim in da se ne ozirajo na pravila, od katerih je v nemali meri odvisna cela zgradba mednarodnega miru in varnost narodov. — Ualual slučaj, ki je prine-j sel ta spor pred Ligin svet, je I bil srečno poravnan. V resnici, med strankama ni več resničnega spora. Navzlic temu pa ima Ligin svet pred seboj določno grožnjo vojaških operacij, grožnjo agresivnosti, katere zastopnik Italije ne zanikuje, temveč nasprotno naravnost potrjuje. Kako moremo to grožnjo prezreti! Ali ne bi to pomenilo, da Ligin svet popolnoma zametuje in zanikuje Ligi-na pravila ? — žal, da se ne morem strinjati z izvajanji zastopnika Italije. Prepričan sem, da nikogar ni tukaj, ki bi odobraval notranjo vlado Abesinije, kakor je popisana x listinah, ki so nam bile predložene. Toda nobena točka pravil nam ne daje pravice, da bi delali razliko med člani Ligo glede njihove notranje vlade, barve kože, plemenske razlike ali glede stanja civilizacije, kakor tudi jim ne smemo vzeti pravic, katere imajo na podlagi svojega član-stva pri Ligi narodov in jim moramo priznavati neovrgljivo TRETINA PREBIVALSTVA JE BREZ DELA IN ZASLU2KA INDIANAPOLIS, Ind., 6. septembra. — Navzlic precejšnjemu oživljenju gospodarstva je problem nezaposlenosti dosti resnejši kot je bil, je izjavil nocoj tukaj general Hugh S. Johnson, svoječasni načelnik NRA. Rekel je, da je treba u-stavo predrugačiti, da bo mogoče zopet pozvati v življenje NRA. — Po mojem mnenju je problem nezaposlenosti danes dosti bolj resen kot je bil kdaj prej, — je izvajal Johnson pred tukajšnjo odvetniško zbornico. — Kos mu bomo edinole, če zopet uveljavimo princi)m* NRA. Ako hočemo, da se bo kolesje gospodarstva zopet zavrtelo, morajo dobiti nezaposleni delo v privatnih industrijah. Ta problem se tiče vseh Združenih držav, in sicer zato, ker mu ni inrbena posamezna država kos. — Nihče ne ve, za koliko se je število nezaposlenih povečalo izza časa, ko j«» izgubila NRA svojo veljavo. Na podhigi neštetih poročil o razmerah v newyorskih tovarnah in delavnicah pa lahko rečem, da so se plače skrčile najmanj za dvajset odstotkov in da se je delovni čas za dvajset odstotkov podaljšal. — Znan mi je slučaj neke velike tovarne, ki je par dni po uničenju NRA vrgla na cesto sedemnajst tisoč delavcev. — V Ameriki je najmanj deset milijonov družinskih očetov brez dela. Ako vzamemo, da sestoji povprečna ameriška družina iz štirih oseb, pridemo do zaključka, da je v Ameriki Štirideset milijonov oseb brez dela in zaslužka, torej ena t retina. ITALIJA KUPUJE PŠENICO OD RUSIJE Berlin, Nemčija. 5, septembra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je kupila Italija od Sovjetske unije 750.000 ton ruske pšenice in 125.000 ovsa. Žito mora biti poslano do meseca decembra v Massauvo v Eritreji. pravico do nedotakljivosti in neodvisnosti. Za razvoj nazadnjaških narodov, za vplivanje na njihovo notranje življenje, za povzdigo do višje civilizacije je mogoče najti druga sredstva kot pa vojaška. Po mojem mnenju naj Liga stoji trdno na stališču, da vojaške operacije niso opravičene, razun v samoobrambi. — Država, katero zastopam, je pred enim letom stopila v Ligo z edinim namenom, da se vzdrži neločljiv mir. In ta namen in edino ta obljuba me danes napotuje, da poživljam Ligin svet, da ne odneha s svojim prizadevanjem in odločitvijo, ki bo mogoče odvrnila oborožen spopad med dvema članicama Lige, ker bo s tem izvršil delo, ki je pravi vzrok obstoja Lige same. VIŠNJEV OREL URADNO MRTEV Urad NRA je prepove^ dal še dalje rabiti znak višnjevega orla.— Orel je bil star dve leti, en mesec in 11 dni. Washington, D. C., f>. septembra. — Včeraj je višnjevi orel umrl uradne smrti, ko je National Recovery Administration izdala uradno odredbo, ki prepoveduje na razne izdelke pritiskati znak stare NRA. Višnjevi orel je bil star dve leti, en mesec in 11 dni. Izva-ljen je bil 25. julija, 1933, ko jo general Hugh Johnson kot NRA administrator razglasil višnjevega orla za uradni znak vseh onih, ki so podpisali NRA. In znak višnjevega orla je bil pritisnjen na vse izdelke po celi deželi. Navzlic temu, da je najvišjo sodišče 27. maja višnjevega orla obsodilo na smrt, je bil njegov znak še splošno v rabi. Videti ga je še v tisočerih izložbenih oknih, na časopisih, oblekah in drugih izdelkih. »Sedaj pa NRA urad prepoveduje pporabo znaka, katerega je predpisala ob svojem ]»o-stauku National Recovery Administration. Višnjevi orel je pred odločitvijo najvišjega sodišča bil dokaz, da je podjetnik ali trgovec določil delovne ure in plače z načrtom predsednika Roosevelta. ŽRTVE POKOPAVAJO IN SEŽIGAJO Miami, Fla., 6. septembra. — Vihar, ki je povzročil tako strašno opustošenje, je ponehal. Ker so se oblasti bale, da bodo izbruhnile nalezljive bolezni, so odredile takojšen pokop oziroma sežig žrtev. Veterani bodo pokopani v skupnih grobovih. ŽIDOVKA OBSOJENA V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 6. septembra. — Neka tukajšnja steno-grafka ni mogla dobiti dela zaradi svojega židovskega poko-lenja. Vzela je mrtvaški list svojega starega očeta, izbrisala besedo "Žid" ter napisala "protestant." Nazijske oblasti so prišle potvari na sled ter obsodile stenografko na štiri me*, sece ječe. w U L rA 29 VARO DrA " NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1935. 77//-: LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. HAfblC PUBLISHING COMPANY 1A OorpocmtkM) .President L. Reowdtfc. Timl "6LA8 NARODA" «f tiw Day Bxopt fcmdajrw Ca pal let« Ce flttft MM •• «i HOO & New XoA am eeto lato___«7.00 Za pol leta ................ fBAO 2k InoeeaeeCTo aa eele lato «7.00 Za pol leta 1...'............MM fUO Subscription Yearly $6.00 "QUi Narode** labeja reekl dan jmmmM nedelj ln premikov. Uoplel brea podpise In oeebaead ee ne prtOMbjeJo. Denar naj ee bUsorod toaujntl PO Hotter Order. Pri epracembi kraja nafoCnlkor. prosimo, da at nem tod! prejlnje UvellBCe nesnanl, da bltre)e akJdeM» naslonita. "OLAfl NABODA", tlf W. 184* 8treM, Nefr M. M. T. ITALUA IN 1J«A Zastopniki italijanske vlade so predložili Ligi narodov svoje zahteve glede Abesinije in obdolžbe proti nji. MiLssolini pravi, ida razlogi, ki jih je navedel, povsem zad<»ščajo, da napove Aliesiniji vojno. Toda možak se moti. fVtiidi bi bilo vse res, kar imajo povedati Italijani o A besi ni ji, bi se svet kveejenin le zgražal nad to za mor-, skn tlržavo in bi jo na ta ali oni način skušal prisiliti, da bi se poboljšala. Vzroka za vojno pa ni. Tega mnenja je angleški zunanji minister Sir Samuel Hoare. Tndi papež se Strinja ž njim. Papež je Italijan ter mu je blagobit Italije pri srcu Toda |>o njegovem mnenju niso krivice, ki jih je storila Abesinija Italiji,zadosten vzrok, da bi slednja zgrabila za orožje. Italija sicer v Ženevi ne omenja vojne, pač pa govori le o potrebi, da mora razširiti svoje meje, ker so meje domače '.ležele pretesneza vedno liarašfnjoče italijansko pre bi val.^t vo. Pri tem pa vsakdo ve, da ima Italija v mislih vojno. Po vojni ne hrepeni zaradi narodne obrambe in Varnosti* pae pa zaradi prilastitve tujega ozemlja. Italijanski delegati so (kisli iz -dvorane, ko je zastopnik Abesinije pojasnjeval abesinsko stališče. S tem so hoteli poudariti svoj narodni ponos. Nadvse krivično bi bilo, ee bi Liga poslušala le Italijo, Abesinije pa ne- Obe stranki morata biti zaslišani, nakar bo po tehtnem preudarku izrečena razsodba. Francozi in Angleži bodo skušali pregovoriti Abe-sinijo, da bo dala Mussolini ju že vsaj delno zadoščenje, ■da se bo pomiril in da ne bo pošiljal svojega vojaštva v boj. ------—* Zaenkrat se pa še ne ve, če se jim bo to posrečilo. Vojna bi bila za Ligo narcftlov usodepoln udarec, ker M pokazala, da ta organizacija ne more preprečiti vojne ozi-rom ka-znavati napadalca. Vojna bi pa tudi omajala mednarodno zaupanje v s večaj o obljubo, ki so jo dale dlgovorne in civilizirane vlade. JBJ Ntt SE NEMČIJI DAJO KOLONIJE? VDfiiOSLIlllt DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno m zanesljivo po dnevnem kurzti. ▼ IUQOBLAVUO Za f 2.75 $ 5.25 $ 7-3# $11.75 $23.50 $47.00 Din. 100 Din. 200 Dfo. S00 Din. 500 Din. 10O0 Din. 2000 V ITALIJO At 1MB $18J5 $26&.— Ur 100 Lir 200 Lir m ESS Urtm 1-S III 8X CENE SEDAJ HITRO MSfTJAJO 86 N±Vtt>MWi CENE POVVBŽEtiE BPEEkElkBt POBI ALi tiOll ' : k i- ta Hpptfllb Teejin vaeikoT M «c6raj navedeno. DodHB i dttnirjlli ali llrab dorol]n)«md Be bolje fcotfofe. aruoai v Awirtini dolabjdb AtiUO« 9U lit— St : fii^i Ptajemntt doM V ataraa krajo leplAlSlo V Aolartffe. Ram MhiH favrftmfbm po OMLeAeT ta |U 5LOVENIC PUBLISHING EOMHDK *Glm* tUrod*" n. t. V zvezi z abesinsko debato je naenkrat priplavalo na površje mednarodne politike zopet vprašanje nemških kolonij. An-, gleški in italijanski državniki so zaporedoma načelno priznali, da ima Nemčija s svojimi 66 milijoni prebivalcev, za katere domača zemlja in domača industrija ne dajeta dovolj živeža, pravico do kolonijalnih ozemelj, kjer bi lahko odlagala nekaj svojega odvisnega ljudstva, odkoder hi dobavljala sirovine, potrebne za njeno domačo industrijo in kjer bi lahko izkoristila nekaj tiste nacijonalne energije, ki bo enkrat eksplodirala^ ako ostane še dolgo časa tesno zaprta v evropske meje nemške države. Tudi nemški državniki so drug za drugim z velikim povdarkom osvežili zahteve po kolonijalnih ozemljih in šele pre ta-J ko nevarne eksplozivne snovi, ki je jmkI narodnim socijaliz-inom nakopičena za nemškimi mejami, ni bilo meritorno načeto in tudi rešeno, ni toliko krivo pomanjkanje s|>oznnuja, da Nemčiji na vsak način pripada pravica do kolonij, kakor težava najti takšna kolonijalna ozemlja, ki bi jih bilo mogoče Nemčiji podariti. Kajti svet je danes več ali manj že porazdeljen. Po svetovni vojni so si velesile nemudoma razdelile vsa nemška kolonijalna posestva in si ž njimi zaokrožile svoje prejšnja kolonijalne imperije. Anglija je vzela levji del, Francija je pobrala le male ostanke, Japonska pa si je postregla z otočji na Tihem morju. Vsa ta leta nazaj, odkar je narodni socija-lizem zavladal v Nemčiji in je v boju za enakopravnost Nemčije z dragimi velesilami dosegel velikanske uspehe, se posebno Anglija bavi z vprašanjem, kako zadovoljiti nemške zahteve po kolonijah, ki jih bo narodnosocijalistična vlada enkrat, morda že zelo kmalu, objavila v čisto uradni obliki. Pri vseh drugih nemških zahtevah po enakopravnosti, kot na primer pri zahtevi po ukinitvi zasedbe obrenskih pokrajin, ali pri zahtevi po enakopravnosti pri oboroževanju na suhem, na morju in v zraku, je bilo Angliji lahko simpatično podpirati nemška prizadevanja. Suha vojska je ne more doseči, na morju je z Nemci nemudoma sklenila pogodbo, ki postavlja ostre meje nemški oborožitvi, v zraku pa se bo Anglija že znala braniti. Pri vprašanju vrnitve nekdanjih nemških kolonij, ki so že vse včle-njene v ogromne angleške kolonijalne pokrajine ali celo v domini jone, je vsako simpatizira-nje z Nemci pomešano tudi z grenkimi občutki, ker bi morala pri kolonijah plačati račun v prvi vrsti Anglija, medtem ko ga morajo pri vprašanju nem ške oborožitve plačati bolj druge velesile. Kolonije more vr niti Nemčiji le Anglija, ker jih je v glavnenl ona vtaknila v svoj žep. Zato se pa angleška vlada že vsa leta sem, posebno pa zadnje leto trudi, da bi odkrila ae kje drugje na svetu ozemlja, ki bi bila ugodna za nemške kolonije. Treba bi jih bilo samo dosedanjim lastnikom na kakršenkoli način od Vzeti. Domišljija angleških dr žavnikčv je bila na tem polju zelo bujna. Sprva so mislili na Kitaj, toda nedvoumna japonska politika zadnjih let je pokazala, da tam ne bo nič in da ima Japonska nasprotno le na men, da še druge evropske velesile polagoma izrine iz vzhodne Azije. Nato se je, sicer zelo plašno, pojavila misel, da bi bila morda Nizozemska, ki je majhna država in ima tako ogromne koloniji* onstran Sin-gapurja, pripravljena nekaj odstopiti Nemcem. Tudi ta misel je v splošnem protestnem kriku takoj utonila. Za tem so angleški diplomati odkrili v Afriki neko republiko črncev Liberio. ki je članica Lige narodov, a kjer vladajo tako škandalozne razmere v državni upravi, v zasebnem življenju pa traja suženjstvo še dalje, tako da bi bilo prav, če bi se Liga narodov zgražala nad stanjem v tej afriški črni republiki in jo kaznovala s tem. da bi jo izročila v varstvo nove Nem-čije. Ta načrt, o katerem sta s«* letos v Berlinu razgovarjala sir John Simon in kancler Hitler, še ni poko|ian in je prav lahko mogoče, da se še enkrat j m »javi na kakšni konferenčni mizi. Končno se je oglasil še najnovejši načrt, namreč zamisel "odkupa" portugalskih kolonij v Afriki, Mozambika in Angole, ki bi se dale respektivno Italiji in Nemčiji. Anglija to zamisel zelo toplo zagovarja in tudi Italiji ter Nemčiji ugaja. Mozambik in Angola sta cvetoči, rodovitni in že lepo organizirani koloniji. Toda portugalska vlada se ne navdušuje za nobeno prodajo. Morda se bo mednarodnim pravnikom le posrečilo, da najdejo kakšen povod, da prisilijo Portugalsko, da svoje kolonije "proda." Posebno današnja Portugalska, ki je tako izrazito krščanska, gotovim mednarodnim spletkarjem ne ugaja in ti bodo že storili od svoje strani vse, da angleški načrt podprejo. Bodisi tak«> ali tako, v vprašanju dodelitve kolonij novi Nemčiji smo sedaj tako rekoč že prišli v stadij, da te nemške zahteve načelno ne odklanjajo več, ampak se velesile le trudijo, da bi Nemčijo zadovoljile z žrtvami tretjih držav, da bi njim samim ne bilo treba česa odstopati. Vse velesile prav za prav ni točno, ker Francije še ni med njimi. Tn Francija, ki je dežela pravoznanstva in logike, se ne spušča v vprašanje, če ima Nemčija pravico do kolonij ali ne, če kolonije iz gospodarskih in prebivalstvenili razlogov potrebuje ali ne. Francija postavlja samo sledečo zanimivo težavo, oh kateri si bodo pravniki še dolgo belili glave: Načelo mandatov, ki ga je uveljavila Liga narodov, posvečuje v mednarodnem pravu tudi načelo, da so si vsi narodi, vsa ljudstva med seboj enkaka in nekopravna, brez razlike plemena, ki mu pripadajo. Novodobna zamisel mandata in kolo- nije vsebuje pa nadalje vzgojno obveznost, to se pravi, da mota civilizirana maiidataroa ali kolonijalna država manj razvite narode vzgajati k zrelosti tako dolgo, da bodo ne samo pravno enaki, kar so itak že sedaj, ampak tudi dejansko na isti kulturni stopnji s svojim varuhom ter zreli, da vstopijo v Ligo narodov, ki je društvo kult urnih narodov. Kako nai bi potemtakem bilo mogoče, sprašujejo naprej Francozi, poveriti novi Nemčiji nadzorstvo nad zaostalimi narodi, bodisi v obliki kolonij ali v obliki mandatov, ko pa Nemčija enakopravnosti plemen ne priznava, ko pa nadrejenost nemškega "nordijskega" plemena naravnost uči in ga za temelj vse svoje državne vzgoje po-tavlja ' Za novo Nemčijo Bog ni ustvaril s»*eta po svoji podobi, ampak samo nordijsko'' pleme, medtem ko pri drugih rodovih in plemenih ni imel tako srečne in spretne roke in zato ima 44 nordijsko" germansko pleme naravnost dolžnost, da manjvrednim plemenom jemlje pravice. Na to treba misliti, pravijo Francozi, kadar bodo nemški oblastniki zahtevali kolonije. HRIBI IN DOLINE SE PREMIKAJO Neki nemški zeiilljepi-er je dognal, da sestoji jo deli naše zemlje iz neke gmote ■/. imenom "sialki tako reko«"' plava na spodnji, težji gmoti 4ksi-ma". Tako -i razlagajo, da je bila vsa naša zemlja v pra-pradavnimi ena sama celota, ki se je razpoeila in so na-ta ii deli zemlje: Severna in Južna Amrika je del zemlje, ki >e je pri delitvi oddaljil na za hod; Prednja Indija, Avstralija in Oceanija pa na vzho,i. Ostala sta Afrika in Kvrazija (to je Kvropa in Azija). Tako se je zemlja potisnila in premaknila s svojega prejšnjega prostora, zlasti je to se dandanes videti v Grenlandiji. Pater Lejav, ravnatelj observatorija v Sangliaju, ki je dospel v Pariz, prav, da j«' pri svojih opazovanjih dognal, da se Severna in Južna Amerika še zmeraj pomikata na xa-1 od in da se Kvropa in Azija zibljeta po načinu plime in «>-seke. Torej niso zeniljske celine gmota, ki bi trdno stala v zvezi z jedrom zemlje, marveč so vsi deli zemlje ko plavajoči otoki na nekem, nam nezna-t cm morju, ki 11111 pravijo ma". Ta poročila patra Lcjava mi vzbudila v znanstvenih krogih splošno pozornost in nadaljevali bodo s tozadevnimi opazovanji. Ne samo, da se na zemlji vrtimo, marveč se tudi pozibavamo, plavamo, premikamo... Kako bi bilo torej na svetu še kaj 44stalnega"! Peter Zgaga NAJVEČJI (iHHJI — Razen «.|ii, — mi je pravil prijatelj, — nisem noben ženski storil posebne krivice. Kni sem jo pa, in >•• sedaj po |»€ tindvajsetih letih« me peče vest. Ko smo bili Še mladi, nam j«* vse prav prišlo, in ee je bilo treba z drevesa -klatiti, -nio pač sklatili. Ze zaroeenko sem imel, ko -cm se seznanil v Bronxu s Slovenko, Mary ji j«- bilo ime, — ki ni bila ničkaj na dobrem glasu. Pa kaj briga mlad t;.nt, samo da je vu \ . & ; V'.' m- / F " -V- : WMM^i wmM Iz pet rdi Ca se'je ocfpravila v Washington delegacija gospodinj, ki je izročila Calvinu Hoo-verju, upravitelju AAA, protest proti visokim cenam mesa. tlpravitelj je delegatke skušal potolažiti s par prijaznimi besedami, cene mesu so pa še narasle. kakšno kompanijo je imela druge dni v tednu, mi ni bilo mar. Vprašal je nisem, ona pa 0 takih stvareh ni bila posei»-no gostobesedna. Zdelo se mi j«4, da me je rada imela, jaz pa sčasoma ni--em bil poebno vnet zanjo iu sem se je skušal polagoma iz-nebiti, že zaraditega, ker se j< bližal dan moje poroke. Ona seveda ni vedela za moje resno 1 azmerje. Toda bila je ko ogenj. Nikomur bi se ne čudil, če bi izgubil pamet v njenem objemu. Nekega večera — bil je men-oa njen rojstni dan ali kaj — mi je pripravila izborno večerjo. Nekje je iztaknila par steklenie starega vina, kakršnega dotlej nisem še nikdar pil. In vino je opravilo -voje, da še danes ne vem natančno kaj sem ji ifovoril in kako sem prikolovratil domv. Spomin me je bil popolnoma zapustil. Naslednjega dne me je bolela glavo, in sem sklenil z Marv enkrat za vselej prekiniti v-e zveze in pozabiti nanjo. Kes sem pozabil, toda samo do nedelje opoldne. Moja zaročenka je odšla z meni neljubo tovarišico na piknik. Poletna nedelja je bila lepa, jaz se pa pod milim bogom nisem imel kam zateči. — Ah, Man- bom obiskal, sem sklenil, — saj se menda nisva kregala. (V sva se pa, bo stvar hitro poravnana. Odpravim se v Bronx, pozvonim in vstopim. — Kako dolgo te čakam, — >o bile njene prve besede. — Saj nisi vedela, da pridem, — sem se začudil. — Ce l>i ne, l>i pa ne kupila nove obleke. Ali ni lepa? Res je imela lepo obleko, to- zluto 4'a -i'* šlo po glavi, kako ' je slutila, da jo bom obiskal, I ko preti dobre pol ure niti sam nisem vedel. — No, ali greva Saj bo že tri. — Seveda bo že tri . . . toda, kako misliš f — sem tipal ? besedo, in vročina mi je -topa I a v glavo. — Torej boš siiedel besedo in se nočeš javno postaviti z menoj! — je rekla že precej osorno in kar malo na jok ji je slo. — O, seveda, seveda, tak nikar se ne jezi . . . Pa misliš, da je že čas? Počakajva še malo. . . katero pot bi pa vzela ! — Katero pot? Meni je vseeno, po tej ali oni poti. Pred peto uro itak ne bova tam. Saj si mi zadnjič pravil, da je dve uri do "Revnega hudiča*'. Takrat se mi je pa zahliska-lo v glavi, in ni-dosti manjkalo, da me ni strela iz jasnega n« ha. Hipoma mi je bilo vse oči-to: pod vplivom močne pijače sem ji bil v sredo obljubil, tla bova v nedeljt» prvič stopila med naše ljudi in sicer na pikniku pri "Revnem hudiču. . . Vsi moji znanci in prijatelji so tam. In tam je moja zaročenka, kateri sem rekel, da bom doma ostal . . . — Bled se mi zdiš, — je zaskrbela Mary, — kaj ti je t Ali i i je slabo? — O, nič, nič. Ja, seveda, seveda . . . toda čakaj malo . . . Od samega veselja me je obšla hipna slabost. Cašo piva bom izpil ... >e takoj vrnem. — Se danes vidim njen proseč in zbegan pogled, — je zaključi) prijatelj, — in slišim njeno vdanci prošnjo: — Nikar sc ne zamudi predolgo. Zdirjal sem pp stopnicah in skočil v prvo karo, ki je pri vozila mimo. Tisto strahopetno slovo smatram za največji greh v svojem življenju. Pozneje je nisem nikdar več videl. Zvedel sem, da je tri leta po tistem umrla. Odpustila mi ni, kajti še zd&j, po tako dolgem času, me večkrat zapeče v duši. i "GLAS NARODA ■ ■ .. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1935. (USTAV S'JHMSA: \'wVr na deželi je miren in; till, trudni so ljudje in priro-ila, vse si želi počitka. Včasih, jeseni, manejo prosti in liekajo koruzo. Tedaj se \ eeer čudežno izpremeiii, novo življenje se oglasi, pesem za-doni, roke delajo kakor bi se igrale, ljubeča srea se pozdravljajo in smeh zveni med petjem, radosti iti razigranosti, smeh dela in veselja do življenja. In taki večeri se končajo z vinom in (pogačo, s sestanki zaljubljencev in prisegami ljubezni. Lepo je tedaj na deželi in človeku je lahko in radostno pri sreu, da si želi samih takih noči. Zima j navadno si jejo zvezde, nizko vise in prijazno se smehljajo, da jih zaljuhljen-(i skoro dosegajo z rokami, ko -»i se|x-tajo o sreči, ki jo kažejo te božje lučke v vesolju. Hitro minejo taki večeri in veselje mine. Trdo delo uka-1'nje o mraku pokoj in mir, d-a m> telo spočije in oddahne. Tenkih korakov prihajajo ljudje, mrki in tihi legajo počivat. S >eboj pa prinašajo opojen duh po zemlji in svežem zraku in >e prav zato tako rad zapirajo v -voje kamre in ne marajo drugega zraka, kakor tistega, ki so ga že prinesli s seboj, blagodejnega in omamnega, pomešanega z žehtenjem žita in vonjem čebel nega medu. Taki delovni večer so čudno privlačni, ker so tako motno /alostni. Pri umirajoči brliv-ki sediš in strmiš pred se. Noe -pušča na zemljo in težko dolgočasje >e počasi bliža. Ti p;: gledaš pred se in čakaš, nekaj pričakuješ, slutiš neznano razodetje, bolestno mrkost, hladno temino. V vsem pa veš, da ti !h» spočeto novo dozna-:ije. Domači ležejo k [»očitku. VEČER MleJne kaše so se najedli in krompirja. Zdaj so zadovoljili, čeprav se jim oči ne razpisne, temveč ostanejo nekam zamaknjene, kakor bi bile že pogreznjene v sanje in aato molče, saj tudi oči znajo govoriti in molčati in lep pogled je večkrat slajši kakor izgovorjena beseda. Ti pa sloniš pri mizi, strmiš v brlivko in čakaš. Potem se spomniš, da so vsi domači legli, da vsi spe in sanjajo, a ti bediš. Tvoje občutje postaja jasnejše, v samoti gledaš vse drugače kakor v družbi. Hipoma ti je, kakor bi živel med samimi mrtveci, vsi leže mrtvi, neobčutni, nihče se ne gaue. Prehitro se pa zagrize vate >jx)znanje, da so ti živi, ki tu * }>e, a da si ti med njimi mrt-vee. Ti tukaj žive z zemljo i.i z njo počivajo. Ti pa živiš po svoje, svoje postave si pišeš, zato te priroda ne mara in ne prizna tvojih zakonov, čeprav siliš vanjo in jo nočeš spoznati do potankosti. Tako sediš in premišljuješ in šteješ ure. Zunaj je vse pogreznjeno v molk, še mačke se ne brznajo, kakor bi jih bilo strah tišine. Vležeš se. Tiho se spraviš v postelj, vendar čutiš, da se je tisti hip vse predramilo okoli tebe, da so se vsi speči premaknili in te zro v temi, začudeno, kakor bi te ne poznali in bi šele v snu zaslutili, kako daljen si jim in kako tuj. Ko tako ležiš in se zastrmis v strop nad seboj, ki je nizek, da ga lahko otipaš, opaziš, da si nekje drugje, ta ozka soba, ta bela postelj, to zatohlo orzačje saj ni mogoče, da je to na deželi, tam, kj(;r je samo solnce in cvetje, samo brste-r je n življenje. Spomniš se, da ti je zato vse tako tesno, ker ne -nosiš v sebi čara prirode, ker je ne! znaš dovolj močno doživljati,' kajti samo ti ji res močno do-j jemajo, ki v nji trpe, ki se bo-, r< za kos kruha in jo ljubijo v znoju in bolečini. j Ko se spomniš na to, ti j(i tesno. Zadnjemu pastirju zavidaš njegovo doživljanje, ki k: je globlje kot tvoje, a ga ne sluti in ne ve zanj. Sram te je, da si tako maj-Ik n in neznaten, manjši kakor vsi ti okoli tebe, ki spe in so srečni ter skrivajo svojo srečo, ki jo malokdaj razodenejo svetu. In ko zaspiš, se ti zdi, da si1 pogrezaš nekam v brezkon-enost, v svet, ki ga žive ti Ijlitije, ki je tako lep in čudovit že zato, ker ga dozriavajo te preproste duše, ki se niti ne zavedajo svojega velikega boga-- tva. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko seda] z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od ve&čega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne t liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavit«)v; če želite dobiti sorodnika it starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. PMte nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street Hew York, N, Y. Mi zastopamo vse paro-brodne drufte- DRUŽABNI ŠKANDAL NA DANSKEM Kriminalni uradniki so našli te dni ženo nekega uglednega kodanjskega meščana, o kateri so dognali, da je že leta izsiljevala dva moža s katerima je prej imela ljubavno razmerje. < )ba sta poročena in sta ji plačevala znatne vsote, ker je grozila, da bo drugače javno spregovori ki o nekdanjem svojem razmerju z njima. Eden ji je plačal skupaj 10.000 danskih kron, drugi pa celo 50.000. Vrhu tega se je bila ženska, o kateri ni nihče slutil kaj hudega, niti nje mož, spustila v razne goljufije pod pretvezo, da jo čaka ogromna dediščina iz Amerike. OPICE KADUO V londonskem živalskem vrtu se je razpasla grda razvada, ki je ne morejo zatreti z nobenimi sredstvi. Ljudje, ki odliis-kujejo vrt. so navadili opice na kajenje in tega jih ni mogoče odvaditi na noben način. Opice kadijo prav tako rade stročnice kakor cigare. Pred nekaj dnevi je orangutan iztrgal neki mu moškemu celo pipo iz ust in je vlekel iz nje v splošno zabavo radovednežev. Zoološke opice so se navadile kajenja od nekega šimjKinza, ki je bil prej v cirkusu in je predstavljal s cigaretami pravo atrakcijo za gledalce. SKRIVNOSTNA BOMBA Abbottabad, Indija, G. septembra. — Iz nekega vojaškega letala, ki je letelo nad tukajšnjo okolico, je padla ponesreči bomba ter usmrtila pet oseb, med njimi tri angleške vojake. Trideset oseb je bilo ranjenih. Y jqrri^V 1 'iT ti Zaradi 1000 Din se je obesil. V Veliki Kikindi se je obesil bivši ruski polkovnik Alfred Gejman. Bil je skladiščnik v ruskem invalidskem domu. Neki tovariš mu je dal slike, katere Je Gejman prodajal, denarja pa tovarišu ni mogel vrniti. Vest ga je tako grizla, da si je zaradi tega končal življenje. NAČRT NOVE TURŠKO-RU-SKE ŽELEZNICE Zadnje potovanje turškega ministrskega predsednika Izmeta Inonuja in zunanjega ministra Tufika Ruždija A rasa v Vzhodno Anatolijo, pri Čemur sta prekoračila tudi rusko državno mejo, je v zvezi z načrtom obeh držav za izpopolnitev železniškega omrežja med obema državama. Turčija bi si želela železniške zveze Batmn—Erivan— K a rs. S tem bi dobila zvezo tudi Kavka zija in Kurdistan. Tudi Črno morje bi s tem mno-iro pridobilo, ker bi se zelo u-trdilo njegovo gospodarsko zaledje. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova, je razvidno d• kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpt* slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnatt Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih »men« so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no* šxh rojakov naseljenih. Ni vedel, da je oženj en. V Zagrebu so obsodili na tri mesece zapora delavca Ilijo Kruneš-Orešina, ki se je te dni oženil, čeprav je bil že oženjen, ko je bil 17 let star. Po pomoti ali teako že je dobil od svoje župnije listino, da je oženjen. S tem je mislil, da je njegov prvi zakon razveljavljen. Sodišče ga je kljub temu zašilo. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo. Peter CuUg, A. SaftlB Walsenburg, M. J. Bay ok INDIANA: Indianapolis, Lout« Banfch ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. C leer* In Illinois) JoUet, Mary Bamblcb. Joseph 'M Tat La Salle, J. Spellch Maacoutab, Frank Auguatln North Chicago, Joie Zelene KANSAS: jlrard, Agnes Motnfk Kansas City. Frank MARYLAND: Kltzmlller. Fr. VodopWec Steyer, J. (erne ignor-ji prišli v velikem ornatn pravit bajke?" "lil kaj so naredili ljudje?" "Malo po malem so se razšli. Stekli so k vogalom in kdor je znal brati, je videl; tam je bila res lestvica nabita. Uganite, če morate: — hlebec osmih unč za en sold." "Tako poceni!" "Vinograd je lep; samo če bo dolgo trajal. Veste, koliko uioke je šlo po zlu včeraj iti danes zjutraj? Da bi lahko dva meseca vzdrževali vojvodino." (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik lcnjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tu« jih pisateljev. Preglejte cčnilc in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene S6 telo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" n PLUS V'A It VBIL'* NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. It. GREHI OČETOV 'Roman v dveh zvezkih'-- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 34 Tovariš! Tovariš! Kako vsiljivo je znala zopet in zopet to neprijetno besedo priklicati mi v spomin. In ta vroča vnema, kadar je govorila o Albertu! Seveda, šlo ji je samo za njegovo duhovito delo! In to odločno trkanje na moje prijateljstvo! In bila je moja dolžnost, da svojega prijatelja nisem pustil predolgo časa čakati na uspeh njegovega dela. Že pograbim klobuk, ko se od pro vrata. 11. Albert stopi v sobo. — Ravnokar sem prejel sporočilo iz Berlina, — pravi in mi ponudi intendantovo pismo. — Gospica Kronekova jo žrtvovala marsikatero besedo za moje delo. Svojim besedam skuša dati posraehovalen glas, toda ni se mu posrečilo popolnoma zakriti svojega razburjenja. — Eno uro šele vem, kaj je na stvari, — odgovorim, ko sem naglo preletel vsebino pisma. — Marta mi je zaupno sporočila, kar ste tukaj uradno izvedeli. Upam, tla vas ta prvi uspeh navdaja z veseljem. — Veselje? iStvar je prišla brez mene v tir. Sedaj pa naj gre, kamor hoče. Sprejem še ni uspeli. — Toda nekaj takega vam obljubuje. — Dajati obljube lahkovernim, to sem že davno pozabil. Ker pa se mi zdi, da ima gospica Kronekova veliko upanje, se moram čuditi, da pride igra tako naglo na oder. Premjera v avgustu ? — Iz vas govori že skrb pisatelja. Bodite samo mirni! Ravno avgusta je za Monakovo debeli teden, ko tujci večer za večerom napolnjujejo gledališča do zadnjega prostora. Tudi predstavi morete brez skrbi gledati nasproti. Monakovci morajo biti na zimo pogosto zadovoljni z domačo hrano, ki je naglo in brez posebnega truda skuhana. Toda poleti postavi mo-nakovska umetnost tujcem na mizq najboljšo. Glavne vloge vaše igre so v rokah najboljših moči, zl>or je izboren in za pravo predstavljanje morete vi kot pisatelj pri iskušnjali povedati pravo smer. — Jaz? Pri iskušnjali? — Albert me gleda z velikimi očmi. — Seveda! Intendantovo vabilo morate sprejeti. In mislim, da bova skupaj potovala v Monakovo. Albert se obrne in stopi k oknu. — Komaj morem misliti, da bi se odločil, da grem v Monakovo. — Samo počasi, dragi prijatelj! Te vaše besede še ne sprejmem kot zadnjo odločitev. Predno pa se poslužim svoje govorniške spretnosti — tukaj vzemite! — Dam mu Martino pismo. — Najprej preberite, kaj moja tovarišica misli o tej stvari. Marta je tudi vaša prijateljica, vaša dobra prijateljica. Ta posebni povdarek pa je šel brez vpliva mimo njegovih ušes. Napol odvmjen od okna prične brati pismo. Radovedno opazujem njegov obraz; z nobeno kretnjo ne pokaže, da bi ga vsebina pisma kaj posebno zanimala. Naenkrat pa po>tanejo poteze njegovega obraza resne. Povesi pismo in pravi: — Ali Friesshardta poznate osebno? — Da. Iransko leto sem ga spoznal; že razvaline tega, kar bi mogel postati. — Škoda zanj! Odtehtal bi vse one, ki danes plavajo na površini. — Kako pridete do te sodbe, ko vendar svet komaj pozna njegovo ime? — Do kakega prepričanja je prišla o njem javnost, mislim, da vem. Najprej sem ga spoznal kot kritika. Ko sem, da bi politično-slovstveno gibanje zasledoval prejšnjega stoletja in sem prebrskal stare časopise, sem postal nanj pozoren. Pričel sem iskati njegovo ime in sem ga našel med razpravi tel j i in prevajatelji, pri čemur me je vsaka vrsta o njem navdala z novim zanimanjem in sem se čudil njegovemu duhu. Zelo rad bi kaj natančnejšega vedel o njem. Ali poznate njegovo preteklost?^ — Četudi ne morem reči, da poznam njegovo življenje, vendar sem o njem ninogo izvedel. In kadar pride priložila ura, vam bom povedal, kar vem. — Te ure ne smatrate za primerno? — vpraša Albert in okoli ustnic se raztegne lahen nasmeh. Nato pa zoi>et poghnla Martino pismo. Ko ga prebere in ga položi na mizo, mu pravim: — Ali morem k tem prisrčno mišlenim vzrokom še moje dodati t Albert zmaje z glavo. — Ne! Vsako prigovarjanje bi bilo brezuspešno. Ne morem in ne smein. Pa tudi veste, kaj me zadržuje. — Gotovo sjKištujem obzirnost, ki jo čufite z ozirom na bolečino starega moža. Pa vendar je slednjič vsak človek sebi najbližji. — In ravno ta pametna misel določa moj sklep. Obzirnost do tega moža je občutek, ki mu rad sledim. V ostalem pa morem vedeti, kaj mi domovina zapoveduje, da se ogibljem. — Kaj vam domovina zapoveduje, da se ogibljete? — ponovim z veliko nevoljo. — To je zopet vaša beseda s črnim perjem. Kaj vam naj domovina ukazuje, da se izogibljete? Niste niti politično na slabem glasu, niti vas ne zasledujejo sodišča. Tega ne smatram za trdno odločnost v previdnosti, temveč za brezmejno slabost, ako mnogo obljubujočo prihodnjost jahate v vodo, samo da se izognete kakemu neprijetnemu spominu. — Na vašem stališču mogoče imate prav, — pravi Albert hladno, — toda ta slabost je v moji naravi. In ker se mi zdi, da se razgovor obrača na drugo stran, od koder pričakujem kak neprijeten spomin, tedaj mi boste pač dovolili, da se tej nevarnosti izognem. Albert vzame klobuk in predno sem še mogel izgovoriti kako besedo, se v moje začudenje zapro vrata za njim. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. Izgredi pri Sarajevu. V ponedeljek 19. avgusta je bilo cerkveno zborovanje pri proslavljanju cerkve v Rogati-ci, ki se ga je udeležila velika množica ljudi. Ob 15.30 je priletelo iz Sarajeva letalo tamkajšnjega aerokluba, da bo metalo propagandne letake. Ker je letalo nizko letelo, se je zadelo ob električno žico in blizu cerkve strmoglavilo na zemljo. Pri padcu se je nevarno ranil pilot Jankovič in so ga odpeljali z avtomobilom v sarajevsko bolnišnico, opazovalec je pa ostal neranjen. Pri tej priliki je priteklo iz mesta 10 muslimanov in odhitelo na kraj letalske nesreče. Ker pa drži ]>ot do tega kraja čez cerkveno zemljišče, kjer je bila zbrana velika množica prebivalstva pravoslavne vere, so nekateri udeleženci zborovanja protestirali, da muslimani hodijo tod, kjer stoje njihove žene in otroci, ter so zahtevali, da takoj odidejo. Musliman Ejup Čauševič se ni hotel takoj odzvati temu pozivu in ga je neki kmet napadel. To je dalo povoda za splošen pretep. Orožniki, določeni pod poveljstvom častnika voda, da pazijo na red na tem zemljišču, so skušali ljudi pomiriti. Toda razjarjena množica jih je začela obdelovati s kamenjem in pritiskati nanje. Da jili prestrašijo, so orožniki ustrelili nekaj strelov v zrak, toda to ni nič pomagalo, ter so jih še bolj obmetavali s kamenjem. Pri tem je bilo od kamenja ranjenih častnik in pet orožnikov, med njimi sam poveljnik orož-niške postaje v glavo in roke. Tedaj so orožniki po predpisih svoje službe uporabili strelno orožje. Vzlic temu se pa množica, ki jo je hujskalo par pijanih ljudi, ni hotela umakniti, temveč je krenila v mesto Rogatice in tam s kamenjem napadla in poškodovala okoli 20 hiš, po večini muslimanskih in nekai pravoslavnih, med njimi tudi stanovanje pravoslavnega prote Kosiriča. Orožni št vo je hitro razgnalo to množico in napravilo red in mir. V pretepu, ki je bil nastal in pri uporabi orožja s strani orožnikov sta našla smrt Dra-goje Fušulj, delavec iz Duba, srez Rogatica, star 24 let, in Radomir Bojat, delavec iz Stare gore, istega sreza, star 17 let. Nevarno ranjenih je pet oseb, ki so jih spravili v banovinsko bolnišnico v Rogatieo, lahko ranjenih pa 19, ki so se vrnili po zdravniškem pregledu v domačo oskrbo. Kradla je za ljubimca. V Kruševcu je meščanstvo z zanimanjem sledilo procesu proti služkinji Eržiki Bazjak, SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU m WIST lita STBKXT NEW YOU, M. X. nSm NAM ZA CENX VOZNIH LlirOV, MM-ZZRYACUO KABIN, IN POJASNILA ZA FO- TC VANJI ................................. ■■———ra Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ___, • m DKOItlt spisal Franc Miltinski. — 130 strani. m am: ?«. _ N:s iiajtH>ljši humorist Mileinskl je v tej knj^i zltral par svojih najboljših črtic, ob ka- AlilTATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 t«>rili se uiora človek o«l snu nasmejati. strani. Cena ................................. ..............80 u\B SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Kersnik je iiuleg Jurčiča naš najbolj {»oljii- Cena .60 den pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bo- j>ve čtri.i enega naših najboljših pisateljev lextii In smrti ni mogel završiti, je Kersnik vsebuje ta knjiga. "Njiva" in *'Starka", uspešno dovršil. -Agitator" sjuia« .Jud njegu- ,>be stu mojstersko za vršen i, kot jih more va najboljša dela. . za vrši t i edinole naš nežno-čuteči Meško. ANA KAKEM NA, roman spisal L. N. Tolstoj. FAROY&KA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 201 Dva zvezka* trdo vezana. 1078 strani ........$6.50 strani. Cena .......................................................— "Ana Karenina" tvori viSek Tolstojevega To je iz c-tščine prevedno delo, ki bo zaninia- umetniškega dela in je eno najpomembnejših iu slehernega čitatelja. To je roman ženske, del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi mo- kl je skoro vce življenje živela iu gosi»odi- ral čitati vsak Slovenec. ujila v župnlšču. AKT ŠTV. 113. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. Spisal K. (iaboriau. ."»:« strani. Cena.......75 182 strani. Cena ................................................ .60 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj pre- razpleta v^ik hip v novo na]»etost. |h»1uo c'ita ,a roman. Ob čitanju se mu l»o odprl po- spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci. vsem nov svet, poln nesiuteulh dogodkov, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. GOMP4ČI IN KOMl*RS\KI ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Spisal Iv. Albreht. strani .............................30 Pestre dike sanjavega življenja tiste sanja- ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna i*>- BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — znali ki una j (>o imenu. To je i»esem ljultezni 164 strani. Cena ............................................go in zvestobe. Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO takorekoč edina ženska, ki se je koncem prej- Koumn znanega nordijskega pisatelja je svo- snjega stoletja udejstvovala v slovenski knji- jevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove ževnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žen- strani človeškega življenja, sko dušo. rfif KW-i Gl'SAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Do- 129 strani. Cena .........................................- M Mojevskk 1-»- strani. Cena ...............-................6« To je letalski roman, jnjln dejanja in najbolj Kratke imvesti iz življenjepis pisatelja. To so neverjetnih doživljajev. Titatelj doživlja za- m\U„ j Da dl'la "»-nega rus<"'l» ro- eno s pisateljem oziroma glavnim junakom manopi.sta. skoro neverjetne pustolovščine, kl se vrSe v BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 v zrarilih dišavah. strani. Cena .........................................................40 GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .50 Komnu je izšel v zalogi Vodnikove družite. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamni- GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. škili planinah. Kdor ljubi lov {n planine, ga 'n l3® strani. Cena ................................ .75 bo z nai»etostjo čital do konca. Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Rl triJVi VPI čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih , tr , K LIK EG A VOJVODE, roman spi. romanov "V padišahovi senci". "Vinetov". sai *rank Heller. 162 strani. Cena ................60 wŽut" itd. Dejanje "Uozdovnika" se vrši t Ml začetka do konca naj»et roman, pol deja- na nekoč divjem ameriškem Zajiadu. nja, spletk in najbolj čudnih razvojev Že ^ prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. prej, dokler ga ne prečita do konca _ Cena .70 ..........II ADZ I MURAT, spisal L N. Tolstoj. Roman. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU 79 strani. C«a .... ..40 Spisal Cvetko (Jolar. 155 strani. Cena.....75 To znano delo slavnega rusketm pisatelja je Ziia,n Pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje prevedel v slovenščino Vladimir Levstik — i k,letnega jutra". Nihče izmed naših pisa- Sleherni rojak naj bi čltal romau tega ve- teljev ne zna tako opisati življenja na kme- likega ruskega misleca till kakor ba.š Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spini Milan Pueelj 219 strani HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Ro- Cena' 30 79 strani. Cena --------------------------------- £0 Soi»ek jiovestl našega dolenjskega pisatelja " Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polki se je razmeroma mlad poslovil s tega sve^ T za,.'lenjaJt,v ln zanimivih dogodiv5«n. ta. Ce kdo pozna Dolenjee in njihovo dušo tita.elj se čudi pisatelju, kako je svojo zgod-jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak strokovnjaško zasnoval. z največjim u*itkom. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal strani. Cena ....................................................40 Andrejikov Jože. 92 strani. Cena ________________________________.35 v t«'® romanu prikazuje Kmetova pre t resi J i- Pod i«evdonimom "Andrejčkov Jože" se je vo življenje učiteljice na deželi—duševno o-skrival plodov it slovenski pisatelj, ki je znal »aniljene žene v obliki, ki človeku seže glo-spretno opisati Življenje, ki ga je doživljal boko v dnšo in mu ostane neizbrisno v spolih Čitanju njegovih povesti se vsak nehote mlnu. 8[H>u'ni na staro domovino. ____ DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaž. 94 strani. Cena ------- ... • ........■ Naročilom je priložiti denar, bodisi v To so povesti, vzete iz življenja naših Dal- ; i/^,,.^ ^__» .. , matincev: kako se vesele ln žah«te, kako ri- . I " ' an POSltte znamke po barijo, ljubijo ln snnbijo. Resničen čar na- * - Centa. Ve pošljete gotovino, reko- Šega Juga veje iz njih. mandirajte pismo. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena .......................................................46 KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE Coneourtova dela so polna fines In zanlmi- PROSTO vosti, zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko iiodani in ima človek med NašloVIte na: _ branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo i njim. CI OVPNIf PITRI iCUINf DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. OLVf Llllt 1 UDLIOIlIllVJ To je klasično delo slavnega španskega pi- ff llMl ANY satelja. To je satira na viteštvo, kl je Se ved- VV/1IU 11 A no botelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa oi£ wii?orr iqau crr-npT^m se ni zavedalo, da že nmira. "Don Klhot" ' ^ . 1Hth »lK^l ^ spada med mojstrovine svetovne literature. ^ NEW YORK, N. Y. (( ki je svojega gospodarja okradla v enem letu za 10. Din. Denar je dajala svojemu fantu, ki ji je obljubil, da jo bo vzel za ženo. Služkinja je bila obsojena na 3 mesece zapora, fant pa je bil oproščen. Peš okoli sveta. V Zagreb je dospela skupina 20 skavtov, ki so odšli 20. januarja leta 1932 na jx>t ter lio-("ejo peš prepotovati ves svet. Tz Francije so šli v Belgijo, Ho-landsko, Dansko in Xemeijo in rez Avstrijo v Švico. Italijo in Afriko. Iz Afrike so odpotovali v Ameriko in v Rusijo in od tu v Jugoslavijo. 17. Jugoslavije bodo potovali v Bolgarijo in v Romunijo ter na Poljsko, kjer se bodo sestali z drugo skupino iz Amerike. Nato bodo peš prepotovali še Sibirijo, Kitajsko in Japonsko ter se vrnili zopet iz Rusije letalom v Pariz. Vo dja ekspedicije Leon Sabou dian je star 30 let. Doslej j»* pro potoval peš že 39.000 km. V Za grobu so se zadržali samo 24 ur. Poskusen samomor služkinje v Zagrebu. V Zvonimirovi ulici se je zastrupila z oetovo klislino 231ot-na Roza Lahova, nato si je pa še prerezala žilo na levi roki. Propeljali so jo v bolnišnico,' vendar jo malo upanja, da bo okrevala. V bolnišnici je povedala. da jo liotola v smrt, ker ni mogla dobiti službe. Sedem mrtvih zaradi lepe Arnavtke. Nedavno so za vratno ubili i/, zasede arnavtskega pr\*aka Mu-stafo Validelioa iz Vnsanja na meji Albanijo in andrijevškega sreza. Mustafa je sedma žrtev kr\me osvete Arnavtov zaradi ime Valide-inireč |w>ro-čila z nekim sorodnikom Musta-fe Validelioa, ki je bil iz isto vasi kakor Fatima. To jo pa bilo proti šegam Arnavtoni, ki prepovedujejo fantom, da bi vzeli dekleta iz svoje vasi in dekletom da bi vzele fante iz svoje vasi. Fatiminega moža so Arnavti kmalu po poroki ubili in zdaj je padel kot sedma žrtev te poroko še Mustafa. V smrt zaradi nesrečne ljubezni V Vi rovi t iči si je te dni ponori končal življenje 221etni| Vojin Crnogorac. Skrivaj so je splazil s puško v stanovanje dekleta, ki mu ni vračalo ljubezni. Pokramljal je z njo, potom i je pa napisal poslovilno pismo, v katerem pravi, da gresta skupaj v smrt. Pomolil je svoji iz-voljenki pis.no, da bi ga podpisala, ta čas je pa dekle zbežalo iz sobe v strahu pred smrtjo. Fant si je pa junaško pognal kroglo v glavo in obležal mrtev. Mož odrezal ženi ušesa in nos. Kmet Marko Djuričič v bosanski vasi Boku je imel svojo ženo že dalj časa na sumu, da ga vara s sosedovim sinom. To dni sta se z ženo zopet sprla in čim se jo zmračilo jo je odvlekel na njivo za liišo, kjer jo j«' privezal k drevesu, potem ji je pa najprej z nožem odrezal lase in ko je bilo to opravljeno, so prišla na vrsto ušesa in nos. {Nesrečno ženo so odpeljali v bolnico, moža pa aretirali. Strašen zločin. V Zborištu pri B*ihaču so ponoči neznani zločinci napadli j delavca Milana Steviča in mu odsekali glavo in levo roko. Njegovo truplo so našli drugo jutro v mlaki krvi. Zločinei so i tudi skrili Stevičevo glavo in Iroko. . . . 10. septembra: Kur.. septembra: Washington v Havre 20. septembra - Champlain * Havre Aquitai:ia v Cherbourg 27. septembra: Kuropa v Bremen •'!. oktobra : M.-tj«-stii- v Cherlunirg 4. oktobra : Bremen v Bremen 5. oktobra: I-ifa vel te v Havre t'onte ili Savoia v Cenoa !». oktobra : Manhattan v Havre Xorumndie v Havre. 11. oktobra: Berengaria v ('herltoiirg 15. oktobra: Ktiropa v I*r«-n»*ii 17 oktobra : A<|iiitania v Cherbourg 1'.». oktobra : Bes v Genoa lie fle Franee v Havre 2.*!. okotbra : \Van v Havre Normandie v Havre 25. oktobra : Majestie v CherlH>urg Itonia v Trst .11 oktobra : Bremen v Bremen JESENSKI OBISK SLOVENIJE (JCGOSLAVIJE) To je nnjltolj prijeten eas leta,