SLOVENSKI OST
_______Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/Ili Telefon št. 3487, i ni er ur ban 3487 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna ši. J Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Uin, na dom in po nošll dostavljen lisi 5 »in. Celoletna naročnina SO Din, polletna 25 li n, četrtletna 13 Din. Inserali po dogovoru
Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/li Poštni ček. račun, Ljubljana 13.179 lelejon štev. 2S49
Ves svet rešuje Nemčijo
Velika konferenca v Parizu - Nova doba v francosko-nemšhih odnošajih -Danes se začne konferenca v Londonu, kamor se prenese težišče razgovorov
Pariz, 19. jul. U. Oficijelne konference in razgovori in neoficijelni sestanki so se danes v Parizu vrstili kar naprej. Kot prvi rezultat se poroča v poznejših popoldanskih urah, da je francoska vlada sprejela vabilo na londonsko konferenco. Da ugodi francoski želji, je izjavil Henderson, da se bo londonska konferenca omejila izključno samo na razpravo o finančnih tež-kočah Nemčije. Henderson sam je že danes popoldne ob 4 odpotoval v London, kjer bodo v ponedeljek dopoldne na ministrski seji določali ie o zadnjih dispozicijah za to konferenco, katero bo popoldne ob 6 otvoril Maedonald. Stimson in Mellon odpotujeta iz Pariza zvečer, do-;im bodo Briining in Curtius ter italijanski in belgijski člani odpotovali iz Pariza z vlakom ob desetih dopoldne, tako da bodo dospeli v London po peti uri popoldne in bodo imeli komaj loliko časa, da se bodo preoblekli za sestanek la Downing Streetu. Težišče materijalnih razprav za posojilo Nemčiji se je s tem preložilo v London, kjer bo prišlo do prave odločitve.
?redpogoj za londonsko konferenco pa je eš
vedno zahteva po nemško-francoskem
sporazumu.
Razgovori ined nemškimi in francoskimi državniki, katerih drugi del se začne popoldne ob 4, pa so še v teku. Drugi del teh razgovorov se je začel v ugodnejših prilikah, vendar je še vedno dosti neprilik.
O zunanjem poteku dogodkov v Parizu od včeraj popoldne dalje, se javlja sledeče: Dr. Briining in dr. Curtius sta se včeraj zvečer še sestala na ameriškem poslaništvu s Stimsonom m Meiionom. Mellon je sicer hotel danes odpotovati v Ameriko, pa ga je Hoover še dirigiral v Pariz in London. Stimson je včeraj hotel obiskati Berlin, pa se je že včeraj z nemškima držav nikoma poučil o položaju v Nemčiji. Opaža se, da hočejo Američani delovati za francosko-nem->ko zbližanje, da se s tem olajša napetost politične atmosfere v Evropi in da se ustvari ona podlaga zaupanja, ki jo smatrajo za potrebno za olajšanje gospodarske krize.
V nedeljo dopoldne je imel državni kancler dr. Briining še kratek sestanek z ministrskim predsednikom Lavalom, dočim je dr. Curtius obiskal angleškega zunanjega ministra Hender-5ona, kateri je potem sprejel italijanskega zunanjega ministra Grandija.
Radi teh sestankov se je zakasnil
začetek velike konference,
ki je bila določena na deseto uro dopoldne in katere so se udeležili: za Francijo ministrski predsednik Laval, zunanji minister Briand, finančni minister Flandin, proračunski minister Pietri, državni podtajnik s Quai d'Orsaya Ber-thelot in Francois Poncet, za Nemčijo dr. Briining in dr. Curtius, državni tajnik Biilow, mini-sterijalni ravnatelj Krosigk, za Združene države ameriške državna tajnika Stimson in Mellon, za Italijo Grandi, za Anglijo Henderson, za Ja ponsko Yosishara in za Belgijo Huysmans. Ra zen tega so bili prisotni poslaniki udeleženih držav. Laval je otvoril konferenco s par pozdravnimi besedami. Politično pomemben je bil predlog, da imajo razgovori v Parizu določili pogoje, pod katerimi naj se vrši londonska konferenca.
Nato so prosili dr. Briininga, da izčrpno ooroča o finančnem položaju Nemčije.
Dr. Briining
je v bistvu ponovil vse ono, kar je že prejšnji dan navajal, da namreč Nemčija zaradi odpovedi kratkoročnih inozemskih kreditov ne more več vzdržati zakonitega zlatega kritja. Želeti je, da prenehajo ne samo nadaljnji odtegljaji inozemskih kreditov, temveč da se tudi one vsote, ki se odtegnejo iz Nemčije, izpremenijo v dolgoročna, posojila.
Henderson in Mellon
sta izjavila, da se hočeta tudi Anglija in Amerika udeležiti take francoske akcije, ker je bilo videti, da polaga Francija važnost na to, da se prizna inicijativa Francije. V razpravi sami je govoril najprej italijanski zu oanji
minister Grandi,
da bi se tako posojilo olajšalo s francosko nemškim zbližanjem. — Prijaznejše razmere cied tema dvema državama bi bilo zelo vaz ao za to. da se ustvari taka baza medsebo.j «ega zaupanja. Skoro z enakimi besedami ji ia njim povedal Henderson skoro isto.
Nato je govoril ameriški državni tajnik Stimson o isti temi, samo nekoliko medieje. Nato je dr. Briining opozarjal na finantfte težkoče Nemčije, ki bodo vplivale tudi na druge države Evrope, kar se je oficielno priznalo tudi v komunikeju, ki izjavlja, da se težkoče v Nemčiji tičejo vse Evrope. S tem je bila končana materijalna vsebina mednarodnih razgovorov v Parizu. Kot rezultat teh
razgovorov se lahko ugotavlja: vse udeležene države priznavajo, da je za Nemčijo potrebna finančna pomožna akcija, ker je v interesu vse Evrope. Francija je pripravljena prevzeti vodstvo pri tem posojilu. Anglija in Amerika sta pripravljeni udeležiti se tega posojila. Vse države se strinjajo v tem. da naj se o lem posojilu govori na londonski konferenci, da pa je važen predpogoj za uspeh te akcije politično zbližanje med Francijo in Nemčijo.
Pariški sestanki so imeli torej bolj značaj pred razgovorov za londonsko konferenco, obenem pa so ti pred razgovori šli na roko francoski vladi, ki je iz, razlogov prestiža zahtevala, da bodi Pariz izhodišče akcije. Ti razgovori so bili končani ob 12.30.
Medtem, ko so vsi drugi ob leni času zapustili palačo notranjega ministrstva, sin ostala Briining in Curtius gosta ministrskega predsednika Lavala. Po kratki pav/.i so se nadaljevali nemško-francoski razgovori. trle-de one slovesne izjave obeh vlad, s katero naj se izrazi začetek nove ere v nemško-fran-coskih odnošajih. ki naj se začne z novim »startom«, kakor so se izražali na prvi kon-konferenci. o tej formi se razgovori šc nadaljujejo in čakajo na uspeh z. največjim zanimanjem vsi državniki, ki so sedaj zbrani v Parizu.
Komunike
Pariz, 19. julija. AA. Havas poroča: Po današnjih pogajanjih med ministri tujih držav in Francije, ki so se končala ob 12.40, je bilo izdano za liste tole sporočilo:
Predsednik vlade Laval se je zahvalil udeležencem, ki so obrazložili svoje stališče iu navedli pogoje za aranžmnn na londonski . konferenci. Laval je popisal tudi razgovore, ki iih jc imel s llendersonom in .Stimsonom, ter razgovore med nemškimi in francoskimi ministri. Briining mu jc orisal položaj v Nemčiji ter navedel mednarodna sredstva, ki bi utegnila ta položaj popraviti. Vsi prisotni tuji ministri so izrekli svojo zahvalo, ila so mogli prisostvovati lako važnim razgovorom, iu so dodali, da bodo njihove vlade skrbno iu s simpatijami spremljale možnosti podelitve podpore Nemčiji. Na željo ministrskega predsednika Lavala je bilo soglasno sklenjeno. da se bo v Londonu razpravljalo samo n finančni in gospodarski krizi v Nemčiji in o nn iliiiiroilneni kreditu, ki ga je Nemčija zahtevala.
London, 10. jul. U. Venizelos se nahaja /e ue'j časa v Londonu in je včeraj pojasnil strokovnjakom angleškega finančnega ministrstva stališče ' i rt i ie / ozirom na bolgarska reparacijska plačila. Kadi londonske konference je Venizelos svoje potovanje iz Londona odgodil na poznejši čas.
Vpliv nemške krize na Avslrijo
Dunaj, 19. julija. U. Kako je nemška finančna kriza učinkovala na avstrijsko gospodarstvo, kaže med drugim ludi poročilo avstrijske Državne banke od 15. t. m. Menični portfelj se je zvišal za 22.6 milijonov in dosegel najvišje stanje z zneskom 584 milijonov. Stanje deviz se je zmanjšalo na 344.5 milijonov. Kritje se je znižalo od 51 odst. na 49.4 odst.
Preti londonsko konferenco. Londonske konference sc bodo udeležili sledeči državniki: Zgorni: nemški državni kancler dr. Briining, nemški zunanji minister dr. Tnrliiis. ameriški državni tajnik za zunanje zade ve Stimson. V sred i: angleški ministrski predsednik Mardiuuild. angleški zunanji minister Henderson, angleški zakladni kancler Snovvdeii. Spodaj: francoski finančni minister 1'liuidin. francoski zunanji minister Brinnd, francoski ministrski predsednik Laval.
Velikanski požar pri Starem trgu
Vas Nadlesk gori - Do 10 zvečer pogorelo 12 hiš ■ Požar divja dalje Pogorela bo najbrže cela vas
Rakek, 19. jul Malo pred deveto zvečer je izbruhnil velikanski požar v Nadlesku pri Starem trgu. Podrobnosti niso šc znane.
Danes popoldne ob pol 2 pa se je vnel pri St. Petru velikanski kompleks gozda. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Požar pa je bil tako velik, da so v Rakeku videli dim čez Javornik.
Stari trg. 111. junija ob 10 zvečer. Do sedaj jc v Nadlesku pogorelo že 12 hiš, ogenj se še veeduo širi. Veliko pomanjkanje vode. Kakor se zdi bo pogorela vsa vas.
Tretja letošnja žrtev Save
f'rnu£e, 10. julija.
Danes popoldne so blizu gostilne Pod Ta-brom pri črnuškem mostu blizu Stirnovcga kopališča nn črnuški strani potegnili iz vode utoptjen-ea, katerega identiteta zaenkrat še ui dogiiitua, govori pa se, da je hil to dvajsetleten funt, domu iz. Brezovice. Natančnejših podatkov zaenkrat ui.
Predsednik vlade v Zagrebu
Zagreb, 19. jul. ž. Danes zjutraj se je pripeljal v Zagreb predsednik vlade dr Pera Živkovič. Vendar se jc zadržal na kolodvoru le malo časa in je takoj odpotoval v Varaždinske Toplice.
Novi predsednik Vincencijeve družbe
Na letnem občnem zborovanju Vincencijeve družbe za Slovenijo dne 10. julija, so delegati Vin-cencijevih konferenc soglasno izvolili /a" predsednika Vincencijeve družbe g. ravnatelja dr. Mirka Božiča.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Dunaj, 10. jul. AA. Včeraj opoldne je bila pa-1 rafirana nova jugoslovansko-avstrijska trgovinska ' pogodba, ki stopi v veljavo '20. t. ni.
Pogodba v glavnem jainči nas dosedanji izvoz v Avstrijo, /a pšenico je dosežen preferencijal 3.20 zlatih kron za 100 kg. in sicer za 5000 vagonov na leto. Za svinje je zagotovljen brezcarinski uvoz v Avstrijo preko 150 kg in brezcarinski uvoz ganga-liške pasme. Razen tega je zajamčen uvoz 21.000 mršavih svinj po carini 18 zlatih kron. Dogovorjen je uvoz svinjskega mesa v skupni višini 300 vagonov na leto. Dalje je dosežen carinski uranžman za izvoz našega vina, grozdja in sadja. Zagotovljen je , brezcarinski uvoz hmelja in bučnega olja.
Z jugoslovanske slrani, so v glavnem povišane carine na nekatere vrste papirja, dalje na i/del ke iz železa in bakra, na pohištvo in druge lesne izdelke, s čimer dobi naša industrija primerno zaščito.
Člani naše delegacije dr. Milan lodorovič. dr. Vclimir Stankovič in dr. Milan Lazarevič odpotujejo / Dunaja v Belgrad jutri.
Italijanski lisli molče
Rim, 19. jul. ž. I/ dobro poučenih virov trdijo, da se bo v najkrajšem času pričela razprava proti 4 fašistom, ki so izdali brošuro, napisano proti papežu v zelo ostrem tonu. Oblasti strogo nadaljujejo preiskavanje o atentatu na cerkev sv. Petra. Listi ne pišejo skoraj ničesar. Tribuna- nima niti komentarja. Giornale dltalia piše, da so vsi Italijani ogorčeni nad činom, ki očividno hoče šc otežkočiti že itak težaven položaj.
Major Demkovski usmrčen
Varšava. 10. jul. j. Proces proti majorju poljskega generalnega štaba Deinkovskemu je končan. I Demkovski je bil obtožen vohunstva v korist sovjetske Rusije. Obsojen je bil na smrt. Njegov od vetnik je vložil na predsednika republiko prošnje j za pomilnščcnje, toda predsednik jc prošnjo odbil . Demkovski je bil v soboto zvečer usmrčen.
Romunska kraljica Helena v Londonu
London, 10. jul. U. Romunska kraljica Helena je danes popoldne s svojim bratom, bivšim grškim kraljem Jurijem, dospela iz Bukarešta v Lotulon. Kraljica namerava zaenkrat ostati v Londonu, potem pa kupiti posestvo v bližini Iverju. — Simpatije angleške javnosti so na strani princezinje. V intervjuji.',ki ga je dala dopisniku Stara«, je iz-j javila princezinja, da hoče začeti v Angliji novo življenje in pozabiti preteklost. Svoje srce pa je pustila v Romuniji in bo štela vse dni, kolikor jih bo preteklo, ko bo smela obiskati svojega sina Mihaela. Izrazila jc tudi željo, da bi nieti sin Mihael končal svojo vzgojo v Ancjfri.

Obrtniško slavje v Celju
Blagoslovitev in otvoritev Obrtnega doma — Zborovanje Zveze obrtnih društev — Slavnostni banket
Celje, 19. junija.
Danes se je vršila v Celju slavnostna otvoritev Obrtnega doma pod pokrovileljstvom bana
dravske banovine g. dr. Draga MaruSiča. ki se je osebno udeležil slavnosti.
Celjani so pokazali, da /najo ceniti pomen te-dogodka saj je Obrtni doni v Celju prvi dom le vrste v Sloveniji s tem, da so sledili skoro brez izjeme pozivu mestnega načelnika in okrasili že v soboto zvečer svoje hiše z državnimi zastavami, kakor jc to storila tudi mestna občina,
V nedeljo zjutraj so streli z Miklavževega hriba oznanjali začetek slavnostnega dneva in kogar liso zbudili ti streli, tega je gotovo zbudila bud-lica železničarske godbe. Ob tričetrt na 8 so zastop-liki Obrtnega društva na postaji sprejeli došle goste. nakar se je razvil sprevod z železničarsko godbo ua čelu izpred postaje do Obrtnega doma v Gledališki ulici, kjer se je vršil nato pred domom koncert železničarske godbe. Točno ob 9 se je pripeljal g. ban v spremstvu gg. okrajnega načelnika g. dr. Hubada iu mestnega načelnika dr. Goričana prod dom. Takoj nato je opravil celjski opat g. Pe-•er Jurak
blagoslovitev Obrtnega doma.
|>o končanem cerkvenem obredu jc v krasnih bese-lali razložil navzočim pomen tega dogodka, potem je pa še enkrat klical v spomin dolžnosti, ki jih imajo kot ljudje, državljani in obrtniki. Poudaril je zlasti, da je ljubezen največja in najlepša vseh čed-losti, brez katere ludi najmodernejša in najnapred-icjsa institucija ne more doseči trajnega uspeha, temveč sc prej ali slej zruši.
Nato je pozdravil predsednik Obrtnega dru-siv.i g. Vinko Kukovec vse došle goste in predlagal udauostiio brzojavko Nj. Vel. kralju in vladarski lusi in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku armijskemu generalu Petru Zivkoviču in ministru za trgovino iu obrt Kunianudijti. Zahvalil se je g. opatu z.i blagoslovitev, g. banu, ker ie prevzel pro-lektorat nad slavnostjo, pozdravil mestnega načelnika g. dr. Goričana, okoliškega župana g. Mihel-čiča, komandanta mesta g. polkovnika Puriča. komandanta polka g. Kostiča, podpredsednika TOI Ogrina in tajnika Mohoriča. zastopnika obrtnih organizacij iu zadrug, posebej pa šc obrtni naraščaj, ki mu je predvsem namenjen ta dom. Nato je povzel besedo g. ban, ki je čestital celjskim obrtnikom, *<er so pokazali, kako je treba delati za skupnost in ■a moralni iu materijelni napredek svojega slami. Potrebno je vneto stremljenje za napredek in delo , duhu solidarnosti in skupnosti. Važna pa je zgra-litev Obrtnega doma tudi iz nacijonalnega stali-;ča bas v Celju, kjer so se morali slovenski obrtniki se do nedavnega časa boriti z Nemci za svoje iravice. Izrazil je željo, da bi bili celjski obrtniki zor vsem obrtnikom dravske banovine, tako da bi iti vsepovsod posnemali v delavnosti in solidarnosti.
Govorili so še gg. mestni načelnik dr. Gori-čan. župan okoliške občine Mihelčič, predsednik obrtnih zvez v Belgradu g. Života Lazarevič, zastopnik Obrtne zbornice v Belgradu g. Markovič, podpredsednik zbornice za TOI Ogrin. predsednik Obrtnih zadrug Rebek iz Ljubljane, in komandant nesta g. polkovnik Purič.
Po končanih govorih je g. ban odkril spominsko ploščo — katero je prav lično izdelala Kamnoseška industrijska družba v Celju in so na njej zapisana imena onih, ki imajo zasluge za Obrtni
dom — in
otvoril dom
ter ga izročil njegovemu iiamenu.
/a tem so si ogledali gostje razstavo Obrtno-nadaljevalne šole v Obrtnem domu, ki priča o trudu m uspehu učiteljstva v zvezi z marljivostjo učencev.
Ob pol 11 dopoldne sc je vršil v mali dvorani Celjskega doma okrožni obrtniški
zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine, ki ga je otvoril in vodil predsednik g Jernej Ložar. Pozdravil je najprej g. bana, nato zastopnike oblasti in raznih korporacij iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Sledil je referat tajnika Obrtnega društva g. Zabkarja o obrtnih organizacijah, njih dolžnostih in stanovski zavednosti. Silno zanimivo je bilo sledeče predavanje generalnega tajnika zbornice TOI jj. Mohoriča o pospeševanju obrti. Za njim je govoril predsednik obrtnih zadrug g. Rebek jz Ljubljane o davčnih vprašanjih. Naslednji referat o bodočem delu obrtnih organizacij s posebnim poudarkom o potrebi obrtnih produktivnih zadrug g. Ivana Rebeka je želo burno odobravanje pri zboroval-cih. Govorila sta "e g. Ignacij Založnik, obrtno-zadružni nadzornik, o splošnem obrtniškem položaju z oziroin na današnjo gospodarsko krizo iu g. Iglič Franc p mladostni vzgoji in stanovskem tisku. Končno jc bilo sprejetih še nekaj resolucij o vprašanjih. ki so jih obravnavali posamezni referati.
Ob 13 jc bil v veliki dvorani
slavnostni obed,
na katerem se je izreklo še nekaj zahval vsem onim, ki so si pridobili zasluge za zgraditev Obrtnega doma. Ob tej priliki je izročila šiviljska vajenka gdč. Lcdnik I let nima g. banu lep šopek v imenu obrtnega naraščaja. G. Lcčnik je potem po lepem nagovoril še izročil diplome častnima članoma gg. Vinku in dr. Vekoslavu Kukovcu.
Po zahvalnem govoru dr. Vekoslava Knkovca je govoril šc predsednik Obrtne zveze v Belgradu g. /ivota Lazarevič, za njim pa g. /adravec, podpredsednik /veze obrtnih društev proti raznarodovanju obrtniškega naraščaja. Na koncu svojega govora je napil vsem zastopnikom obrtništva.
rotem je govoril še g. loško Bizjak, upravnik mestne osnovne šole in vodja obrtne nadaljevalne šole. Na vse zadnje sc je oglasil k besedi še g. ban. ki je poudarjal potrebo sloge za dosego vsakega cilja, predvsem pa, da naša država omogoča posamezniku in posameznim ustanovam, da se svobodno razvijajo, kar je v veliki meri zasluga našega viteškega kralja. Mi smo si priborili svobodno državo z velikimi žrtvami in ni jc žrtve, ki jc ne bi doprinesli v ta namen. Sai smo spoznali, da je to v našo veliko korist. Gospodarska osamosvojitev ic predpogoj za narodno osamosvojitev Nehote se nain vsili paralela med našim In goriškim obrtništvom, ki je prišlo do istega spoznanja. Čestital je Obrtnemu domu in njegovemu predsedniku k uspehu. ki so ga dosegli z železno voljo. Po njegovem govoru jc godba zaigrala državno himno. S tem je bila slavnost zaključena.
Junaško dejanje služkinje
Rešila smrti majhnega otroka, loda pri tem «anu našla smrt.
17 letna služkinja Roza llirsch z Dunaja je bila na dopustu pri svojem stricu v vasici Absdorf v okolici Dunaja. Te dni je šla z malim svojim br»-trancem, ki je star komaj tri leta in pol, na kolodvor naproti svoji teti. Na kolodvoru pa se je mali splazil skozi zapornice na tračnice ravno v trenutku, ko se je bližal brzovlak. Roza je stekla za otrokom, vendar ga je mogla pravočasno zagrabiti le še z eno roko. Njo samo je lokomotiva brzovlaka vrgla po tleh, pri čemer si je povsem zlomila levo zgornjo laket. Dečka, katerega je krepko držala, jc pri padcu potegnila s seboj. Dobil je precej težke poškodbe, vendar ne snirlnonevarne, dočim je Roza med prevozom v bolnišnico umrla.
Blagajnik najel roparje, da so ga napadli
Negotin, 18. julija.
Veliko senzacijo je zbudil drzen roparski napad, ki je bil izvršen nad občinskim blagajnikom Jovanom Stujkovičem v njegovem stanovanju. Slučaj so takoj začele preiskovati oblasti in Stajkovič je moral opisati ves dogodek. Pripovedoval je, da so roparji izrezali iz okna precejšen kos šipe in na ta način prišli v sobo. Nato so ga začeli tolči in ga tolkli lako dolgo, da jim je izročil ključe občinske blauajne. Roparji so nato oropali blagajno in izginili v noč.
Oblaslom pa se je zdelo vse skupaj zelo sumljivo. ker se je Stajkovič precej zapletal v protislovja. Ko mu je zmanjkalo laži, jc kar nu lepem priznal, da je napad inscenirnl on sum, da bi s tem zabrisal velike poneverbe, ki jih je izvršil z
občinskim denarjem. Vendar je poleg tega okrivil tudi predsednika občine in občinskega delovodjo. Povedal je, da so so skupno dogovorili, da bodo fingirali napad na občinsko blugajno, Oenur pu da so ni medsebojno razdelili. Občinski predsednik in delovodja pu odločno zanikala kuj takegu j in trdita, da je Stajkovič v zadnjem času živel j silno razkošno, da ni redno zahajal v pisarno in i da je sploh ravnal z občinskim denarjem, kakor j bi bil njegov. Preiskava na stanovanju občinske-I ga predsednika in delovodje ul razkrila ničesar. | Zaenkrat so aretirali le Stajkovjču, njegovo ženo I In hčerko.
Velik zbor kmetov v Kraljevcu
Vsaki 19. Nemec dobiva trajno podporo
Nad tO milijonov poclpiranih — Skoro 1600 milijonov marh gre za podpore — Nad 25 marh na glavo prebivalstva
llrrlin. Iti. julija, s. Državni statistični ura I je pravkar objavil statistiko o podporah, ki jih je država izdala v letu 1I)2».'80. č'e seštejemo vse pvlpiiance v omenjenem času, dobimo visoko število na I lo milijonov, Skupni izdatki z.a podpore so znašali 1578 milijonov.
-številu o-eb, ki so dobivale stalno podporo o I občin in občinskih zvez v proračunskem leiu t i 12! 1.30, je znašalo 'ijOO.OOO. Med toni i je bilo 78.000 vojnih invalidov. 725.60(1 socijalnih renlni-l-iiv, 376.000 malih renlnikov in 1.578.000 drugih podpore potrebnih. V primeru s prejšnjim letom pomeni lo povišek za 272.000 eseb. Medtem ko se število pndpirhnih vojnih invalidov In renlnikov ni dosti iz.premenilo. se je pil skupini ostalih po-rebnih »levilo padpiianih strank močno zvišalo. Število Irujno podpiranih je do konca marca 1031 poskočila na 1,030.166 in do konca maja 1931 na 1.071.463. Skupno število pnipiranih oseb se z 31.
Pustolovec s 3000 ženskimi slikami
Dunaj, IS. julija.
Dunajska kriminalna policija je danes prišla ua sled nevarnemu pustolovcu in goljufu, ki jc do 14. julija stanoval v nekem hotelu v notranjosti me-sta iu je potem, ko je policija zvedela za njegove pustolovščine, brez sledu izginil.
14. julija se je nenadoma pojavil v neki dunajski b.iuki in predložil pismo glavnega ravnatelja nekega velikega budiinpeštanskega podjetja. V pismu je bilo naročeno, naj banka izplača osebi, ki io predložila pisino, brez nadaljnjega 4700 frankov. Ko se je pozneje banka informirala pri ome-ljeneni ravnatelju, je seveda zvedela, da je bilo pi-šino ponarejeno. Toda Gcorg Kahane, tako se namreč imenuje prelrigan pustolovec, je medtem že izrinil.
L. 1020. si je Kahane dovolil pustolovščino večjega sloga. / raznimi goljufivimi manipulacijami si je pri nekem podjetju pridobil 100.000 šilingov, katere pa je kaj hitro zapravil z neko žensko v St. Moritzu. Ko mu je pošel denar, je prišel na imenitno idejo. Pri nekem fotografu v mestu jc opazil v izložbi sliko lepega dekleta. Dal si je napraviti 3000 odtisov. Nato pa je v adresarju poiskal naslove nič manj kot 53.000 bogatili Aineričanovč Na vsakega izmed teli se je obrnil s prošnjo z;i malo podporo, češ, da se ue more noročiti s siromašnim, toda lc-
marceni 1931 lahko ceni na približno 3 milijone. Torej pride povprečno na 19 prebivalcev oseba, ki • je bila trajno podpirana iz javnih sredstev.
Število slučajev, v katerih so potrebni dobili enkratno podporo, je znašalo 5 milijonov. *V zavodih in raznih ustanovah ler po družinah je bilo lela 1929 30 oskrbovanih prehodno 1.013.36-2. trajno pa 362.162 oseb .Deželne podporne zveze t. j okrožja in province so oskrbovale v omenjenem času 465.546 oseb. Skupno je bilo le laj pudpirn-nih okrog 10 milijonov oseb.
Stroški za vse le podpirence so znašali, kakor smo že omenili, v računskem lelu 1029/80 eno milijardo 578 milijonov državnih mark, okrog 120 milijonov mark več kakor v prejšnjem računskem letu. Ako bi vire za le podpore razdelili enako med celokupno prebivalstvo Nemčije, bi moral, plačati vsak Nemec po 25.29 mark.
pim dekletom, katere sliko prilaga, ker obema primanjkuje sredstev. Toda predno je pisma odposlal, so ga aretirali, a takrat se jim je še srečno izmazal. Sedaj ga še niso prijeli, vendar so inu dnevi svobode šteli. Manjka mu namreč desne roke, radi česar se ne bo mogel dolgo skrivati.
Čakovcc, 10. jul. AA. Danes je bil v Kraljevcu
velik zbor Karla Kovačcviča za vse spodnje Medji-
murje.
Kraljcvac je v jako svečanem razpoloženju in s prisrčnim veseljem sprejel velik sprevod Medji-niurjev, ki so vse dopoldne prihajali z godbami in državnimi zastavami na čelu. Razen rednih vlakov jc pripeljal zborovalce v mesto tudi posebni vlak iz Kotoribe, ki ga je na postaji sprejela godba, nakar so kmetje z godbo in zastavami na čelu krenili proti sejmišču, kjer je bil zbor. Posebno slavnosten je bil prihod Karla Kovačeviča, s katerim jc prišlo tudi 0 bivših narodnih poslancev bivše IISS.
Pred sejmiščem je bil postavljen velik slavolok. okoli njega pa državne zastave, a na njem je bil napis: Živci kralj, živci narod!
Na zborovališču ie bila govorniška tribuna, vsa okrašena z zelenjen in državnimi zastavami. Sredi nje pa ie bila postavljena velika slika Nj. Vel. kralja. Pred iribuuo jc bila velika državna zastava, pod katero so posamezne skupine prihajale na zbor. Vec kakor -I tisoč ljudi se je zbralo okoli tribune.
Neposredno pred otvoritvijo zbora je godba zaigrala državno li>111110. /bor se jc začel malo po 10, otvoril pa ga ie Ju raj Cižmašija. V svojem govoru je pozdravil vse navzoče ler nato predlagal za predsednika /bora Ivana l isaja. bivšega narodnega zastopnika, ki jc predsedstvo sprejel. V sfrojem govoru je naglasih da prebivalstvo tega kraja zdaj lahko odkrito pove iu dokaže, kako Medjimurje ljubi svojega kralja in Jugoslavijo. Nato je predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in banu. Njegov predlog je bil burno sprejet. Nato je povzel besedo Karlo Kovačevič.
V svojem govoru jc Kovačevič orisal, kako je bilo pred (t. januarjem, kakšno neznosno stanje je vladalo v državi, dokler ni prevzel naš junaški kralj vlade v svoje roke in sklenil, da ne sme biti več posredovalcev med kraljem in narodom. Bratje.
je rekel Kovačevič, nekaj jih je, ki so šli Cei mejo, da našim neprijateljem izdajo svoj lastni narod iu da pljunejo nanj. (Burni vzkliki: Dol z izdajalci! ) Vprašani te izrodke, v čigavem imeiiu govore, kdo jili je poslal in kdo jim je dal mandat. (-Nihče! Oni ne govore v nikogar imenu!' so se začuli buriti protestni vzkliki.) Tudi taki so, ki očitajo, da smo se mi Hrvatje odrekli svoji zastavi. Da, mi smo doprinesli to žrtev tA napredek vsega jugoslovanskega naroda, toda tudi Srbi so v isti namen žrtvovali svojo s slavo ovenčano zastavo.
Nato vzame Kovačevič v roke državno zastavo in reče: .Poglejte jo! Iste barve so, kakor prej. I Hrvati i Srbi i Slovenci imajo svoje barve v skupnem objemu v nezinagljivem edinstvu, Stjepan Radič je rekel: Rešitev je v geslu: kralj in narod. I11 dalje je rekel: Takega kralja ni kakršen je naš. To je rekel na smrtni postelji iu to je njegova oporoka. V naš blagor je Nj. Vel. kralj prevzel nase težak križ. Pomagajmo mu s svojo slogo, ljubeznijo in uda-nostjo, prvemu jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karagjorgjevieu. Živel kralj!	"'"''
Skupščina burno vzklika: Živel kralj! Godb;V" zaigra državno himno.
/a Kovačevičem je govorilo še več drugih govornikov. Na koncu zborovanja je bjla soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim pravi:
/ veseljem spremljamo za nas krnele iu meščane koristno in pošteno delo kraljevske vlade pod vodstvom generala Petra Zivkoviča, ki ga tu zbranih 4 tisoč Medjimurcev, lirvatov-Jugoslovanov, prosimo, naj še nadalje pomaga našemu junaškemu kralju Aleksandru I. ua čelu njegovih prvih sodelavcev. Dosedanje delo vlade po intencijah Nj. Vel. kralja ie pokazalo, da je vredno našega popolnega zaupanja, ki ga mi tu javno izpovemo.
S tem je bil zbor zaključen in zborovalci so se med vzklikanjein Nj, Vel. kralju, kraljevski vladi in Jugoslaviji počasi razšli.
uda nesreča matere
Sinčeh sc ie po nesrečnem naključju obesil, mati pa je iz obupa
izpila raztopino sode
gugalnlci. Medtem, ko matere ni bilo na njivi, je poskusil splezati iz gugalnlce, pri tem pa se je zapletel z glavo med vrv in obvigel na njej. Bij je čuljn. V borni kočici je živela štiričlanska družina mrtev, Vsj poskusi nesrečne matere, da bi ga
Vagrdnn, 18. julija. Včeraj popoldne se je pripetila pretresljiva nesreča, ki je zbudila po vsej okolici mnogo so-
Cerkev se je podrla
12 mrtvili.
Santiago, 10. jul. j. V Juan Fernandezu se je med silnim viharjem porušila cerkev. Pri tem je našlo smrt dvanajst oseb.
Ponarejeni šilingi
Dunajsko Novomeslo, 10. jul. s. Zadnje dni so prodajalke, ki prodajajo na Glavnem trgu, prijavile policiji, da kroži ponarejen denar. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da posebno ob tržnih dnevih krožijo večje množine ponarejenega denarja. Zaplenili so več ponarejenih bankovcev po 5 šilingov, kakor tudi kovane novce po I šiling in pol šilinga. Bankovci po 5 šilingov so izborno posrečeni. Novci po 1 šiling se na prvi pogled poznajo, da so ponarejeni, medtem ko so polšilingi izborno ponarejeni. Doslej policija ponarejevalcev šc ni mogla izslediti, prepričana pa je, da imajo ponarejevalci svojo delavnico v Dunajskem Novem mestu 6amem.
Stanislava Tontiča, In sicer mati Itadojka, 11 letni sin Tomislav, triletna Živana in 18 mesečni sinček Andrej. Oče dela 1111 Francoskem in pošilja vsak mesec svoji družini prihranke.
Včeraj popoldne je Sla Itadojka s svojimi otroci na polje. Sin Svetislav je gnal živino 1111 pašnik, ostala dva otročiču pa je mati spravila y gugalnico. ki jo je obesila med dva grma, Otroku sta kmalu zaspala. Medtem, ko je Itadojka delala na njivi, se je mala Živana zbudila, splezala z gu-galnice na tla in odšla k svojemu bratu. Mati Ha-dojka, ki je bilu v skrbeli, kam je izginili), je odšla za njo in jo našla pri bratu, ki je napajal živino. Pomirjena se je vrnila k gugalnici, kjer je ostal mali Andrejček. Tu pa je naletela 1111 pretresljiv prizor. Mali Anderjček je visel obešen ob
Pred državljansko vojno na Kitajskem
Peking. 19. jul. j. Nu Kitajskem grozi izbruhniti državljanska vojna. Komunistični general Shi-Hiu-San je zbral v Sli iu-Kiu-Vangu čisto v bližini železniške progo Peking—Hankovv armado, broje-čo 60.000 mož. Maršal Cnngsiljang pa je zbral pod svojim poveljstvom 100.000 mož, da jih skupno z niandžurskinii četami pošlje proti Shi-Hiu-Sanu. Bojni načrt komunističnega generala je Se neznan. Domnevajo j>a, da nameravajo komunisti vdreti tudi v drugo provinco in lani vpostaviti boljševi-viŠko gospodarstvo.
Kakor se doznava. bo Čangkajšek izdal v kratkem nov dekret, s katerim bo zelo ostro 110-stopil proli boljševikom. Baje bodo v dekretu označene silno visoke kazni za pristaše boljševizmu. General Cnngkajšek je trdno odločen, z brezobzirnim bojem povsem zalreti komunizem 1111 Kitajskem.
spravila k življenju, so ostali brez uspeha.
Ko je mati videla, da je ljubljeno dete mrtvo, je kakor vsa iz uma stekla v vas proti železniški progi, da bi se vrgla pod belgrajski brzovlak, ki j:! imel priti v tistem času, Toda k sreči je prišla prepozno; tik pred nosom je vlak odpeljal mimo. Nato je zdivjala domov, ne da bi s kom spregovorila besedico. Doma je Izpila precejšen kozarec raztopine sode. Takoj so poklicali zdravnika in je upanje, da bo nesrečna mati ostala pri življenju, čeprav je dobila težke notranje poškodbe. Leži na postelji poleg svojega mrtvega ljubljenčka in neprestano jadikuje: Jao, sinko, da inajka ne more s teboj.,.«
Umrla nam je nad vse ljubljena mamica, stara mamica in tašča, gospa
Kristina Bayer
roj. Vidi c vdovela Dečman
danes 19. julija ob '/t 14 popoldne v 95. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni.
Pogreb drage pokojnice bo 21. t. m. oh pol 15 iz hiše žalosti Ambrožev trg št. 10 na pokopališče k Sv, Križu.
Blagupokojnico priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 19. julija 1931. Žalujoči sin
ANTON DEČMAN in RODBINA.
Brez posebnega obvestila.
fttov. '>',).
■»SLOVENSKI LIST., dne 20. julija 103f.
SI ran 3.
Ljubljanska nedelja
V pričakovanju nogometnih iger spopad v Mostah —
Ljubljana, dne M), julija.
Bojazen vseh, ki / le čez (eden ]>o pisarnah in raznih delavnicah, da bo današnja nedelja deževna, kakor je vse kazalo, se ni uresničila, čeprav bi hLI izdaten dež nujno potreben. Upanje vseb. ki jim je nogomet milogo več. kakor prvim, je f.e dopoldne usihalo: dežja ni, nikakor ni, torej kako naj se reši ugled slovenskega športa? Res v.eseJo je bilo razpoloženje dopoldne med rednimi polel-nimi nedeljskimi uhajalci iz mesla, ros potrto je bilo razpoloženje med rednimi obiskovalci nedeljskih nogometnih tekem. Ampak prvi so imeli že vso srečo zagotovljeno, drugim je ostalo samo le je majhno skromno upanje...
Današnja nedelja jo imela povrhu vsega še eno lepo in dobro stran: danes namreč ni bila na policiji prijavljena uiti ena tatvina. Za lako veliko mesto, kakor je Ljubljana, ji' to precejšnja redkost, ki se že dolgo ni dogodila. Je pa to uspeli številnih racij, ki so .se zadnje dni redno vršile.
Niti najostrejši zakoni in niti najstrožje kazni pn ne morejo preprečiti raznih ekscesov alkoholizma, ki se žalibog še vedno ponavljajo v vsaki noči na nedeljo. Tako je prišlo ponoči v M ust a h do krvavega spopada, 20 letnega delavca Alojziju Frana iz ptujske okolice je njegov tovariš napadel ob pol eni ponoči v Vodmalski ulici. Napadalec je počakal Krasa za vogalom In ga z žepnini nožem sunil v hrbet. Povzročil mu je precej globoko jn krvavečo rano pod levo lopatico. Policija ie poklicala reševalni avto. ki je Krasa prepeljal v bolnišnico, v bolnišnici so Frusu rano -zašili in ga kmalu nato izpustili iz bolnišnice ter ga poslal v
—- Nedelja brez tatvin — Krvav Pretepi, nesreče . ..
domačo cskrbo. Kras dalj časa ne bo mogel delati. Policija je izsledila ludi napadalca v osebi 2(>let-tiegu delavca Ivami Duha iz okolice Dolnje Lendave. Duh pravi, da je zabodel Krasa v silobranu, ker so la in njegovi tovariši metali nanj kamenje. Duh je bil izročen sodišču.
Danes popoldne je v Draškovi gostilni v Bohoričevi ulici udaril nekn Karel .1. 22 letnega de lavca Maksa Jelnikarja z vrčkom po glavi in ga nevarno poškodoval.
V bolnišnico so danes pripeljali še rrc dru-llilt ponesrittencev. V Zalogu je padel z neke stavbe v soboto popoldne 58letni zidar Ivan Dukič, doma iz Kaslva. Dobil je težke notranje poškodbe. — Hudo ranjen je bil snoči posestnikov sin, delavec Peter Paluga iz Zugorice 114. Tega je v Zagorici v pretepu udaril s kolom po glavi neki Franc P. iz Križne vasi. Petru so pričeli krvaveti možgani in so ga ljudje nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno in skoraj ni nobenega upanja, da bi mladenič okreval.
Z lestve je padel v Ivanjem Selu pri Lo-gatcu 50 letnu Antonija Švigelj in se resno poškodovala tla glavi. '20 letni l\an škafar, učitelj na osnovni šoli v Totuišlju, je ličil z nekim kolesarjem iu se pri padcu poškodoval po obrazu.
Pri nakladunju kamenja se je resno ponesrečil 37 letni državni cestar Franc Zakrajšek i z Trebnjega. Poškodoval se ie po glavi in po vsem telesu.
V.si ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
NEDELJSKI ŠPORT
Lep uspeh Ilirije proli Hajduku
Mariborska nedelja
Na hribih in v vodi — Pogrešano dekle — Razburljiv incident
Maribor, 10. julija 1931.
Po običajnih mariborskih nedeljskih tirih: planine in otok za mlajšo generacijo, vinoloči in druga okoliška osveževališča in razvedrilišča za starejšo generacijo, ki ima športne in podobne potrebe in onluziazine že izdavita za seboj. Na otoku je bilo danes precej gostov iz sosednje Avstrije.
Bukve javnega zanimanja beležijo sicer: 27 letna Frančiška Drahlschneider je (i. I. m. z jutranjim vlakom odpotovalu v smeri proti Zagrebu; s seboj je vzela vse perilo in obleko. Odtlej ni za mladenko nobenega sledu. Starši so šli povpraševal na lior/.o dela, če je bila kakšna služba v Zagrebu prosta ■— dekle je namreč izginilo od doma pod lo pretvezo —, kjer so jim pa pojasnili, da o kakšni službi v Zagrebu ni bilo nobenega povpraševanja. Ker se slični slučaji iz-gino/ja mladih deklet v |ioslednjeni ča.>u zelo ponavljajo,. obstoja pri mariborski policiji domneva, da gre v predmetnem slučaju za žrtve trgovine z dekleti. Dekle je bolj šibke postave, plavolasa in okroglega obraza.
Nemalo razburjenje med pasa nt i v. gotovem rlelu magdalenskega predmestja je povzročil incident, ki bi v danem slučaju lahko imel težke posledice. Iz \Valtove ulice sem je pridrvel splasen "kolij ter se zapodil v smeri proti Komenskega uliti in naprej po Frankopanovi ulici v Valvazorjevo, Kjer se je nekemu mladeniču posrečilo, da ga ie ustavil. Ljudje so zbegani bežali na vse strani in
na Frankopanovi ulici je malo manjkalo, da ni splašena žival pomandrala nekega dečka. Ušel je Štefaniji Graif, služkinji iz Pobrežja, izpred \Vnt-tov« 7. Splašil se je ob ropolanju nekega motorja.
Drug razburljiv dogodek se je nudil pasan-toin <b Aleksandrovi cesli. Kolesar l.udovik Zamer, po poklicu kleparski pomočnik, jc na Trgu Svobode podrl na tla 70lelno starko Marijo To-polnik; revica je začela krvaveti ler je obležala \ nezavesti. Mariborski reševalci so jo prepeljali v mestno oskrbništvo.
Moštvo mariborskega reševalnega oddelka je bilo danes precej zaposleno. 72 letna Ivana Krušnik je šla včeraj zvečer okoli 10 ob železniški progi v Studencih. Nenadoma je iz ozadja pridrvel vlak, katerega starka, ki je mulo gluha, ni slišala. Vlak jo je zgrabil, pri čemer je po (.rečnem naključju padla na stran ter si pri padcu slrlu desni pcdlaket. Revico so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Njeno s'aujo je zel) resno. — Pri košnji je palel na ko-=o 2" letni hlapec Ludovik Renner iz Cirknice pri št. TI ju ter si prerezal roko pod komolcem. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. -- S hleva ie nadel 81 letni bivši okrb-nik Jožef Kranjc; starček je na lestvi izgubil rav-noicžje — nosil je krmo — ler zadobil pri padcu nevarne notranje poškodbe. — 60letna dniiiarica Terezija Janže iz Selnice ob Dravi je padla nn dvorišču tako nearečno, da si je pri padcu s?rio desno ključnico. Ponesrečeuko so motali prepeljati v splošno balnišniro.
Številni požari
Med Adlešiči in Vinico ležijo veliki gozdni kompleksi, ki so privatna last. V Bukovju je zadnja leta sekira napravila marsikatero jaso. Za od-peljanini lesom in drviiii pa je, ostala še marsikatera skladovnica drv, posebno pa vsevprek suhega dračja. Nn kakršenkoli način že. zgodilo se. je, dn je začelo tam goreti in sedaj — po poročilih iz Aillešič - gori ži: teden dni. Na pomoč so bili poslani delavci iz ("'momlja, ki v dveh skupinah skušajo ogenj ustaviti s tem, da kopljejo jar-'<e in delajo preseke. Obseg pogorišča in nastala škoda še ni ugotovljeni!.
V Valpovu pri Osjeku so v petek popoldne otroci povzročili velik poiur. ki se je radi velike vročine v kratkem času razširil na Iri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Otroci so sc igrali v hlevu, zakurili ogenj in nato zbežali. Gasilcem
Belihrajini grozi lakota
Črnomelj, 10. julija.
Ker je v Beli Krajini kraški svet, se občuti sušil veliko boli kakor po drugih krajih. 'Zadnji dež s ločo smo imeli 21. junija. Toča |e pobila mnogim ves pridelek. Nn vinogradih se bo poznalo več let. ker je les ves razbit. Toča jo padala, debela kakor kurja jajca. Kar ni toča pobila, bo sedaj suša vzola. Ker zadosti dežja že nismo imeli od maja meseca.
Druge krme ni nič. olnve nič. Ž i vinu nima, in kakor se vidi, ne ho imela nobene paše, Ravno tako ni živeža za prešiče, Prešiči po II) tednov stari se prodajajo beri in piši po 40 Din. In š« teh ni mogoče prodali. Kmetje so sj že začeli medsebojno pomagati. Koljejo sumi knr doma in prodajajo večinoma brez denarja kg po 10 Din svinjino in teletino. Ljudstvo je obupano, ker je že itak zadolženo. Nujno je potrebno podpore.
U
Družba JURIJA
DunaiSka cesta St. 46
Premog Drva
2820
Koks
se je po težkem naporu posrečilo, da so požar lo-kalizirali. Zgorele so vse tri hife z vsemi gospodarskimi poslopji In živino vred.
V petek zvečer okrog osmih je v državnem gozdu pri Dubravu izbruhnil požar. Ognja niso takoj opazili, ko pa so ga, so zazvonili po vseli oko. liških vaseh plat zvona. Požar se je hitro širil, zato je bilo gašenje silno težko in naporno. Gasili so vsi kmetje iz okolice in šele ob dveh ponoči se jim je posrečilo, da so zaenkrat požar lokalizirali.
Iz Splita poročajo o velikem gozdnem požaru, ki že tri dni divja v bližini Drvara. Kljub temu, da je orožništvo alarmiralo vse kmečko okoliško prebivalstvo, ki je stalno na delu, se jim vendar še ni posrečilo pogasiti požara, ker hud veter sproti uniči vse delo.
»Ilustracija« štev. 7
jc pravkar izšla s sledečo vsebino; Poletje .— Metulj v legendi, v naravi in stekleni metuljčnici. (B. Orel.) — Na športni univerzi (Drago Ulaga). / velesejmske umetnostne razstave v juniju 1031 (R. L.).,— Slovenska vas — muzej. Za našo gospodinjo. Slovensko letalstvo. — Cilji Aerokluba.
Ali je v Ljubljani letališče potrebno? (Dr. Stane Rape). — Novi motivi (Franc Ktašovec). — Novi zrakoplovi in itjili tehnično delo (ing. Anton Ku-helj). — France Tratnik petdesetletnik. — Iz narodnega gledališča v Ljubljani. — /enitev Yussufa Khana. Roman (F. Heller). — Iz vsega sveta. — j Moda in film. Biološki oddelek pri Ufi. — Char-lie Chaplitt: Luči velemesta . — Grafološki kotiček. — 1/ moderne arhitekture, — Romantična arhitektura. — Slovenske zračne linije. — Nove knjige. — Nasiovna slika na ovitku: M. Bambič: Ikarus (akvarel). — Zahtevajte ilustracijo« v vseh javnih lokalih! Uprava Ilustracije-, Ljubljana, Kopitarjeva ul. o/I.
Kriza zakona v Angliji
še nobeno leto po svetovni vojni ni bilo v Londonu sklenjenih tako majhno število zakonov kakor letos. Po cenitvi civilnega urada in cerkvenih oblasti zaostaja dosedanje število porok v letu 1931 za 00 odstotkov za povprečnim številom
Ilirija : Hajduk 3 : 3
Žoga jc okrogla. To je star pregovor, ki jc že dostikrat obveljal. To smo pričakovali tudi v včerajšnji igri. Kajti dobro smo vedeli, da Hajduk ne bo imel lahkega posla, akn bo moštvo helo-zelenih
zaigralo lako, kakor zna. Lc žal, dn so domačim pričeli igrali šele v drugem polčasu. Samo la polčas je zadostoval, da je bil strt odpor llajdukov-tcv. Nismo pa pričakovali, da bo tekma končala na ta način. Kajti igralci Hajduka so, ko so videli, da jc pričela gospodariti Ilirija, izgubili živce in pričeli igrati ostro. Sodnik je nekajkrat izgubil igro 7. rok in oškodoval domače moštvo. K sreči se je pa vedno kmalu znašel. Pri boljšem sodniku, ki bi igro obdržal v rokah ludi v kritičnih situacijah pred vrati Hajduka, bi Hajduk danes ne rešil točke.
Napovedovali smo, da bo današnja tekma gotovo ena najlepših iger v tem liginem tekmovanju. Nismo se motili. V prvem polčasu so Hajdukovci s svojimi divnimi kombinacijami absolutno gospodarili na polju. Takih kombinpcijskih pote/, ni zmožno pokazali nobeno moštvo v državi. Celo v Evropi je malo takih moštev. Z lahkoto so prcigra-vali krilsko vrsto Ilirije in ustvarjali kritične situacije. Preccj so streljali, toda marsikateri mojstrsko usmerjeni strel je šel mimo prečke v out. V prvem polčasu, ko ni bilo krilske vrste Ilirije, sc je bilo
bati katastrofe.
Trd ni Janez pa ie reševal. Vse drugače je pa bilo v drugem polčasu.
Kar naenkrat sc je znašU uamreč krilska \ s:t liirijc in pričela energično potiskati Hajdu-c nazaj, napad pa zalagali z uporabnimi žogami. Domače moštvo je bilo kakor prerojeno.
Hajduka ni bilo več nn polju.
Nasprotno je pa Nacc v sredi z Lahom, Omanom in Unlerjem pričel tako kombinirali, kakor so Hajdukovci v prvem polčasu. Tako lepe igre Iliri-jani še niso predvcdli. Občinstvo je pričelo glasno bodriti svoje miljence. Napad za napadom sc je valil proti Hajdukovim vratom in lc redko je prodrl Hajduk na polje Ilirije. Krilska vrsta, ki je preje samo hranila, je kar naenkrat prišla v napad. Glej čudo! Hajduk, ki jc preje prevladoval ua polju, se takorekoč igračka! z llirijani,
ie pričel braniti.
Kragič jc še! takoj pomagati srednjemu krilcu Po-dujetu. Vsakomur je bilo jasno, da sedaj Hajduk ne bo nič več dosegel. To »o vedeli tudi igralci Ilirije in energično napadali
Od igralcev Hajduka bi omenili predvsem Benčiča in Bonačiča v napadu, Marušiča v krilski vrsti in Mikačiča v obrambi. Na teh štirih igralcih sloni vsa slava Hajduka. Nasprotno bi pa od domačih igralcev ležko koga posebno pohvalili. Vsi so bili dobri in vsi enako pripomogli lc lepemu uspehu. Celo Nace je danes igra! s svojimi zvezami Posebno Doberlcta je pametno pošiljal v ogenj. Kaj pomeni Benčič /a Hajduk, sc ie najbolj videlo potem, ko jc bil izklpičen iz igre Ne ene akcijc proti golu ni Hajduk več izpeljal. Potek igre: Ilirija prične proli solncti. Že \ 4. minuti ima lepo priliko, katere pa ne izkoristi. Igra valovi. Hajduk krasno kombinira. V šesti minuli Alarušič podre Pfciferja. ki obleži. Kazenski '.Irci brani Čulič. V deveti minuti Benčič lepo preigra, centrira, toda Janez reši v kot. ki ostane neizrabljen. Opaža s« nesigurnosl Untcrja, ki se lovi med kombinacijskimi potezami Bonačič, Lvmošič, Podnje V trinajsti minuli težok faul nad Lahom v 16 m prostoru, sodnik nc prizna. Hajduk reši v kot. lce krasno strelja in
I : (I zn Ilirijo.
II. prične ostro napadali. I. je stisnjena popolnoma v obrambo. Krasne kombinacije. V Joni prodre Benčič, poda na sredo in Bonačič izenači 1 :1. II. še vedno napada, kombinira, L gleda. Benčič brez težave prodira po krilu iu centrira na sredo. K sreči II. slabo strelja. Parkral Milic lepo brani. V 21. min. je Brglez faulan. L, ki se je nekoliko znašla, zopet popusti, ker ni nikjer krilske vrste. Za malo skremembo poskrbi v 21. minuti čulič. lce je bil faulan, osler strel, čulič koutaj brani in pri tem pade na tla ter obleži. Po pur trenutkih se dvigne, kur je vzbudilo voselost. V 22. min. zakrivi Brglez faul na Bonačiča. Iz kazenskega strela preide Hajduk v krasno kombiniranje, kar I. samo gleda in že je 2 :l. Ta gol je zakrivila obramba. I. Igra samo po levi strani, ker Marufrič vse drži. Izleti I. v polje II. so le redki in predvsem nesmotreni. Z ostrim startom pobero branilci in krilci H. vso žoge. II. igralci se prerekajo celo, kdo bo metal aut. V 30."min. ostane sijajni! prilika radi nesporazuma (Nace Doberlet) neizrabljena. Par prodorov z ene kakor druge strani konča v autu. Nikačir parkral ostro starla, česar sodnik ne prepreči. Zopet II. krasno kombinira, I. samo gleda. Mulo spremembo nudi slab met auta po Omanu. Benčič in Lepiešič lepo stre ljata, toda vse gre lik mimo prečke. V 41. minuli kot proli 1. Nikolič 1'aula Načeta, ki strelja potem kazenski strel, toda čulič neverjetno brani. V 14. minuti Benčič preigra Pogačnika, strelja in že je 3:1. Benčič zopet vozi, toda Oman reši v kol, ki pa ostane neizrabljen. Sodnik ne gleda na uro in odžvižga pol minute pozneje.
DRUGI POLČAS.
II. prične, toda I. je takoj v polju II. Takoj se opazi, du igra I. veliko bolje. Pogačnik se nenadoma preigra. oster slrel na u'ol zgreši cilj. Nepotrebno igračkati je pred vrati I. ustvari kritično situacijo, ki jo Brglez reši v kot. Žogo. ki jo vrne v II. polje, prevzame Pogačnik, poda Fajfarju. Zveza I. ni ua mostu, situacija postane neizrabljena. Kazenski slrel proti II. pošlje Pogačnik v itul. L se čezdalje bolj uveljavlja. V 10. min. laul na Bakotiču. Kazenski strel ujame Lemežič, ki strelja v aut. Slika igre ni več iako enostranska. Janez reši v 17. min. v kol, ki ostane neizrabljen. Tudi Doberlet se izkaže kol borec. II. se je pričel braniti. Kragič pomaga v krilski vrsti. V 28. minuti Nace preigra Doberlela, ki pošlje neubranljivo v mrežo.
3 : 2.
Krilska vrsta I. prihaja čezdalje bolj do veljave. IJnter krasno podpira napad. Radi ostre igre in silnega hrupa izgubi sodnik igro. Lepo priliko pokvari v 32. min. s leni, dn je žvižgal faul, ki ga pa ni bilo. V 34. min. prodre Benčič, ga ustavi. Benčič se spozabi in udari po Brfzlczu. Sodnik izključi oba. Borba je čezdalje bolj ostra. Igra se zu izenačenje. Vseli 10 igralcev II. se brani. Vsaka žoga gre v attl. Še celo Letnešič se spozabi iu ustreli žogo med občinstvo. II. z vsemi sredstvi brani rezultat. Žoga je samo še v autu.
liadi lega izgubi II. vse simpatije občinstva, V II minuti dobi nenadoma Nace žogo, driblja, osler slrel iz daljave 30 tu konča \ mreži.
.1 : 3.
Navdušenje občinstva je nepopisno. II. jc: iz-uubil uliivo. Se par aulov in konec je gniudiozne borbe. Navdušeno občinstvo je vdrlo na itirišče in na lamcnili neslo igralce Ilirije, še dolge po koncu je veilisočgluvu množica viharno pozdravljala moštvo Ilirije.
Coneordia : Primorje 7:2
Zagreb, 19. jul. z. Danes jc ic vršila tukai z zanimanjem pričakovana prvenstvena tekma med Concordijo in Primorjem Po predigri Hajduk Ma kabi, ki je končala, s 5:1 11:1), se je vršila prvtn stvena tekma. Primorje, ki je imelo pričelen uda rec, je kmalu izgubilo žogo in je prvi polčas končalo s 5:0 v korist Concordije. V drugem polčasu so postavili končen rezultat 7:2. Primorje je igrvle slabo. Viatar Jančigaj ni bil v običajni formi. Nai slabši del moštva je bil napad. Sodil je g Statič. Občinstva je bilo okoli 1500.
ir
Sašk : Slavi ja 4:1
Jugoslavija : Sokol 3:3 12:1).
Slavija : Bačka 5:1 (2 0).
Sami Gradjanski, Osijek 1:0
Vojvodina : BSK 8 0 (1:0)
Zagreb, 19. i'd } V soboto jr gostoval« v Zagrebu ljubljanska Ha/i-o. družina proti Cmu» diji. Tekma se je končala s 5:1 /a Concordijo.
Mariborski šport
S. K. STURM (GRADEC) s S. K KAPID 1:0 (0:0).
Maribor, 18 juliju.
Graški Sturm sc pokaže vnuk« letu v Mai i boru, nc da bi zapustil njihov nastop hujmjsi v ti' Gradčani niso izpolnili pričakovanju. Gl.ivnn odlika njihovega inoštva jc dober, včati tudi preoster start. Razen tega so precej hitri, sicer pa operirajo s skromnim: sredstvi. Pokazali to le nekaj dobrih taktičnih potez, tehnično niso posebno na višini Napade so uprizariali preko kri! Pctorica v na padu je bila precej izravnana in le vodja napada je igralec boljše kvalitete. Krilska vrsta jc nekoliko boljša. Krilci so bili prav tako kot oba branilca močnejši v razdiranju kakor v napadu. Podajanje žoge je bilo mnogokrat vse prej kot ločne Le pri kombinaloinem delu je mošlvo prekašale domačine. Ima pa odličneg.i vratarja.
Rapidovci so zaigrali brez volje in elitna. Zdi se, da napadalni trio še ni popolnoma v igran, čemur je vzrok neprestano izmenjavanje igralcev. Od krilcev jc bilo opaziti edino Golinarja, dočim sta bila Brokl in Seiferl izrazito slaba. Povezanost med poedinimi deli je trpela radi šibke igre krilcev. Najboljši del moštva jc bila ožja obramba / vratarjem llermannoni na celo, ki je rešil svoje nalogo nad vse častno.
V poteku igre ni bilo zaznamovati mnogo posebnih dogodkov. Prvi polčas-je potekel v monotoni borbi v polju brez izrazite premoči enega ali drugega ansprotnika. Neodločnost obeh napadov je preprečila, da bi se polčas zaključil s kakšnim golom. V drugem polčasu jc bila igra dolgočasna, It sporadično so se pojavljale opasnejše situacije pred enim ali drugim golom. V 41. minuti so gostje izrabili napake levega branilca Kurzmana in dosegli edini gol dneva in zmago,
Sodnik g. dr. Planinšek je igro imel brezhibne v rokah
S K. STURM GRAZ : S. K. ŽELEZNIČAR 3:2 (0:1).
Maribor, H. julija.
Tudi drugo tekmo, ki se jc danes vršil« na igrišču S. K. Maribora so gostje odločili v svojo korist. S. K. Sturm je igral danes mnogo boljše kako! včeraj in je zmagal s 3:2. Domačini so sicer igrali dobro, pred golom pa so odpovedali. Neka teri igralci so sc tudi poslužili preostre igre. Sodil je g Nemec jako ležerno.
Dopoldne se je vršdd na igrišču Maribora prijateljska tekma z mladino S. K. Maribor in mladino Železničarja. Zmagal jc Maribor s 4:1 (3:0).
LAHKO ATLETSKI MEETING MARATONA.
Maribor, 19. julija.
Danes preJpoldne se |e vršil na Livadi lahko-atletski 111 ee t ing mlademu športnega kluba Maratona: lahkoatletski meeling jc bil zamišljen bolj v internem smislu ler kot prvi skupni interni preizkusni nastop. Meeling,i jc prisostvovalo precej športnih prijateljev, ki so z zanimanjem sledili precej izčrpnemu programu. Organizacija meelinga je bila zelo dobra. Pri naših skromnih mariborskih lahkoatletskib razmerah so bili v nekaterih panogah doseženi zelo lepi ter zadovoljivi rezultati ter se je hkrati pokazalo, da razpolaga mladi športni klub z zelo dobrim malorijalom, med katerim je mogoče razbrali nekaj izrazito lahkoatlelskih talentov. Z vztrajnim treningom bodo šli doseženi rezultati prav gotovo še kvišku. Tako je na primer v metu kopja dosegel Vili Rudi 39.50. V skoku v višino s palico Viktor Smrdel 2 95, pri skoku v višino Viktor Sinrdel 1.60, Ciril Verslovšek pa 1.55 Pri skoku v daljavo se je najbolje plasiral Feren-čak (5.47), pri suvanju krogle pa Vidic (9.73). Pri teku na 1400 (v krogu) Grmovšek 4.24, na 700 m pa isti v 2.31. Smrdel Viktor si je priboril prvo mesto ludi v mestu diska s 27.33. Na sporedu so bile ludi nekatere rokoborbene točke, ki so pokazale, v kako odlični meri posveča mladi klub svojo pažnjo ludi ležki atletiki. Nastopajoči so pokazali veliko izurjenosti ler izvežbanosli. K lepemu današnjemu uspehu mlademu klubu naše najloplej še priznanje.
Zagreb, 19. jul. ž. Danes zjutraj je prispel v Zagreb slavni francoski slavist Andrcc Vaillant, profesor živih orientalskih jezikov na pariški univerzi. Tukaj bo imel nekaj predavanj v francoskcm institutu.
Rim, 19. jul, ž. Iz Ženeve poročajo, da je tamkajšnja ladjedelnica dokončala novi torpedni ruši-lec Conduriotis, ki bo 9 avg, izročen Grčiji, ki ga je naročila.
Maligin- odplul na sever.
Pariz, 10. jul. AA. Moskovska agencija Tas
poroča: Snoči ob 20 je ledolomilec Maligin odplul v arktične kraje.
Svet je vedno manjši
Od Mangathaesa do Posta in Gattyja
Kakor znano, se je pred kratkim ameriškima letalcema Postu in Gattyju posrečilo, da sta napravila pot okrog sveta v 8 dneh, 15 urah in 51 minutah in s tem sijajno potolkla dosedanji rekord »Grofa Zeppelina«, ki je znašal 20 dni in štiri ure ter je bil postavljen pred dvema letoma.
V	osmih dneh, 15 urah in 51 minutah okrog sveta. Pred 410 leti pa je rabil »največji pomorščak vseh časov« Fernando de Maugalhaes nič manj kot 1083 dni, da je objadral zemljo. — Fernando de Maugalhaes, Portugalec po rodu. je že v mladih letih stopil v špansko službo. V začetku 10. stoletja se je tedaj prvič zgodilo, da so se portugalski pomorščaki vrnili iz Indije domov in prinesli s seboj razne dragocenosti. Marigalhaesu to ni datu miru. Kari V. mu je dal na razpolago pet ladij s skupno 205 možmi posadke.
Kaj je v onih časih pomenilo, podati se na pot okrog zemlje z jadrnicami, si danes komaj lahko predstavljamo. Pomorski zemljevidi so bili nerabni, uautični instrumenti priprosti, jadrnice pa so bile nesigume in silnim viharjem sploh nedorasle. Zemljepis jc bil šele v povojih in tudi globus je bil nepopoln in negotov. Da ima zemlja obliko krogle, je človeštvo spoznalo kot gotovo šele po Mangalhaesovein potovanju.
20. septembra 1590 se je podal drzni pomorščak na svoje pustolovsko potovanje, in sicer iz San Lucara. V Patagoniji je ekspedicija prvič prezimila. 14 mesecev pozneje je sledilo odkritje takozvane Mangalhaesove ožine. Ta ožina, kakor znano, veže Atlantski ocean s Tihim. Med križarjenjem po Tihem oceanu je ekspedicija odkrila Filipine.
V	aprilu naslednjega leta se je dogodila velika tragedija. V neki bitki na otoku Matanu je
Mangalhaes padel. Poveljstvo je prevzel Johann Sebastian in potovanje okrog zemlje se je nadaljevalo preko Bornea, Molukov, Sundskili otokov, preko Indijskega oceana, Azorov in tri leta pozneje so se drzni pustolovci vrnili domov, potem ko so prevozili po morju 38.000 morskih milj.
Po tem prvem objadranju zemlje so tudi drugi poskušali obiti zemljo. Najslavnejši med njimi je James Cook, sin revnega poljedelca, ki se je proti koncu 18. stoletja kar trikrat podal okrog zemlje. Prvo potovanje je trajalo od 1768 do 1771. Na tem potovanju je odkril v Tihem oceanu vse polno otokov in otočkov ter vzhodno obrežje Avstralije. Na tem potovanju je prvič uporabljal astronomsko iznajdbo, ki je omogočala določite" zemljepisne dolžine na odprtem ntorju. Tudi Cookovo drugo potovanje je trajalo tri leta (1772-1775). To pot je poskusil obiti zemljo od zapada proti vzhodu. Da se je izognil pasatskim vetrovom, je zavil južno in pri tem zašel v bližino Južnega polarnega morja. Začel je iskati veliko južno celino, ki je na tedanjem globusu zavzemala skoro celo južno polovico.
Ko je leta 1770. Cook ua svojem tretjem svetovnem potovanju padel na Havajskih otokih v boju z domačini, je bilo neznanih le še 7 odstotkov zemeljske površine. Raziskati še tc preostale odstotke so si postavili kot cilj Cooko-vi nasledniki. Tako je sledilo v letih 1815 do 1818 novo svetovno potovanje, in sicer na ruski ladji »Rurik«. Kapitan te ladje je bil sin nemškega pesnika Kotzebuea. Te vožnje se je udeležil tudi nemški pesnik Adalbert Chamisso. V letih 1838 do 1840 se ie peljal okrog zemlje Francoz Duniont d'Urville s svojo ladjo »L'A-strolabe«. Nato je sledilo v letih 1839 do 1843
potovanje Angleža J. C. Rossa. Ta se je podal na pot s svojima znamenitima ladjama »Erebus« in »Terror« in je prvi prinesel gotovo vest o trdni zemlji na južnem tečaju.
Vsa ta potovanja okrog zemlje so trajala skoro vedno po tri leta ali še delj. Parnik in železnica pa sta pripomogla, da se je ta čas znatno izboljšal. Toda še vedno je trajalo potovanje okrog zemlje mesece in tedne. Tako se je ameriški časnikarici Nellie Ply posrečilo, da je prišla okrog zemlje v 72 dneh, 0 urah in 11 minutah. Leta 1913 je ameriški gledališki ravnatelj John Heiuy Mears premagal isto pot v
35 dneh, 21 urah in 36 minutah. Z letalom so prvič poskusili priti okrog zemlje v letu 1924. Eskadra ameriških vojaških letal je tedaj preletela okrog zemlje v 145 dneh. Resnični čas, ki so ga rabila letala za pot, je znašal le 14 dni. Leta 1928 je sledilo novo izboljšanje rekorda. John Henry Mears je uporabil vse obstoječe zračne zveze in prišel okrog zentlje v 23 dneh, 15 urah in 21 minutah. Leto pozneje je letel okrog zemlje »Grof Zeppelin«, iu sicer v 20 dneh in 4 urah. Posl in Gatty pa sta rabila za to pot samo 8 dni, 15 ur iu 51 minut. Kje je meja, kjer se bomo ustavili?
Letalska tragedija v Avstraliji
i
V oblasti hanibalov
Iz Adelajde poročajo podrobnosti o tragični smrti, ki jo je našel neki avstralski letalec med ljudožrci, potem ko je moral prisilno pristati.
Omenjeni letalec, Trist po imenu, je pred tremi tedni startal v Papuanskem zalivu in nameraval poleteti v pristanišče Astrolabia. Vremenske razmere so bile slabe in letalo ni prišlo niti na cilj, niti se ni vrnilo. Letalec Trist, ki je bil že dve leti na čelu zračne službe na Novi Gvineji, je to pot napravil že večkrat. Skoro vedno so ga na njegovem poletu domačini obstreljevali s strelkami.
Pred kratkim je odrinila v notranjost dežele kolona, broječa 50 domačinov pod vodstvom belca, da bi poiskala pogrešanega. Ko so dospeli v gorati predel, so jih napadli domačini. Ekspedicija se je morala umakniti premoči. Vendar se je vodji ekspedicije posrečilo, da je ujel nekaj kanibalov in jih prisilil da so natančneje opisali usodo letalca. Po njihovem pripovedovanju je Tristovo letalo strmoglavilo na tla v bližini neke kanibalske vasi. Letalec se jc pri padcu le lažje poškodoval in se mu je z velikim naporom posrečilo, da se je priplazil do vasi. Najbrže je skušal stopiti v prijateljske zveze z do-
mačini. Ti pa so ga zvezali in zavlekli v poglavarjevo kočo. Tu so ga ubili iu ob priliki neke pojedine njegovo truplo požrli. Ponesrečeno letalo so divjaki razdrli iu posamezne dele zakopali. Angleške oblasti so sklenile odposlati kazensko ekspedicijo.
t8 mesecev molčanja mu je rešilo življenje
_ »Times« poročajo iz Melbournea o čudnem slučaju 18 mesečnega molčanja. Neki Ernest Gordon Blair je trpel na tuberkulozi v grlu, ki jo je staknil v svetovni vojni. Zdravniki so že skoro obupali nad njim, vendar so mu kot zadnjo nado ponudili še eno zdravilo. Za nedoločeno dobo so mu prepovedali ne samo kajenje, ampak tudi govorjenje. Blaii se je podvrgel tem strogim predpisom in 18 mesecev ni spregovoril nobene besedice. Te dni so mu zdravniki zope dovolili govorjenje in mu obenem povedali, dt je povsem zdrav. Slučaj je zbudil v zdravniških krogih veliko zanimanje.
Naročajte »Slovenski lisi"!
Brzojav
Alrikmodroio I lin 105*— Posteljne mreže ! 10"— Otomaue 32 peres » '{95-—
Taprtnik
Franc Novak, Maribor, Slovenska 24
Najnoveis
..SACHS"-motorji Oln49Stl'—
(tvokolosa. otro-ki vozički, šivalni stroji, nosamezni deti. pticiimatika. Ceniki (rnnko. Najnižje cene.
..TRIBUNA" F. B. L.
Ljubljana, Karlovska vesta št. 4.
LJUDSKO POSOJILNIM
'eglstrovana ladrugt t neomejeno navezo u Ljubljani
obrestuie hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama — Svoje prostore ima lik za frančiškansko cerkvijo v iastni palači, zidani še pred vojsko W lastnih sredstev Poleg iamstva. ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje. jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi / neomejenim iamslvim za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašain nad 180 milijonov dinarjev
Inserirajte v „Siov. listu"
Čista
Nudim v lahkih kantah po 25 kg po Oln 11*
porenši od 25 kg po povzetju. Jamčim za kakovost blaga. — NaroČila prosim na naslov:
v
Simo Weiss
Osijek.
Migljaj. Gost: Natakar, prinesite mi zrezek, toda pazite, da bo pokrival ves krožnik. Sem namreč strašno nervozen in vsaka malenkost me razburi.
Ia PREMOG
trhovclj nniffl Vam nudi ski in ► UI\l«W najugodneje trjrovinn < kurivom
FRANC S L 0 V Š A
LIU8LI6NP, Kolezijska ulica 1?
Cene solidne, postreži>a točna!
Dežela brez umorov in
pobojev. Glavni tajnik komisije za oskrbo jetniš-nic na Norveškem poroča v svojem letnem poročilu. da ni bil na Norveškem od i. 1928 dalje nihče ubit ali težko ranjen. Glavni tajnik pravi, da prihaja ta razveseljiv pojav odtod, ker je življenjska stopinja norveškega prebivalstva zelo visoka in ker imajo ljudje dovolj dobro plačanega dela
Šneceriisho«« ftoiomialno bHago. umetna gnojilo, ceinen* itd. M.
dobavlja
Gospodarska zveza v UMani
ua
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva IO) z^m^m
PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šibenik, Kapital in fe<erva nad Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Qjn 16,000 000'_
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovite zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v luzemsivu in mozemsivu

BRZOJAVNI NASLOV GOjPOBAiiKA
Vloge nad Din 500,000.000-
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.	54
Peto poglavje. Biser, vreden 10 milijonov.
Bilo je še čisto temno. Nebo so prepregali oblaki, skozi katere se je le tupatam videla kakšna zvezda. Iskal sem celino, pa sem videl samo nejasno črto, ki je v smeri od juga proti severozapadu obsegala tri četrtine obzorja. »Nautilus« je po svoji nočni vožnji okoli zapadne obale Ceylona mirno ležal za-padno od zaliva, ki ga tvorita otok in celina. Tam se je razprostiralo nad 20 milj dolgo ostrižišče z neizmernim bogastvom biserov.
Vsedli smo se v čoln, ki je bil že odvezan. Krmi-lar je stal ob krmilu, fantje so krepko poprijeli za vesla in čoln je počasi rezal valove. Kakor je to navada ob rani uri, smo vsi molčali. Ob pol šestih se )e prikazala črta obali v jasnejših obrisih. Obzorje »e je nežno zasvetilo. Obal je bila oddaljena kakih pel milj. Morje pa je bilo pusto in prazno. Nobenega čolna nikjer! Ribičev torej res še ni bilo. Ob šestih je naenkrat jarko napočil dan, kakor je to v tropih, ki ne poznajo ne zarje ne mraka. Solnčni žarki so prodrli skozi zastor oblakov na vzhodu in soince je hitro vzšlo v vsej svoji moči.
Sedaj sem natančno spoznal celino z dolgo vrsto palm.
Naš čoln je plul proti otoku Manaar, ki v smeri na jug tvori lok. Kapitan Nemo se je dvignil s sedeža in opazoval morje. Nato je dal mornarju znamenje, da je vrgel sidro. Veriga se je le malo odvila, kajti dno na tem mestu, kjer je bilo ostrižišče najvišje, ni bilo globoko več ko en meter. Čoln se je, potisnjen od oseke, okrenil.
»Smo na mestu«, je dejal kapitan. »Gospod Ar-
ronax, po štirih tednih bo ta zaliv poln ladjic. Tu je izboren kraj za lov, ker je zaliv zaščiten pred
močnejšimi vetrovi in ni globok. Zdaj pa bomo odeli
naše skafandre in se podali na izprehod.«
S pomočjo krmarja sem lezel v skafander. Kapitan Nemo, Konzulent in Kanadec so bili preje gotovi. Mornarji se nam to pot niso pridružili; vsak je ostal na svojem mestu. Preden sem vtaknil glavo v bakreno kroglo, sem vprašal, ali ne bomo vzeli s seboj Rhumkorffovih aparatov.
»Ne; jih ne bomo rabili«, jc odgovoril kapitan, »ker je dno plitvo in nam bo zadostovala solnčna luč. Vrh tega pa električna luč lahko privabi nevarne prebivalce teh voda.«
Ko je kapitan izpregovoril te besede, sem se obrnil napram mojemu slugi in harpunirju, ki pa sta že tičala v bakrenih šlemih in nista ničesar slišala niti sta mogla govoriti. Stavil sem še zadnje vprašanje:
»Kaj pa puške?«
»Puške? Čemu neki? Tukaj nam služi le nož.« In mi je izročil dolg in oster mesarski nož. Videl sem, da je tudi Konzulent oborožen s takim nožem, Ned Land pa je imel ogromno harpuno, ki jo je bil vzel s seboj z Nautilusa.
Zdaj so nas spustili mornarji enega za drugim v morje in ko smo dosegli nekako poldrug meter globočine, smo se znašli na gladkem pesku. Kapitan Nemo nam je pomignil, na kar smo mu sledili po položnem pobočju. Jaz sem se zdaj popolnoma pomiril. Lahkota, s katero sem se kretal, mi je vlila zaupanje vase, mojo fantazijo pa je privlačeval prizor, ki se mi je nudil.
Solnčni žarki so zadostno razsvetljevali vodo. Bili so vidni najmanjši predmeti. Po desetminutnem maršu smo dosegli globino kakih pet metrov, dno pa je postalo popolnoma ravno.
Naši koraki so splašili cele trope rib, ki imajo eno samo plavut. Med njimi sem spoznal tako zvano »Javanko«, pravo morsko kačo, dolgo 8 deoimetrov, ki ima modrikasto črn trebuh, tako da' bi jo lahko zamenjal z jeguljo, ako bi ji ne manjkalo zlatih prog ob bokih.
Med tem se je soince čedalje bolj dvigalo, tako da je bila voda na vso šir razsvetljena. Dno se je izpreminjalo. Finemu pesku je sledila pravcata cesta okroglih skal, ki so bile pokrite s preprogo polžev, školjk in koralj, med katerimi so se dvigale alge. Sredi njih je mrgolelo skrluparjev, največ lako zva-nih žabjih rib, ki imajo trikoten ščit, in pa tako zva-nih partenopej, ki so po svoji obliki najbolj gnjusna žival na svetu.
Ob 7. uri smo dospeli na ostrižišče bisernic, na katerem je bilo na milijone školjk. Te dragocene živali se trdno oklepajo skale, katere se držijo z bi-sovno nitjo, ki je lepljiva in se pricedi iz žleze bisov-nice ter v vodi otrdne.
Zdajci se je odprla našemu pogledu široka jama. Kapitan je stopil vanjo, mi za njim. Solnčni žarki so polagoma ugašali, toda kmalu so se oči privadile na mrak. Ko smo prehodili precej strmo navzdol vodeči predor, smo stopili v skoro popolnoma okroglo jamo. Tukaj se je kapitan ustavil in pokazal na predmet, ki ga še nismo bili opazili. Bila je školjka bisernica ogromne veličine; to je bila krasna medenica, koje premer je znašal dva metra. V salonu »Nautilusa« je bila razstavljena podobna, toda manjša.
Stopil sem bliže. Školjka velikanka je visela z mogočno bisovnico na granitni plošči, kjer se je v samoti razvijala v popolnem miru. Cenil sem njeno težo na 300 kilogramov, mesa pa je vsebovala gotovo kakih 15. Kakšna poslastica bi bila to za celo družbo, kolikor se je zbere na »garden party« pri angleškem podkralju v Kalkuti.
a
"sisšS
o
^ >4 "J

s. - d o o-
oss- t, CS-. c
N .5
a oco ^ ^co
S" ? '<3 73 .
S .2 -a Efcfl si!« S ca S
a
oJfci IS
p. mPi m .O o i 2 -g I a 1 So" tt) . a • a a o .2 m "
_a ■■ -ca
g	(N N
K/> N . --
.CM . Q> ,5 N > <U r." N
a> N > a> ° > -O >
S --i a N N a M o •
«8^531
■SC-Q'5£ a
S	B 03 -T
■H o Q a O - " ^
Ji«
a
• tU
s;? v8« s
•3§| g S * iSSŽ i