Naše delo v ustevotvorni skupščini. i^ Pfv6 volitvo v naši državi — volitre r ustavotvorno skupščino — niso i»padle tako, kakor se je splošno mislilo. Pri vseh prejšnjih volitvah str poslali lo dve slovenski stranki svojei iastopnike v zakonodajne zbore, zdajj pa sediio v Beogradu v konstituanti! zastopniki žcstih slovenskih strank. j Fosledica proporca je, da so prišle ra-j zne strauke in struje do zastopstva oziroma do prevelikega zastopstva, kakor tudi, da nima nobena slovens ka stranka absolutne večine. Da so samostojneži, socijalisti in komunisti dosegli toliko glasov, je kriva demagoSka agitacija teh strank, ki so bujskalo proti državnemu jedinstvu s iem, dB so trdile, da je SLS, oziroma njen voditelj dr. Korošeo, prodal SloTenoe Srbom, ki so za draginjo in za d-ruge gospodarske težkoče delale odgovorno našo stranko, akoravno je bil med 19 ministri jedini dr. Korošec za- stopnik naše stranko, ki so agitirale za republiko itd., krivo je pa tudi, da so vsi elementi, ki so proti državi in njenemu napredku, agitirali in glaso- vali za sfranke, katerih pred vojsko pri nas n< bilo. Ta — milo rečeiio — grdi način agitacije je pa tudi pov/. rocil, da so mnogi dobri možje in mla- denici, ki so prišli iz vojne skrajno nezadovoljni domov, volili kandidate novifr — do sedaj nepoznanik strank. kar že sedaj zelo obžnlujojo. Sli&ni pojavi so se opazili skoraj v vseh dr- Žavah pri prvih volitvah po vojski, v vseh državah je trajalo nekaj let, — predno so oni, ki so toliko gorja v tivetovni vojski pretrpeli, začeli položa.j pravilno presojati in spoznavat' , prave krivce sedanjega tožkega pol> j čaja, prave krivce draginje, neznos- I nih davkov in drugih bremen, krivc^ j pomanjkanj stanovanj itd. jGlavni in najbrž edini namon u- ; siavotvome skupščine je: dati državi ; ustavo. Radi tega je tvorilo glavno io- i ¦čko v programu vseh strank vpra;-i- \ tje, kako se naj uredi naša država , a:praSan]e centralizma ali samoupra ve. Pribiti se mora, da je o^ro i.-.i \tcina slovenskega Ijudstva za sair.oupravo in da noče o centralisif-ni n.-editvi naše drzave nifesar sli-<-t.. — Najboljši do!<az za to trditov if»oi <]# pisava demokratskih lisfov za Caj«, ^o»itev, kakor tndi takratno in s^.anjo •tališ':e brimosiojne iu njihov8$ia IfcK ;Izmed 40 slovenskih poslaucev so zaceli bo.i za sa.monpra.vo le poslanoi j\i froslovans'ce!Ja khibn, po številu 14. Sva narodno-socijalistična j-oslanca in 8 poslancev Samostojne trdi, da .so jfudi za samonpravo (avtonomijo) ter : protf ccntralizmu. Njihova zatrdila bo- : do le tedaj imela pomen, ako bodo vladi in vsern drugim straiikam jasno in odkrito izjaviJi, da se hočejo z dragiuii slovenskimi poslanci vred boriti za nvtonomijo. V tem slufiaju bode boj za avtonomijo lažji, ker bo nadpolovična večiua slovenskih zastopnikov bila U boj in se bo jasno videlo, da so Ie 3 zastopniki demokratov navdušeni za centralizem, dofiira se drže sociialiUi in komunisti nevtralno. Poslanci SLS bodo z drugimi tovariši v Jugoslovanskem klabu bili boj za dosego avtonomije in so večji ali manjši uspehi od^isni od tega, kak bo splošni položaj v ustavotvorni skupščini, kakor tudi, nli in v koliko bodo to delo podpirali zastopniki drugih slovenskih strank. Xa."nen ustavotvorne skupščine je dati državi ustavo in mora vsako drupo zakonodajno de!o počivati, dokler n 5 ta namen dosežen. Tudi glede d-ivkov ni mogoče doseči nobenih izpromemb, ker se isti pobirajo še na podjagi starega proračuna, ki je bil lan? sklenjen, za novi proračun, v katereiii se bo šole po mesecu aprilu skiepalo, se delajo šele predpciprave. Poslanci Jugoslov. kluba se že v naprej dobro pripravl.iajo za veTke gosnodarsico bo;e, kateri se bodo bUi o priliki sklepai«.ja o proraeiniu. Takoj, ko so se uili ibrali v Beogradu, so v mnogih sejah razpravljali o gospodarsldh razmerah v posameznih pokrajinah in napravili vse potrobno sVe e, obširro ^o raz fcravljali o draginji, o neznosniK davkih, p^etiranih oarinah, večkrac s6 zavzoli za olajšanje izvoza živine in tonj, za caripsVe ugodnosti, z*a d^.-iefi cenc.';še obleke in obutelji, za lo • bavo zadostne množine tobaica, prav posebno tobaka za pipe, za pravi14.^.) iameujavo kronskih nov6anic, posrecovnli so ueštotokrat v rnz-sib "i;" sfrstvih v zgoraj navcdenih zadeviH, iavzeii so se za izpopolnilev ?o obsto¦*eči"h železničnih prog in zgradbc novih ^eleznienih prog itd., pptKoslir«ili •spetovano proti uvozu italijanskega vma. Poslanci SLS d^lajo v smislu pro|;rami stranke in obljub, danih vjliltem na voIiTnih shodih. Njili del-> Y,o l6m uspešnejše, ako bodo isto kr^pko Dodpirali dobro organizirani volii i, ki bodo v rednili sejah in sesta°<li iirajevnih in okrajnih organizacij "»/piavljali b pere6;h vprašapj;h, žeija^ n zahtevah Ihulstva in tozadevne -r>tolucije pošiljali Jugoslov. klubu, ta vosameznirn poslancem SLS v Bcogradu. Viadimir Pušenjak, narodni poslaneo.