o p i s x, 7j Goriškega, konec maja. (Po progledo vanj i šolskih knjižnic.) S pričetkom tega meseca je potekel čas pregledovanju šolskih knjižnio po ukazu sedanjcga naučnega ministra dr. Gautsch-a iz dne 16. decembra 1. 1. Ta ukaz je — kar se tiče Ijudske šole — kolikor toliko le oponova istopomembnih ukazov, koja sta izdala prejšnja naučna ministra. Od kar so se namrefi po §. 71. »šolskega in učnega reda« zakonito uveljavile šolske knjižnice, izdali so se o njih štirje važnejši ministerski ukazi. — Eden — iz dne 15. decembra 1871. 1. — govori ob ustanovitvi in redu, ostali trije (12. julija 1875 3. januarja 1883 in 16. decembra 1885) pa o pregledovanji, nadziranji in uporabi šolskih knjižnic. Zadnji trije ministerski ukazi so posebno važni, ker določujo sposobnost knjig za šolske knjižnice; kajti jasno je kot beli dan, da je čitanje primernih bukev neizmernega vpliva na umstveno in nravstveno vzobražbo šolske mladine. Zanimljivi so pa tudi, ker kolikor toliko značaje (karakteriziijo) tri različne faze našega najvišega šolskega oblastva za časa novodobnega šolstva. Prvi ukaz (za ministrovanja Stremayr-jevega) terja, naj se izključe iz šolskih knjižnic vse one knjige, ki bi utegnole škodovati »udanosti najvišej dinastiji, patrijotičnemu čustvu ali čislanju domovinskih naprav.« Drugi ukaz (za ministrovanja Conrad-ovega) veleva strogo, da naj se odstrane knjige žaleče »spoštovanje vere, udanost najvišej dinastiji, patrijotično čustvo ali čislanje domovinskih naprav.« Tretji ukaz (za ministrovanja Gautsch-evega) pa zahteva, da naj se izloče iz knjižnic vse one knjige, ki bi bile »nevarne v patrijotičnem, verskem ali nravstvenem obziru.« Kakor je znano, sklenola je naša država dne 18. avgusta 1855. leta s tedanjim papežem Pijem IX. konkordat, kije obsegal tudi važna določila o našem šolstvu. Vsled tega konkordata je moral biti ves pouk katoliške mladine po vseh javnih in nejavnih šolali primeren katoliškej veri; škofje so imeli voditi versko vzgojo šolske mladine, in vsi učitelji katoliških ljudskih šol so bili podcerkvenimnadzorstvom. Po blizu 131etnem obstanku je konkordat preminol; pokopal ga je državni osnovni zakon iz dne 21. decembra 1867. 1. in njegova postavna naslednika iz dne 25. maja 1868. in 14. maja 1869. 1. Iz skrajne verske smo dobili skrajno liberalno šolo. In česar ni doseglo zakonodavstvo, pretirali so izvršujoči organi. Duhovščino — prej jedino vladarico v šoli — hoteli so iz nje popolnoma odstraniti. Primerno, dobro in na mestu je bilo le to, kar je bilo prejšnjemu nasprotno. Iz te dobe izvira gori navedeni prvi (Stremayr-jev) ukaz o pregledovanji šolskih knjižnic. — Umovalo se je: Vera in narodnost sti se v prejšnjej dobi dovolj zahtovali, kaj je treba se še sedaj na-nji ozirati?! Zadostuje, da ni v šolskih knjižnicah knjig škodljivih »patrijotičnemu čustvu!« K sreči so merodajni krogi kmalu izprevideli, da tudi ta pot ni prava in — vera je prišla zopet v čast. Stremavr je šel, in sledil mu je Conrad. Conrad je oponovil ukaz o pregledovanji šolskih knjižnic — k patrijotičnemu čustvuje prišla vera. Ta dostavek v Conra- dovem ukazu je bil sicer veren izraz javnega mišljenja, vender je pa ministru manjkalo energije, da bi bilo to mišljenje piešlo tudi v dejanje. Preveč so mu imponovali čestilci njegovega prednika, jn zgodilo se mu ,je kot človeku, ki hoče sedeti na dveh stolih. Česar je Conrad-u manjkalo, našlo se je pri njegovem nasledniku v polni meri. Dr. Gautsch je energičen in skušen šulnik. To je dokazal se svojimi govori v dižavnem zboru, to sved6če njegovi razmerno jako mnogobrojni naučnoministerski ukazi, mej katerimi je oni iz dne 16. decembia 1. 1. o zopetnem pregledovanji šolskih knjižnic izvestno naj važnejši. Njegova ekscelenca poudarja v tem ukazu poleg patrij o tičnega in vers k ega obzira tudi nravstven obzir; a jaz mislim, da je ta dostavek le nekaka stafaža zarad natančnosti in — različnosti; kajti ako knjiga ugaja v verskera obziru, bode tudi iuavstveno varna. Zato se pa ne vjemam z nekim nemškim šolskim listom, ki piimerja omenjene ministerske ukaze s tremi stopenji slovničnega stopnjevanja: s pozitivom, kotnpaiativom in superlativotn, tetnveč mislim, da je Gautsch-ev ukaz — kar se Ijudske šole tiče — prav isti kakor Conradov, in nikakor kak superlati?. RazloCek je pač le: da je jiodpisana energična ekscelenca dr. Gautsch. Po primeijanji teb tieh važnih ministeiskih ukazov in po razmišljevanji okolnosti njihovega nastanka se mi nebote vriva vprašanje, s kakimi občuti je sprejelo te ukaze slovensko učiteljstvo in s kakšnimi so je sprejeli naši neniški sosedje? Kolikor morem iz lastno preteklosti in sedanjosti reči, ni bil sprejem teh ministerskih ukazov mej slovenskim učiteljstvom ni mrzel, ni gorak, — bil je dostojen, kakor se spodobi uradniku ki ima piedstojniške ukaze — prijetne ali neprijetne — vestno izpolnovati. Slovenski učitelj se je pri novodobnem šolstvu sicer razveselil izprememb. vsled katerih se je podelilo njegovemu važnemu stanu dostojno mesto v človeškej družbi, vender pani slovenski učitelj le učitelj, ampak tudi Slovenec, veren sin svojega milega, zatiranega naroda, s katerim čutiin uživasrečnein nesrečnedni. Kopride tedaj6ni srečendan, ki n am porodi ukaz, da se slovenskemu narodu dejansko podele pravice, ki mu gredo po človeškem in božjem zakonu, pravice, koje uživajo drugi narodi uže sto in sto let: takrat se razveseli tudi slovenski učitelj iz dna srca ter pozdravi oni ukazse solzo nekaljene radosti v svojem očesu. Pa vrnimo se k predmetu! Da niso ukazi glede šolskih knjižnic napravili pri nas ni krika ni vika, iskati je tudi v našem političnem mišljenji. Slovenci smo verno ia patrijotično ljudstvo. Žal da se nam ta patrijotizem premnogokrat plačuje se zatiranjem! Knjige, nahajajoče se v naših šolskih knjižnicah, ne zapudojo izvestno dosedanjim ministerskim ukazom v nobenem obziru. Vse drugače je bilo obnašanje našib nemških sosedov. Komaj so sc začuli prvi glasovi o dr. Gautsch-evem ukazi, uže so zagnali nemški listi vseh različnih barv se šolskimi vred strašen krik, ki se je razlegal povsod, kder se nemški piše in govori. Ropot ni bil manjši od takrat, ko se nam je porodila šolska novela. Da, nemško učiteljstvo se je mislilo v taki nevarnosti, da se je neki nemški profesor sluteč »veliko opasnost« nemške šole čutil poklicanega zagnati se v oni nedolžen ukaz v državnem zboru. In čemu vse to! ? —• Ukaz je v stvarnem obziru pravi duplikat Conrad - ovega ukaza. Da se razteza tudi na srednje šole, nima brigati ljudskega učitelja, da določuje pregledovanju č a s, ni posebnega pomena. Zakaj tedaj tako ropotanje ? (Konec prih.) Od sv. Marka pod Ptujein. (Zahvala.) Slavni odbor »Matice Slovenske« daroval je naši šolski knjižnici 36 lepili knjig, med katerimi je tudi lepi »Spomenik o šestoletnici habsburške vlade.« Za'ta blagodušni dai- se slavnemu odboru v imenu čitajočih prisrčno zahvaljuje šolsko voditeljstvo pri sv. Marku pod Ptujem v 30. dan maja 1886 1. Jvan Strelec, Janez Možina, kiijižničar. nadučitclj in šolski voditelj. S Krasa. (Okrajna učiteljska konferencija) bode v Sežani v 7. dan julija t. 1., in sicer se sledečim dnevnim redom, ki smo ga učitelji kraški dobili od okrajnega šol. sveta Sežanskega v nemškem(!) jeziku: 1. Bericht des Bezirksschulinspectors. 2. Wie soll das Kopfreclinen nacb dem 1., 2. und 3. Kechenbuche von Močnik praktisch behandelt werden, und welche Aufgaben sind dazu an geeignetsten ? 3. Wie sollen schriftliche Aufgaben behandelt werden? 4. Detaillirung der Lehrplane aus dem Aufsatz und aus dem Schonschreiben. Die Referenten ad hoc zu 2., 3. und 4. bestimmt der k. k. Bezirksschulinspector in der Konferenz. 5. Bericht der Bibliotheks-Commission. 6. Wahl der Bibliotheks - Commission. 7. Wahl des standigen Ausschusses. 0 tej konferenciji Vam bodem poročal o svojetn času. Ža danes le izrazim, da je prav, da so se jeli tudi pri nas učitelji siliti k duševnemu delovanju s tera, da morajo dotične naloge pismeno izdelati kakor izreCno veli odlok: »tlber die Themata 2, 3 und 4 sind scbriftliche Ausarbeitungen vorzubereiten und bei der Konferenz dem k. k. Bezirksschulinspector abzugeben. Gr. Iz Ribnice. — Letošnja okrajna učiteljska konfeiencija za šolski okraj Kočevje bode v 21. dan julija t. 1. v prostoiib tisarske dvoiane Kueevske nižje gimnazije. Na dnevnem redu je: 1. Skrb za zdravje. 2. Stnoter, obseg in metoda vpmljepisnega pouka v Ijudski šoli. 3. Stvarna obravnava berilne vaje z uCenci III. razreda. 4. Na kaj naj se učitelj posebno ozira pii telovadnem pouku? Iz Hotiča. (Zahvala.) Preč. g. Mat. Absec, tukajšnji duliovni pastir in ob jednem predsednik krajnemu šolskemu svetu, izvolil je našej šoli podariti zraven več knjig raznega obsega tudi harmonij v najboljem stanu. — Za ta velikodušni dar se v imenu vse občine najprisrCneje zahvaljuje in kliče: Bog plačaj! Janko Toman, učitelj. Iz Križev pri Tržiču. (Zahvala.) Kakor uže vlani, je tudi letos slavno društvo »Narodna Šola« za mali znesek darovala naši šoli mnogo različnega šolskega blaga. Za te obilne darove se v imenu uboge šolske mladine nižeje podpisani prisrčnu zahvaljuje Josip Aiman, šolgki voditelj. Iz Ljubljane. Iz sej c. kr. deželnega šolskega sveta v 6. in 27. dan preteč. m. — Deželnemu odboru se naznanja proračun o potrebščinah za stalne plače ljudskim učiteljem na Kianjskem za 1887. 1. — Določi se, katera šolska občina in koliko da dobi podpore za zidanje novih šol in za prizidanje šolam od 6000 gld., ki jih je kranjska hranilnica v ta namen daiovala. — Deželnemu odboru se nasvetuje o ustanovab cesarja Franca-Josipa tukajšnjim obrtniškim nadaljevalnim šolam za 1886. 1. — Poročilo c. kr. izpraševalne komisije za splošne ljudske iti meščanske šole o preizkušnjah učiteljske sposobnosti meseca aprila t. 1. se jemlje na znanje. — Šoli v Rakitni določi se pomožni učitelj. — 0 nastavljanji več profesorskib služeb na višji gimnaziji v Ljubljani in v Novemmestu in na c. kr. tukajšnji višji realki poroča se na višje mesto. — Štirje uCenci na višji gimnaziji v Ljubljani se izključijo. — Sl. c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk poroča se o rabi zgodovinske knjige »Kurzgefasste Geschichte Krains«.— Dovoljuje se, da se pri sv. Trojici (v Logaškem okraji) ustanovi enorazredna ljudska šola. — Nastaviti se učiteljski službi v Borovnici in v Vrabčah, učitelj v K. pa se začasno da doslužnina. — Trije učitelji se prestavijo iz službenih nzirov. (Glej »Premone pri učiteljstvu« v dan ].) — Nekemu nadučitelju se po pritožbi pripozna tretja starostna doklada. — Neki učiteljevi vdovi se določi postavna odpravnina in četrtina za pogreb. — Več prošenj učiteljskih pripravnic, da bi se jim dovolilo k preiskušnji za vrtnice v otročje vrte, piedlaga se sl. c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk. — Nasveti zastran podeljenja služeb na tukajšnjem c. kr. učiteljišči odposlali so se na višje mesto. — Prošnja nekega krajnega šolskega sveta za dovoljenje poludnevncga uka se ne usliši, ravno tako se tudi odbije prošnja nekega nadučitelja, da bi se šoli podelila učila za kmetijski pouk. — Reši se več pritožeb o kaznih za šolske zamude, prošenj o učnini in za nagrade. — Minister za bogočastje in uk je z ukazom s 15. maja t. 1. št. 9213 naslednjim splošnim obrtniškim, strokovskim in trgovskim nadaljevalnim šolam za 1886. 1. podelil poiipore iz državnega zaklada in sicer na Kranjskem obrtniškim nadaljevalnim šolam v Kočevji 180 gld., v Kranji 250 gld., v Ljubljani 2000 gld., v Tržiči 350 gld, v Novemmestu 430 gld. in v Kameniku 300 gld. — Po ministerskem ukazu s 27. maja t. 1., št. 24106 se učiteljem ljudskih in meščanskih šol prepoveduje prodajati šolske knjige. — Prikazujejoseotročjebolezniv Ljubljani in po deželi. Pri I. mestni deški ljudski šoli se je zaradi »ošpic« moral I. razred en teden zapreti. Tudi vTrnji (v Postojinskem okraji) je bila šola zaprta zaradi bolezni. — Počitnice vsled vročine. Naučni minister pl. Gautsch doposlal je te dni nižeavstrijskemu deželnemu šolskemu svetu naredbo, v kateri dovoljuje srcdnje-šolskim ravnateljstvom na Dunaji in po predmestjih po letu zaradi silne vročine po potrebi dijake šole oprostiti v posamičnih urah, oziroma ustaviti popoludanski šolski pouk. Nadalje ta nova naredba veleva, da ima po izobraževališčih za učitelje in učiteljice, kakor tudi po Ijudskih šolah na Dunaji začenši s 15. junijem popoludanski pouk do konca šolskega leta popolnem prenehati. — Te sila potrebne počitnice uživala pak bode, kakor ukazuje naredba, samo Dunajska šolska mladina, dasi je tudi po drugih mestih in krajih naših avstrijskih kronovin neznosna vročina, vsled katere dijaki veliko trpe po potu v šolo in domov, kakor tudi v šoli. Kakšna vročina, kakšen vzdub je po letu v šolski sobi, kjer sedi v jednej samej klopi po 8 do 10 učencev ali učenk natlačenih, kakor slaniki v sodčeku! Tudi pri nas čutimo potrebo, da se oprosti šolska mladež ob hudej vročini popoludanskega pouka in si želimo jednacega polajšanja, kakeršno uživajo v prestolnici, tudi za svojo ožjo domovino. nNar." — Zalivala. Slavna krajnska branilnica je letos tudi »Narodni Šoli« blagovolila podeliti znatno vsoto 200 gld. Za ta veledušni dar se prisrčno zahvaljuje odbor ,,Jfdrodne Šole".